Using Unused Variables

Nekateri anketiranci (7 anketirancev) niso odgovorili na deveto vprašanje (prednosti knjižnice FS). Najpogostejši odgovori (7 anketirancev) so bili vrsta gradiva oziroma področja, ki jih knjižnica pokriva. Sledili so jim irelevantni odgovori (6 anketirancev) in rok oziroma pogostost izposoje (4 anketirancev). Dva anketiranca menita, da prednosti ni. Druga dva sta ostala neopredeljena, eden meni, da je prednost dostop do

ni odgovora vrsta gradiva irelevantni odgovori neopredeljeni odgovori kombinacije kategorij ni prednosti dostop do gradiva izposoja

gradiva: »Poveš kaj rabiš in ti prinesejo, če je na voljo, ni brskanja po policah.« Preostali (3 anketiranci) so podali odgovor, ki sodi v več kategorij:

 Dolg čas izposoje, dostop do elektrike (prenosni računalnik), hitri internet.  Blizu, dobro pokritje s tematiko.

 Izposoja, dostop do gradiva.

Prvi in tretji odgovor se uvrščata v kategorijo izposoje, zadnji v kombinaciji z dostopom do gradiva. Drugi odgovor se uvršča v kategoriji irelevantnih odgovorov v kombinaciji z vrsto gradiva.

Nekaj manj kot polovica anketirancev (13 študentov) ni odgovorilo na deseto vprašanje o slabostih knjižnice FS, približno petina (6 anketirancev) je podalo irelevantne odgovore. Eden izmed anketirancev se ni mogel opredeliti, odgovor drugih dveh lahko uvrstimo v kategorijo dostop do gradiva:

 Gradivo ni dostopno za vpogled, če želiš nekaj dobiti moraš nujno poznati naslov in

avtorja.

 Ne moreš iskati sam.

Preostale odgovore lahko razdelimo v kategorije: omejeno število knjig (6 anketirancev), drugo (3 anketiranci) in ni slabosti (2 anketiranca).

Odgovori anketirancev o slabostih knjižnice FS sodijo v različne kategorije, prikazane v spodnjem grafikonu.

Slika 5: Slabosti knjižnice FS

Mnenja študentov o predstavitve knjižnice FS na začetku študija (enajsto vprašanje) so deljena – malo več kot polovica (18 anketirancev) jih za, preostali so proti. Nekaj več

ni odgovora omejena količina gradiva irelevantni odgovori ni slabosti drugo dostop do gradiva

kot polovica anketirancev (za: 5; proti: 14) svojega odgovora niso pojasnili. Preostali odgovori so podani v spodnji tabeli.

Tabela 13: Mnenja o predstavitvi knjižnice FS na začetku študija Predstavitev

knjižnice Kategorija Pojasnilo

da možnosti

Da se študentom predstavi možnosti, ki jih imajo. Da študentje poznajo možnosti, ki jih FS ponuja. Boljša obveščenost o možnostih.

da gradivo Da veš, kaj lahko dobiš v njej. da informativna

predstavitev

Zelo na kratko.

Marsikomu je pomembna, seznanitev ne bi škodila. Zgolj informativno.

ne samoiniciativnost Vsak študent bi moral knjižnico spoznati sam.

ne delovanje

knjižnice

Saj vsak ve, čemu je namenjena. Uporaba knjižnice je dovolj jasna.

Knjižnica je knjižnica, ni kaj predstavljati. Ker je enostavno.

Sistem izposoje ni tako kompleksen.

Nihče izmed anketirancev se ne udeležuje tečajev za uporabnike, ki jih izvaja NUK (dvanajsto vprašanje). Najpogostejši odgovor, ki je pojasnjeval neudeležbo tečajev (Slika 6) je nisem vedel/a (14 anketirancev), sledil je me ne zanima (8 anketirancev), ni potrebe (2 anketiranca) in ni časa (1 anketiranec). Sedem anketirancev je podalo neveljaven odgovor.

Večina anketirancev (27 študentov) meni, da organizirana oblika informacijskega opismenjevanja ni potrebna (trinajsto vprašanje). Tri četrtine anketirancev (za: 1; proti: 23) svojega ogovora ni pojasnilo. Trije izmed študentov, ki menijo, da bi bilo organizirano informacijsko opismenjevanje koristno, so svoj odgovor pojasnili: »Ker vem premalo.«,

»Povsem odvisno od problema, nekje moraš izvedeti kaj in kako.« in »Ker so uporabni za kasnejše delovanje.« Enega izmed anketirancev organizirano informacijsko

opismenjevanje ne zanima. Dva sodita v kategorijo samozadostnosti: »Se dovolj znajdem.« in »Do sedaj nisem imel potrebe po tem znanju.« Eden izmed anketirancev je podal irelevanten odgovor, drugi meni, da se to že izvaja pri nekaterih predmetih.

Na štirinajsto vprašanje niso odgovorili štirje anketiranci. Dobra tretjina (12 anketirancev) je mnenja, da je integrirano informacijsko opismenjevanje koristno. Trije anketiranci so dodatno pojasnili svoj odgovor:

 »Če so knjižničarji usposobljeni za pedagogiko je v redu, sicer pa je to muka tako

za učence kot profesorje.«

 »To se mi zdi pametno, ker s tem pridobiš drugačen pogled na te zadeve (v mojem

primeru).«.

 »Če bi bila pri nas ta možnost, bi se poučevanja udeležil.«

Slaba tretjina (10 anketirancev) meni, da je integrirano informacijsko opismenjevanje nepotrebno. Trije anketiranci so dodatno pojasnili svoj odgovor:

 »Ne zdi se mi smiselno. Lahko pa bi to organizirali kot samostojen tečaj/projekt.«  »Mislim, da je nepotrebno, tam si izposojamo.«.

 »Na strojni se učijo uporabni predmeti za izbirni, da se dobi kreditne točke, lahko

nekoristne učijo drugje.«

Dva izmed anketirancev sta podala odgovor nanašajoč se na trenutno osebje in ne na integrirano opismenjevanje. Eden izmed anketirancev nima mnenja o tej tematiki, medtem ko drugi »ne pozna dobro takšne prakse«. Preostala anketiranca sta navajala odgovore, ki so vezani na trenutno situacijo oziroma sodelovanje med knjižničnim in pedagoškim osebjem.

Malo manj kot polovica anketirancev (15 študentov) na zadnje vprašanje ni odgovorila. Na vsa pomožna vprašanja sta odgovorila le dva študenta. Slaba tretjina (7 anketirancev) je delno odgovorila na vprašanje. Nekateri anketiranci so izpustili le pomožno vprašanje, na podlagi katere naloge oziroma problema odgovarjajo (4 študentje). Drugi niso odgovorili le pomožno na vprašanje o pridobivanju literature (4 študentje), eden

izmed njih tudi ni odgovoril na pomožno vprašanje o citiranju oziroma navajanju virov. Podrobneje bomo še predstavili odgovore anketirancev po posameznih pomožnih vprašanjih oziroma sklopih pomožnih vprašanj.

Na pomožno vprašanje o vrsti problema, na podlagi katerega so odgovarjali, ni odgovorila slaba tretjina anketirancev (10 študentov). Nekaj anketirancev je odgovarjalo na podlagi poročila za posamezen predmet (4 študentje), naloge (2 študenta) oziroma učenja za izpit (1 študent).

Odgovore anketirancev na pomožna vprašanja Kje in kako ste poiskali literaturo?

Kje in kako ste to gradivo pridobili? Kako ste pridobljeno literaturo vključili oziroma uporabili? lahko uvrstimo v različne kategorije, ki so med seboj večinoma kombinirane.

Pogostost izbire posamezne kategorije je prikazana v spodnji tabeli.

Tabela 14: Odgovori študentov tretjega letnika na pomožna vprašanja o iskanju, pridobivanju in uporabi literature

Iskanje literature Pridobivanje literature Vključevanje/uporaba literature

Internet 11 Internet 10 Ni odgovora 10

Pedagoško osebje 7 Izposoja 9 Navajanje virov 3

Knjižnica 5

Sošolci 3 Učenje 1

COBISS/OPAC 3

Sošolci 2

Slaba četrtina anketirancev (7 študentov) v primeru naloge, na podlagi katerih so odgovarjali na podvprašanja, ni navajala gradiva oziroma citirala literature. Slaba četrtina anketirancev (7 študentov) je v primeru svoje naloge navajala literaturo. Nekateri so menili, da so ustrezno navajali, vendar nihče izmed njih ni pojasnil po katerem standardu. Nekaj anketirancev (3 študentje) ni odgovorilo na pomožno vprašanje o navajanju literature oziroma citiranju.

10. 3 PRIMERJAVA REZULTATOV ANKETIRANCEV PRVEGA IN TRETJEGA LETNIKA

Približno polovica anketirancev prvega in tretjega letnika knjižnico obiskuje 2- do 3-krat mesečno, približno tretjina pa 2- do 3-krat tedensko. Knjižnico FS najpogosteje uporabljajo za izposojo in skupinsko učenje. Prvi in tretji letnik med njene prednosti pri iskanju gradiva uvrščajo vrsto gradiva oz. področja, ki jih pokriva knjižnica. Pri prvem letniku se na drugo mesto uvrsti dostop do gradiva, pri tretjem pa rok oz. pogostost

izposoje. Med slabosti knjižnice FS anketiranci obeh letnikov uvrščajo omejeno število knjig in dostop do gradiva.

Tako študentje prvega kot tretjega letnika so po pričakovanjih na vprašanje o načinu izvajanja študija odgovarjali z vajami. Pri nekaterih anketirancih je izrazito visoko število izdelanih seminarjev v enem semestru, posebej pri anketirancih tretjega letnika.

Anketiranci pridobijo informacije o potrebovanem gradivu večinoma na predavanjih, kjer pedagoško osebje navede seznam gradiva oziroma jim zadostuje učno gradivo, ki ga poda pedagoško osebje tekom predavanj. Pri prvem letniku je na prvem mestu seznam gradiva in na drugem učno gradivo. Pri tretjem letniku je vrstni red obrnjen. Tretji najpogostejši odgovor pri prvem letniku je gradivo, ki ga pedagoško osebje priporoči na govorilnih urah. Pri tretjem letniku je to gradivo, ki ga priskrbi pedagoško osebje. Tako prvi kot tretji letnik nato gradivo najpogosteje pridobi preko interneta. Anketiranci tretjega letnika so pri pridobivanju gradiva v knjižnici bolj samostojni kot anketiranci prvega letnika: 25 % v primerjavi 11,4 % gradivo najprej poišče v COBISS-u in izpiše signaturo. Slaba četrtina anketirancev prvega letnika (20,5 %) se pri iskanju gradiva posvetuje s knjižničnim osebjem. Pri pridobivanju gradiva za pisanje diplomskega dela se najpogosteje posvetujejo s pedagoškim osebjem na govorilnih urah (31,7 %) oziroma jim pedagoško osebje priskrbi gradivo (20 %). Rezultati zadnjega vprašanja oziroma naloge pokažejo, da anketiranci prvega in tretjega letnika literaturo najpogosteje iščejo na internetu. Sledi knjižnica (prvi letnik) in pedagoško osebje (tretji letnik). Pridobivanje literature pri prvem letniku večinoma poteka v knjižnici (izposoja), na drugem mestu je internet. Pri študentih tretjega letnika je razmerje obrnjeno, vendar je razlika med deleži manjša. Literaturo nato večinoma pregledajo, rezultati analize so na drugo mesto pri prvem letniku postavili pomoč pri izdelavi zadolžitve, pri tretjem pa navajanje virov.

Slaba polovica anketirancev prvega letnika meni, da je predstavitev knjižnice FS na začetku študija potrebna. Pri anketirancih tretjega letnika je ta odstotek nekoliko višji. Pojasnila k odgovorom, ki menijo, da je predstavitev koristna, se pri obeh letnikih delijo v tri kategorije. Kategoriji možnosti in gradivo se pojavita pri obeh letnikih. Pojasnila k odgovorom, ki menijo, da je predstavitev ni potrebna, se delijo v kategoriji samoiniciativnost in delovanje knjižnice. Pri prvem letniku se pojavi še kategorija gradivo. Več kot 80 % anketirancev prvega in tretjega letnika meni, da organizirana oblika informacijskega opismenjevanja ni potrebna. Večina anketirancev tretjega letnika svojih odgovorov ni pojasnila (v nasprotju s prvim letnikom). Med pojasnili je pri obeh letnikih

prevladujoča kategorija samozadostnost. Dobra tretjina anketirancev tretjega letnika meni, da je integrirano informacijsko opismenjevanje koristno. Pri prvih letnikih je ta delež nižji, številke se gibljejo pod četrtino anketirancev. Tako pri prvem kot pri tretjem letniku so mnenja anketirancev bolj neenotna kot pri vprašanju o organizirani obliki informacijskega opismenjevanja. Nihče izmed anketirancev se ne udeležuje tečajev za uporabnike, ki jih izvaja NUK. Študentje se najpogosteje ne udeležujejo, ker zanje ne vedo. Pri anketirancih prvega letnika je drugi najpogostejši odgovor ni časa, pri tretjem letniku pa nezainteresiranost.

10. 4 KNJIŽNIČNO OSEBJE

Opravljenih je bilo šest intervjujev s knjižničnem osebjem, ki je v zadnjih treh letih bilo v stiku s študenti, ki so prihajali v knjižnico Fakultete za strojništvo. Rezultati so zaradi lažje predstavitve razdeljeni v različne vsebinske sklope: informacijska pismenost in opismenjevanje, stanje informacijske pismenosti pri študentih in ovire pri izvajanju informacijskega opismenjevanja na Fakulteti za strojništvo.

Večina (4/6) ima izobrazbo iz bibliotekarske stroke in nekajletne izkušnje z delom v knjižnici. Polovica intervjuvank je v knjižnici FS UL imela v času intervjujev delovne izkušnje do petih let, druga polovica pa med pet in deset let. Polovica intervjuvank je na izposoji nekaj ur dnevno v stiku s študenti. Preostale intervjuvanki so v občasnem stiku s študenti – dve izmed njih sta imeli v preteklosti količinsko večji stik.

Polovica knjižničnega osebja, kljub raznolikim načinom obveščanja (oglasne deske, letaki, brošure, spletna stran, osebno …) o informacijskih virih, meni, da bi lahko bilo več obveščanja. Podani so bili predlogi o načinih obveščanja preko LCD zaslonov v avli, obvestil pri knjižničnih računalnikih, lista z osnovnimi informacijami pri vpisu … (intervjuvanka št. 3). Na eni strani se je se pojavljajo tendence po večji samoiniciativnosti in angažiranosti s strani knjižničnega osebja (intervjuvanka št. 6), na drugi po direktivi vodstva (intervjuvanka št. 4). Nekatere intervjuvanke (št. 1, 5) so opozorile na študentski dejavnik – ne glede na zavzetost in pripravljenost knjižničnega ter strokovnega osebja je potrebno upoštevati tudi motivacijo in pripravljenost študentov za usvajanje novih znanj.

10. 4. 1 Knjižnično osebje o informacijskem opismenjevanju

Njihove izkušnje, vezane na informacijsko pismenost in opismenjevanje so različne. Na individualni ravni ga vse izvajajo v času izposoje, medtem ko organiziranega

informacijskega opismenjevanja trenutno ni. Večinoma obsega pomoč pri iskanju po virih, uporabi COBISS/OPAC-a in uporabi podatkovnih baz. V preteklosti so se pojavili poskusi uvajanj izobraževanj za uporabnike knjižnice FS, vendar so hitro zamrli. Intervjuvanka št. 3 ima predhodne izkušnje vezane na knjižnico Fakultete za šport UL. Ostale intervjuvanke niso predstavljale svojih predhodnih izkušenj.

Polovica intervjuvank je mnenja, da bi bila integrirana informacijska pismenost in opismenjevanje pozitivno. Hkrati izražajo dvome o pripravljenosti pedagoškega osebja na sodelovanje s knjižničarji in z izzivi, ki jih to prinaša.

Primeri odgovorov:

 »Mogoče bi bilo dobro, da bi profesorji in zaposleni v knjižnici našli skupni način

predstavitve dela, mogoče v okviru študijskega procesa.«

 »Meni se zdi, da ja. Ampak kot obvezna varianta v obliki predmeta verjetno ni

izvedljivo.«

 »Ne vem, ali bi bilo pedagoško osebje zainteresirano. Me bi se pripravile.«

 »Verjetno je varianta, da v prvem letniku, ker se mi zdi, da tako dobijo neko bazo

znanja in jo potem razvijajo sproti z vprašanji. …/ Smo se že pogovarjali, da bi to

(informacijsko opismenjevanje) vključevali v pedagoški proces, ampak smo hitro

prišli na zaprta vrata.«

Dve intervjuvanki (št. 5 in 6) sta omenili izvajanje informacijskega opismenjevanja v preteklosti v knjižnici FS. Gre za enkraten poskus organizirane oblike izobraževanja uporabnikov o knjižnici, uporabi katalogov in informacijskih virov: »… okoli leta 2008 so

poskusili izvesti organizirano informacijsko opismenjevanje v tihi čitalnici. Ni bilo nekega zanimanja ... Izmed teh jih je nekaj malega odšlo med razlago oziroma predavanjem ven iz učilnice.« in »Približno šest, sedem let nazaj smo imeli nekakšen začetek tega, ampak ni bilo nekega odziva. Takrat je šlo bolj za samo izobraževanje po smislu iskanja po COBISS- u, iskanje po literaturi za prve letnike ... Ampak moramo upoštevati, da smo dali obvestilo samo na oglasno desko v knjižnici. Stvar bi morali malce širše zastaviti …«. Intervjuvanki

omenjata izrazito majhno udeležbo izobraževanja in pomanjkanje zanimanja: »Ni bilo

nekega zanimanja, bilo je par študentov, manj kot pet. Izmed teh jih je nekaj malega odšlo med razlago oziroma predavanjem ven iz učilnice.« in » ... ni bilo nekega odziva. Takrat je šlo bolj za samo izobraževanje po smislu iskanja po COBISS-u, iskanje po literaturi za prve letnike ampak ni bilo velikega odziva.« Informacijsko opismenjevanje uporabnikov bi

sedaj drugače zastavili – v okviru posameznega predmeta oziroma z brezplačnimi tečaji in večjim oglaševanjem (glej Tabelo št. 15).

Večina intervjuvank meni, da bi bilo dobro uvesti organizirano obliko informacijskega opismenjevanja. V prihodnosti bi se lahko poudaril pomen informacijskega opismenjevanja in se ga vključilo v študijski proces. Njihovi odgovori so pokazali naslednje možnosti informacijskega v prihodnosti:

 izobraževanju na področju uporabe informacijskih virov,  informativna predstavitev knjižnice,

 organizirano informacijsko opismenjevanje.

Izobraževanje na področju informacijskih virov bi potekalo v obliki manjših skupin na začetku študija ali stopnje študija. Zajemalo bi uporabo COBISS-a in potek iskanja gradiva. Informativna predstavitev knjižnice bi potekala na informativnih dnevih oziroma začetku študijskega leta. Predstavile bi se osnovne informacije o knjižnici FS. Organizirano informacijsko opismenjevanje bi se izvajalo v obliki brezplačnih tečajev, lahko bi bilo tudi integrirano v posamezne predmete.

Odgovori intervjuvank o informacijskem opismenjevanju so pokazali pozitivno naravnan odnos. Večina intervjuvank je naklonjena organizirani obliki informacijskega opismenjevanja; intervjuvanka št. 3 pa poudari prednosti tako individualne kot organizirane oblike (glej Tabelo št. 16). Pozitivno naravnan odnos do informacijske pismenosti je povezan predvsem z informacijsko družbo in s kompetencami, ki jih študentje pridobijo ter so potrebne za uspešno delovanje v sodobnem svetu. Pri sami izvedbi informacijskega opismenjevanja je potrebno upoštevati tudi okoliščine, npr. ustrezno usposobljen kader za informacijsko opismenjevanje, naklonjeno vodstvo, zainteresirani in motivirani študentje …

Intervjuvanka št. 1 ni izrazila mnenja o informacijskem opismenjevanju (»Nisem

razmišljala o tem.«). V spodnjih tabelah so predstavljeni izseki njihovih odgovorov o

možnostih informacijskega opismenjevanja v prihodnosti in njihovo mnenje o informacijskem opismenjevanju.

Tabela 15: Možnosti informacijskega opismenjevanja v prihodnosti

Informacijski viri

»Bilo bi dobro manjše skupine študentov skupinsko uvesti v uporabo COBISS-a. Verjetno bi se moral kdo bolj posvetit temu, vsaj mogoče v prvih dveh ali treh mesecih študija v prvem letniku ali pa vsake stopnje na začetku. Tako, da so čim hitreje študentje s tem seznanjeni …«

(intervjuvanka št. 1)

"... potek iskanja gradiva. Mogoče tudi DiKUL.« (intervjuvanka št. 3)

Informativna predstavitev

knjižnice

»Dobro bi bilo, če bi se že na informativnih dnevih oziroma na začetku študijskega leta predstavile osnovne informacije o knjižnici. Dobra ideja se mi zdi obvestiti študente prvega letnika in se jih aktivno informirati že na začetku. Malo se je treba prilagodit času in ugotoviti, kje točno se gibljejo mladi ljudje in jih na tak način pridobiti.«

(intervjuvanka št. 2)

»Recimo, da se ena ura v prvem letniku nameni temu, da se študenti seznanijo z delom v knjižnici. Ni potrebno, da bi študentje prišli v knjižnico, lahko bi tudi knjižničarke šle v razred … Predstavile bi knjižnico ..." (intervjuvanka št. 3)

Organizirano informacijsko opismenjevanje

»To bi bilo potrebno (organizirano informacijsko opismenjevanje), ampak mora organizirati fakulteta oziroma bi moral dati pobudo šef knjižnice.« (intervjuvanka št. 4)

»Ja, dobro bi bilo, da bi bilo to v okviru nekega predmeta, oziroma na primer pred vajami.« (intervjuvanka št. 5)

»To bi lahko poskusili še enkrat (enkraten poskus organizirane oblike izobraževanja uporabnikov), mogoče s tečaji, čisto brezplačnimi.«

(intervjuvanka št. 6)

Tabela 16: Mnenje knjižničnega osebja o informacijskem opismenjevanju

Pozitiven odnos

»Smo v dobi, kjer naj bi bili vsi informacijsko zelo dobro pismeni že v osnovi, vsaj do neke mere oziroma naj bi bili hitreje učljivi oziroma bili sposobni hitreje najti informacije in vire ter vse možne baze podatkov, ki so na voljo in tega je ogromno. Absolutno bi bilo pozitivno (informacijsko opismenjevanje).« (intervjuvanka št. 2) »Študentje pridobijo veliko, na primer samostojno iskanje ustreznih virov za seminarske naloge, potem kasneje za diplomsko nalogo. So samostojni pri uporabi COBISS-a, pri iskanju informacijskih virov, pri DiKUL-u in tako dalje. Da znajo poiskati članek, ker velikokrat se zgodi, da na primer profesorji od njih zahtevajo, naj poiščejo članke na neko temo, ki so elektronsko dostopni.« (intervjuvanka št. 5)

Informacijsko opismenjevanje

na individualni ravni

»Lažje je individualno, na štiri oči in študent še kaj vpraša, česar ne ve.« (intervjuvanka št. 3)

Organizirano informacijsko opismenjevanje

»Dobro bi bilo tudi skupinsko, pri kakem predmetu, da naredijo nekakšen uvod, oziroma jim pokažejo vse možnosti, s katerimi lahko pridobivajo literaturo. Tudi v knjižnici bi se dalo sodelovati z manjšimi skupinami študentov.« (intervjuvanka št. 3)

»To bi bilo potrebno (organizirano informacijsko opismenjevanje) … Prav gotovo (bi študentje pridobili z organizirano obliko). Če sem jaz

večino časa tam in nisem tako podučena kot bi morala biti ne morem dati toliko informacij, kot jih lahko da nekdo, ki je za to usposobljen.«

(intervjuvanka št. 4)

»… v okviru nekega predmeta vključili med na primer obvezne vaje. Tako bi se najlažje dosegla višja stopnja informacijske pismenosti in opismenjevanja. … Dvomim, to (integrirana informacijska pismenost

in opismenjevanje) je stvar, ki jo mora urejat vodja knjižnice.« (intervjuvanka št. 6)

10. 4. 2 Mnenje knjižničnega osebja o stanju informacijske pismenosti pri študentih Zanimalo nas je mnenje knjižničnega osebja o stanju informacijske pismenosti pri študentih. Intervjuvanke so odgovarjale na podlagi izkušenj s študenti, ki zahajajo v knjižnico. Odgovori so pokazali naslednje:

 nezainteresiranost študentov,

 slabo stanje informacijske pismenosti,

 pomanjkljivo znanje na področju iskanja informacijskih virov,  pomen predhodnega znanja,

 svetle izjeme.

Intervjuvanke menijo, da je motivacija in stanje informacijske pismenosti študentov Fakultete za strojništvo v povprečju nizka. Raven pismenosti variira od posameznika do posameznika, npr. nekateri prihajajo v knjižnico s pomanjkljivim znanjem o uporabi COBISS-a, medtem ko so drugi samostojni pri iskanju informacijskih virov. Raven pismenosti pri študentih je v veliki meri odvisna tudi od predhodnega znanja oziroma informacijskega opismenjevanja. V spodnji tabeli so predstavljeni odseki odgovorov intervjuvank, ki se nanašajo na informacijsko pismenost in študente.

Tabela 17: Mnenje knjižničnega osebja o stanju informacijske pismenosti pri študentih

Nezainteresiranost

»Že na začetku večina študentov sploh ne pride v knjižnico …«

(intervjuvanka št. 2)

»Tudi, če mu želiš kaj pokazati, povedati študent nima časa.«

(intervjuvanka št. 5)

Iskanje virov

»… mnogi ga (COBISS/OPAC) niti ne zanjo uporabljati. Ne znajo

In document Health, insurance and expenditures: four essays in empirical health economics (Page 73-76)