Avtorica: Eva VIDAK, 3. c. Mentorica: Nataša Marčič, prof. geo. Celje, 20111

67 

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Full text

(1)

Avtoric Eva VID ca: DAK, 3. c M Mestna občina Celje, M Celje, 2011 M N Mladi za Celj 1 Mentorica: Nataša Marč lje : čič, prof. geeo.

(2)

2

Kazalo

Kazalo ... 2 Kazalo slik ... 3 Kazalo tabel ... 4 Kazalo grafikonov ... 4 Zahvala ... 6 1 Povzetek ... 7 2 Uvod ... 8

2.1 Izbor in cilji raziskovalnega problema ... 8

2.2 Hipoteze ... 8

2.3 Raziskovalne metode ... 8

3 Lega in omejitev preučevanega območja ... 10

4 Osrednji del ... 11

4.1 Onesnaženost tal ... 11

4.2 Onesnaženost zraka ... 15

4.3 Onesnaženost vodovja ... 19

4.4 Zdravstveni problemi kot posledica onesnaženosti ... 22

5 Praktični del ... 25

5.1 Pogledi različnih institucij ... 25

5.1.1 Mediji ... 25

5.1.2 Civilne iniciative Celja ... 31

5.1.2.1 Intervju z Borisom Šuštarjem ... 35

5.1.3 Mestna občina Celje ... 38

5.1.3.1 Intervju z Nino Mašat, članico projektne skupine Občinski program varstva okolja za MOC ... 42

5.1.4 Cinkarna Celje ... 46

5.2 Raba tal in onesnaženost ... 48

5.3 Rezultati anketiranja ... 51

5.3.1 Kako zelo onesnaženo se vam zdi vaše okolje? ... 53

5.3.2 Kako veste, da je vaše okolje onesnaženo? ... 53

5.3.3 Kako bi ocenili ukrepe na področju onesnaženosti? ... 54

5.3.4 Kdo so po vašem mnenju največji trije onesnaževalci? ... 54

5.3.5 Kdo je po vašem mnenju najbolj dejaven na področju zmanjševanja onesnaženosti? ... 55

5.3.6 Komu najbolj zaupate glede podatkov, ki so objavljeni? ... 56

5.3.7 Ali na vrtu gojite kmetijske kulture? ... 57

5.3.8 Menite, da se okolje še da rešiti? ... 58

6 Razprava in zaključek ... Napaka! Zaznamek ni definiran. 7 Viri in literatura ... 59

8 Priloge ... 63

8.1 Anketni vprašalnik ... 63

(3)

3

Kazalo slik

Slika 1: Območje Mestne občine Celje ... 10 

Slika 2: Karta MOC ... 10 

Slika 3: Celje ... 10 

Slika 4: Onesnaženost vrtnin s kadmijem, izražena v mg Cd/kg sveže mase ... 13 

Slika 5: Območja kritično onesnaženih tal (Cd, Pb in Zn) ... 14 

Slika 6: Vsebnost težkih kovin v zgornjem sloju tal: kadmij (Cd), svinec (Pb), cink (Zn) ... 14 

Slika 7: Razlika med normalno situacijo in inverzijo ... 15 

Slika 8: Raven koncentracij onesnaženosti za leto 2008 ... 17 

Slika 9: Cinkarna Celje ... 19 

Slika 10: Štore Steel ... 19 

Slika 11: Sotočje treh rek na območju Celja ... 19 

Slika 12: Savinja v času hudih padavin ... 20 

Slika 13: Stanje površinskih voda za leto 2005 ... 20 

Slika 14: Čistilna naprava Celje ... 21 

Slika 15: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode v letu 2005 ... 21 

Slika 16: Otroci v peskovniku ... 23 

Slika 17: Uporabljeni časopisni članki ... 25 

Slika 18: Dr. Cvetka Ribarič Lasnik ... 26 

Slika 19: Tomaž Benčina, direktor Cinkarne Celje ... 27 

Slika 20: Jezero sadre ... 27 

Slika 21: Odlagališče Za travnikom ... 27 

Slika 22: "Rdeči" potok ... 28 

Slika 23: Merjenje pH ... 28 

Slika 24: Rezultati merjenja pH ... 28 

Slika 25: Bukovžlak ... 29 

Slika 26: Deponija Bukovžlak ... 30 

Slika 27: Mestna občina Celje ... 30 

Slika 28: Boris Šuštar, vodja Civilnih iniciativ Celja ... 31 

Slika 29: Civilne iniciative Celja ... 31 

Slika 30: Deponija Za travnikom ... 33 

Slika 31: Predsednik Türk na konferenci o onesnaženosti okolja ... 34 

Slika 32: Pitna voda ... 34 

Slika 33: Kadmij ... 35 

Slika 34: Zastave pred sedežem MOC ... 38 

Slika 35: Toplarna Celje ... 41 

Slika 36: Primeri slovenskih tiskanih medijev ... 41 

Slika 37: Prikaz akumulacije nevarnih snovi v tla ... 42 

Slika 38: Znak Cinkarne Celje ... 46 

Slika 39: Dimnik Cinkarne Celje ... 46 

Slika 40: Območje stare Cinkarne ... 47 

Slika 41: Karta kmetij, ki prodajajo na celjski tržnici ... 48 

(4)

4

Slika 43: Označene kmetije na karti onesnaženosti s svincem ... 49 

Slika 44: Označene kmetije na karti onesnaženosti s kadmijem ... 49 

Slika 45: Karta prevladujoče rabe tal v MOC ... 50 

Slika 46: Karta degradiranih območij ... 50 

Slika 47: Prostorski plan MOC ... 51 

Slika 48: Karta področij anketiranja ... 51 

Kazalo tabel

Tabela 1: Vsebnost nekaterih kovin v mg/kg suhe snovi v tleh in normativne vrednosti ... 11 

Tabela 2: Vsebnost nekaterih težkih kovin v vzorcih zemljin z območja stare Cinkarne ... 12 

Tabela 3: Možne poti prehajanja kovin iz tal v človeka pri različnih rabah tal ... 13 

Tabela 4: Pregled glavnih virov onesnaženosti po odstotkih za določeno snov ... 16 

Tabela 5: Emisija škodljivih snovi v celjsko ozračje leta 1988 v tonah/letno ... 16 

Tabela 6: Količina emisij iz industrijskih obratov za leto 2007 v tonah/letno ... 18 

Tabela 7: Kakovostni razredi za ocenjevanje onesnaženosti voda ... 19 

Tabela 8: Povprečne vrednosti nitratov med leti 2004―2006 ... 21 

Tabela 9: Vpliv svinca in kadmija na zdravje ... 24 

Tabela 10: Ugotovitve, dosedanji ukrepi in predvideni ukrepi glede onesnaženosti tal, vode in zraka ... 40 

Tabela 11: Starost anketirancev ... 65 

Tabela 12: Sestava anketirancev glede na spol ... 65 

Tabela 13: Mnenje anketirancev o stopnji onesnaženosti okolja ... 65 

Tabela 14: Kako anketiranci vedo, da je okolje onesnaženo? ... 65 

Tabela 15: Mnenje anketirancev o ukrepih ... 66 

Tabela 16: Največji onesnaževalci po mnenju anketirancev ... 66 

Tabela 17: Kdo si po mnenju anketirancev najbolj prizadeva za zmanjšanje onesnaženosti?. 66  Tabela 18: Kdo uživa največje zaupanje anketirancev? ... 66 

Tabela 19: Število anketirancev, ki pridelujejo vrtnine ... 66 

Tabela 20: Pridelki, ki jih anketiranci pridelujejo ... 67 

Tabela 21: Mnenje anketirancev o možnosti rešitve okolja ... 67 

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Graf glavnih virov onesnaževanja po odstotkih ... 16 

Grafikon 2: Emisija škodljivih snovi v celjsko ozračje leta 1988 v odstotkih ... 17 

Grafikon 3: Količina emisij iz industrijskih obratov za leto 2007 v tonah/letno ... 18 

Grafikon 4: Delež otrok v starostni skupini 0―15 let, ki so bili v obdobju 2002―2007 sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal ... 22 

Grafikon 5: Umrljivost zaradi raka med leti 1997―2006 ... 23 

Grafikon 6: Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja med leti 1997―2006 ... 23 

Grafikon 7: Obolevanje za rakom med leti 1997―2006 ... 23 

Grafikon 8: Delež odotnosti z dela med leti 1997―2006 ... 32 

Grafikon 9: Zmanjšanje emisije prahu v odstotkih glede na izhodiščno leto 2005 ... 47 

(5)

5

Grafikon 11: Sestava anketirancev glede na spol ... 52 

Grafikon 12: Mnenje anketirancev o stopnji onesnaženosti okolja ... 53 

Grafikon 13: Kako anketiranci vedo, da je okolje onesnaženo? ... 53 

Grafikon 14: Mnenje anketirancev o ukrepih ... 54 

Grafikon 15: Največji onesnaževalci po mnenju anketirancev ... 55 

Grafikon 16: Kdo si po mnenju anketirancev najbolj prizadeva za zmanjšanje onesnaženosti? ... 56 

Grafikon 17: Kdo uživa največje zaupanje anketirancev? ... 56 

Grafikon 18: Število anketirancev, ki pridelujejo vrtnine ... 57 

Grafikon 19: Pridelki, ki jih anketiranci pridelujejo ... 57 

(6)

6

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi raziskovalne naloge. Zahvaljujem se Boštjanu Grabnarju z Inštituta za okolje in prostor, ki mi je prijazno pomagal pri iskanju literature. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi Nini Mašat in Borisu Šuštarju, ki sta mi prijazno odgovorila na vsa vprašanja. Pri preverjanju podatkov mi je pomagala tudi Darja Zabukovec, ki se je iskreno zahvaljujem. Zahvaliti pa se moram tudi profesorici Gabrijeli Sotler s III. Osnovne šole v Celju, ki mi je prijazno priskočila na pomoč in mi lektorirala nalogo. Zahvala gre tudi vsem prebivalcem, ki so bili pripravljeni odgovoriti na moja vprašanja. Posebej pa se moram zahvaliti mentorici, profesorici Nataši Marčič, ki je verjela vame tudi, ko me je začel preganjati čas.

(7)

7

1 Povzetek

V zadnjem času se ljudje vedno bolj zavedamo problema onesnaženosti in posledic, ki jih ta predstavlja za naravo in človeka. Prekomerno onesnaženje Celja je zelo aktualna tema za medije, ki s poročanjem močno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja. V nalogi sem želela preveriti stopnjo objektivnosti njihovega poročanja. Hkrati sem želela predstaviti vidik Civilnih iniciativ Celja, MOC in Cinkarne Celje. Zanimala me je tudi povezanost med onesnaženostjo in rabo tal ter urbanističnim planiranjem. Za konec sem želela izvedeti, kaj o tem problemu menijo Celjani.

S pomočjo obstoječe literature in statističnih podatkov sem ugotovila, da industrija, ki je največkrat izpostavljena, ni edini krivec za onesnaženje Celja, temveč ga enako ali celo bolj onesnažujeta promet in kotlovnice. Stanje bi lahko izboljšali s posodobitvijo javnega prevoza in uporabo čistejših virov energije. Tudi poročanje medijev ni vedno objektivno, prihaja do zelo različnih razlag podatkov MOC in Civilnih iniciativ Celja. Onesnaženost se še vedno premalo upošteva pri urbanističnem planiranju in rabi tal.

Odgovorni sicer že izvajajo določene uspešne ukrepe, vendar bo za popolno sanacijo ali vsaj izrazito izboljšanje okolja potrebno še veliko časa.

(8)

8

2 Uvod

2.1 Izbor in cilji raziskovalnega problema

V zadnjem času se ljudje vedno bolj zavedamo problema onesnaženosti in posledic, ki jih predstavlja za naravo in za človeka. Ta problem je še posebej pereč v Mestni občini Celje, saj je zaradi zgodnje industrializacije, goste poselitve in kotlinske lege okolje zelo degradirano. O tem se pogosto poroča v različnih medijih, ki velikokrat s pretiravanjem zaskrbljenost še povečujejo. Zaradi tega sem se osredotočila na preverjanje objektivnosti podatkov v tiskanih medijih in vpliva njihove objave. Objavljene podatke sem primerjala s podatki z ARSO, Inštituta za okolje in prostor ter s podatki iz letnih poročil o stanju okolja MOC. Upoštevala sem tudi podatke Civilnih iniciativ Celja in jih primerjala z ostalimi. Uporabila sem tudi podatke Cinkarne Celje, ki jo mnogi izpostavljajo kot največjega krivca za onesnaževanje v Celju.

V raziskovalni nalogi sem želela predstaviti razlike in podobnosti med podatki v člankih, jih aktualizirati in kritično razmisliti o njihovi točnosti. Prav tako sem želela ugotoviti, kakšen odnos imajo do onesnaženosti prebivalci najbolj prizadetih predelov in izsledke primerjati z ostalimi območji Celja. Zanimalo me je, kakšna je povezava med onesnaženostjo ter sedanjo in bodočo rabo tal v MOC. To me je zanimalo zaradi dokazov, da lahko previsoka vsebnost določenih kovin v hrani povzroči zdravstvene težave. Za konec pa sem želela ugotoviti, kakšni so načrti sanacije.

2.2 Hipoteze

Na začetku raziskovanja sem postavila naslednje hipoteze:

• mediji o onesnaženosti Celja poročajo pristransko, • največji onesnaževalec okolja v Celju je industrija, • podatki Civilnih iniciativ Celja in MOC se razlikujejo, • Celjani veliko vedo o onesnaženosti okolja,

• najbolj nezadovoljni z reševanjem okoljskih problemov so prebivalci Bukovžlaka in

Teharja, ki tudi najbolj zaupajo Civilnim iniciativam Celja,

• na najbolj onesnaženih območjih ne pridelujejo vrtnin,

• prebivalci zdravstvene težave pogosto pripisujejo onesnaženosti okolja.

2.3 Raziskovalne metode

Odločila sem se, da bom uporabila več različnih raziskovalnih metod. Ob pregledu obstoječe literature sem ugotovila, da je bilo o tej temi narejenih veliko raziskav. Uporabila sem podatke ARSO, uradna poročila MOC ter zbornik Inštituta za okolje in prostor. V veliko pomoč so mi bile tudi spletne strani Civilnih iniciativ Celja in Cinkarne Celje.

Osredotočila sem se na tiskane medije in vpliv njihovega poročanja na Celjane. V času od oktobra 2010 do marca 2011 sem zbirala članke na temo onesnaženosti in ugotavljala, čigave podatke navajajo in kakšen vidik onesnaženosti predstavljajo ljudem. Anketirala sem

(9)

9

prebivalce različnih območij v Celju, saj sem želela izvedeti, ali se mnenja prebivalcev o onesnaženosti in ukrepih za zmanjšanje le-te. Podatke sem statistično obdelala in jih predstavila v grafični obliki.

Povezanost med rabo tal in onesnaženostjo sem ugotavljala s pomočjo kartiranja in anketiranja. Uporabila sem tudi podatke o branjevkah, ki prodajajo na celjski tržnici. Opravila sem intervju z vodjo Civilnih iniciativ Celja in s predstavnikom MOC ter Alenko Sajovic, ki je sodelovala pri izdelavi okoljskega poročila občine Celje. Rezultate svojih raziskav mi je posredovala tudi dr. Nuša Konec Juričič. Darja Zabukovec z MOC mi je prijazno posredovala podatke o prostorskem planiranju v Celju.

V okviru raziskovalne naloge sem fotografirala različna degradirana območja. Hkrati sem tudi kartirala naslove kmetij, ki prodajajo hrano na celjski tržnici.

(10)

3 Leg

Mestna iz leta 2 Šentjur zahodu. Zimška je Savin 1846 so hitrejšo za najb nanj. 1 Vir: http 2 Vir: Atl 3 Vir: http

ga in om

Slika 1: Obm občina Cel 2008 v njej na vzhodu . Župan ob . Največje m nja. Celje j o skozenj z industrializ olj problem p://sl.wikipedi las okolja, 201 p://demo.splet

mejitev

močje Mestn lje je ena iz ej živi 50 0 u, občina Št bčine je že mesto je Ce e tudi pom zgradili žel zacijo. To j matično. Za ia.org/wiki/Sl 11 (2.3.2011) tka.si/admin/im

preučev

e občine Celj zmed enajst 039 prebiva tore na jugo od leta 19 elje, ki je tud membno pro eznico, ki j e tudi eden aradi tega s S lika:Obcine_S mages/demo/C 10

vanega

je1 tih mestnih alcev. Obda ovzhodu, o 998 Bojan Š di tretje naj ometno stiči je povezov n izmed vzro em se v ra Slika 3: Celje Slovenija_2007 Celje_-_pogle

območ

občin v Re ajajo jo obč občina Lašk Šrot, ki je večje mesto išče in skoz vala Ljublja okov za oko aziskovalni e3 7_Celje.svg (2 ed_z_gradu.JP

čja

Slika 2: Kar epubliki Slo čina Vojnik ko na jugu na tem me o v Slovenij zenj poteka ano in Mar oljske probl nalogi osre 2. 1. 2011) PG (2. 1. 2011 rta MOC2 oveniji. Po p k na severu in občina Ž estu nasledi ji. Največji a avtocesta. ribor ter po leme Celja, edotočila p 1) podatkih u, občina Žalec na il Jožeta vodotok . Že leta ovzročila ki velja redvsem

(11)

11

4 Osrednji del

»Specifični vzorec industrializacije kotline in odsotnost učinkovitega okoljskega instrumentarija za zmanjševanje in preprečevaje onesnaževanja sta življenjski prostor in ljudi izpostavila visoki stopnji onesnaženosti.«

Dr. Roko Žarnić, minister za okolje in prostor4 V Celju je v 19. in 20. stoletju prišlo do razmaha industrije in hitrega povečevanja števila prebivalcev. Zaradi nizke stopnje zavedanja o okoljski problematiki ni bilo nobenih vlaganj v zaščito okolja. Prve raziskave so bile opravljene šele v 80. letih prejšnjega stoletja in šele takrat so se ljudje začeli zavedati perečega problema onesnaženja. Na onesnaženost je poleg industrije vplivala tudi kotlinska lega.

Čeprav se odgovorni teh problemov v Celju zavedajo, pa spremembe ne pridejo čez noč. V zadnjih letih so sicer uspešno zmanjšali onesnaženost z dušikovimi dioksidi, žveplovim dioksidom in ogljikovim monoksidom, vendar se je ob tem povečala onesnaženost z delci PM10. Osredotočila sem se na onesnaženost tal, zraka in voda.

4.1 Onesnaženost tal

Problem onesnaženosti tal so predvsem težke kovine, ki se dobro vežejo na organske snovi in glinene delce. Zaradi vezave je njihovo izločanje dolgotrajno. Po nekaterih ocenah je čas, v katerem se koncentracija kovine v tleh zmanjša za polovico za Zn v tleh 70 do 510 let, za Cd v tleh 13 do 1100 let, za Cu v tleh 310 do 1500 let in za Pb v tleh 740 do 5900 let (Kabata Pendias in Pendias, 1984). Na območju Celjske kotline so problematične kovine kadmij (Cd), cink (Zn) in svinec (Pb). Po slovenski zakonodaji naj vsebnost snovi v tleh ne bi presegala normativnih vrednosti. V prvi večji raziskavi kakovosti tal na območju MOC, ki je zavzela 117 posesti in je bila izvedena leta 1989, se je pokazalo, da vsebnost kovin v tleh pogosto presega normativne vrednosti.

Kovine Povprečje Minimum – maksimum Normativ5

mejna opozorilna kritična

kadmij (Cd) 2,5 0,2―21,4 1 2 12 cink (Zn) 337 55―3010 200 300 720 svinec (Pb) 99,5 17―657 85 100 530 baker (Cu) 24,8 5,6―99,5 60 100 300 nikelj (Ni) 25,2 1,9―76,4 50 70 210 krom (Cr) 25,1 4,8―61,1 100 150 380 arzen (As) 6,4 1,0―85, 0 20 30 55 živo srebro (Hg) 0,32 <0,1―1,39 0,8 2 10

Tabela 1: Vsebnost nekaterih kovin v mg/kg suhe snovi v tleh in normativne vrednosti6

4Vir: ZBORNIK.: Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – modelni

pristop za degradirana območja. Celje: Inštitut za okolje in prostor, 2010

5 Vir: Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v tleh, Uradni list RS 68/96

6 Vir: ZBORNIK. Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – modelni

(12)

12

Iz tabele je razvidno, da maksimumi pogosto presegajo celo kritično vrednost. Pri kadmiju in cinku povprečje presega opozorilno vrednost, pri svincu pa je povprečje zgolj 0,5 mg manjše od opozorilne vrednosti. S prostorsko analizo je bilo ugotovljeno, da je z vsaj enim elementom onesnaženih preko 7000 ha površine bivše občine Celje, od tega je 2800 ha kmetijskih zemljišč med katerimi je 180 ha njiv. (Lobnik in sod., 1994; Vrščaj in sod. 2000). Poleg splošno slabega stanja pa je potrebno izpostaviti tudi območje stare Cinkarne, kjer je Grilc s sodelavci s Kemijskega inštituta Slovenije leta 2005 opravil študijo z naslovom Ocena onesnaženosti zemljine in podzemne vode z lokacije stare Cinkarne. Območje stare Cinkarne je zelo onesnaženo z arzenom, barijem in bakrom, poleg naštetih pa še posebej izstopajo kadmij, svinec in cink. Študijo so opravljali v vrtinah, globokih 9 do 10 metrov, znotraj katerih so bili materiali tako heterogeno razporejeni, da to ni več predstavljalo tal ampak zemljino oziroma odpadni material.

težke kovine [mg/kg suhe snovi] vzorec globina As Cu Zn Cd Cr Ni Pb Hg 1 m 80 658 13 882 13,8 58 34,5 1085 0,3 2 m 485 1366 52 482 166 95 27,0 5822 3,2 3 m 795 944 44 275 75 85 34,6 14 804 0,9 8-9 m (podložna glina) 855 374 40 381 65,5 91 33,0 12 576 0,8 1-3 m (povprečno) 453 989 36 880 106 79 32,0 7237 1,3

Tabela 2: Vsebnost nekaterih težkih kovin v vzorcih zemljin z območja stare Cinkarne7

Kljub temu se je potrebno zavedati, da so nekatere kovine nujno potrebne za rast rastlin, kakor tudi za življenje ljudi in živali. V prevelikih količinah pa so lahko te kovine škodljive za ljudi, rastline in živali. V obdelovalna tla lahko kovine prehajajo neposredno z mineralnimi gnojili ali posredno z emisijami iz proizvodnje in predelave kovin, fosilnih energetskih virov, prometa, sežiganja odpadkov. Emisije se prenašajo po zraku in se z dežjem izpirajo v tla. Kovine se najdlje obdržijo v zgornjem sloju tal in vplivajo na kakovost kmetijskih pridelkov. Te kovine lahko na različne načine prehajajo tudi v človeka.

Raba tal Možne poti prehajanja kovin v človeka

parki • prašenje tal v suhem vremenu, vdihavanje prašnih talnih delcev

urbana otroška igrišča • prašenje tal v suhem vremenu, vdihavanje prašnih talnih delcev

• zaužitje talnih delcev preko umazanih rok vrtovi ob hišah

• prašenje tal v suhem vremenu, vdihavanje prašnih talnih delcev

• zaužitje talnih delcev preko umazanih rok

• vnos kovin preko pridelanih vrtnin

kmetijska • prašenje tal v suhem vremenu, vdihavanje prašnih talnih delcev

• vnos kovin preko pridelanih rastlin (hrana, krma) močno kontaminirana

območja (stara Cinkarna) • prašenje tal v suhem vremenu, vdihavanje prašnih talnih delcev

7 Vir: PROJEKT: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Celje 2009―2013. Celje: Mestna občina

(13)

13

• spiranje skozi tla v nižje horizonte in podtalnico

• površinska erozija onesnaženih tal v vodotoke industrijska

deponije

• prašenje tal v suhem vremenu, vdihavanje prašnih talnih delcev

• spiranje skozi tla v nižje horizonte in podtalnico

• površinska erozija onesnaženih tal v vodotoke

• izluževanje strupenih snovi in odtekanje odcednih vod v sosednje ekosisteme (potoke …)

Tabela 3: Možne poti prehajanja kovin iz tal v človeka pri različnih rabah tal8

Zaradi onesnaženosti tal se zmanjšuje tudi kvaliteta kmetijskih izdelkov iz celjske regije. Različne rastline so različno dovzetne za sprejemanje težkih kovin:

• zelo dobri sprejemniki: solata, špinača, endivija, repa, korenje, artičoka,

• srednje dobri sprejemniki: krompir, čebula, ohrovt, pesa, redkvice, oljna ogrščica,

• nizek sprejem težkih kovin: zelje, koruza, cvetača, brstični ohrovt, zelena, jagodičevje,

• zelo nizek sprejem težkih kovin: fižol, grah, paradižnik, paprika, lubenice, sadje.

Slika 4: Onesnaženost vrtnin s kadmijem, izražena v mg Cd/kg sveže mase9

Vplivi onesnaženosti tal pa se kažejo tudi v živinoreji. Iz analiz mesa goveje živine, perutnine, kuncev in divjadi je razvidno, da se nekateri težki elementi, ki so v večjih količinah škodljivi za človeka, kopičijo v notranjih organih (zlasti v ledvicah in jetrih), manj pa v mesu (Darka Domitrovič - Uranjek, str. 24, 1990).

Različna območja v Mestni občini Celje so različno onesnažena. Za najbolj onesnažena območja veljajo območja Bukovžlaka, Teharja in območje stare Cinkarne. Na teh območjih količina večine kovin presega priporočene vrednosti. Po besedah Boštjana Grabnerja je območje stare Cinkarne tako onesnaženo, da velja za najbolj onesnaženo območje v Evropi.

8 Vir: ZBORNIK. Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – modelni

pristop za degradirana območja. Celje: Inštitut za okolje in prostor, 2010

9 Vir: ZBORNIK. Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – modelni

(14)

14

Na območju stare Cinkarne koncentracija nekaterih nevarnih kovin tudi 100-krat presega kritične vrednosti. Kljub temu pa so problematična tudi druga območja, kjer količina težkih kovin v tleh presega priporočene vrednosti.

Slika 5: Območja kritično onesnaženih tal (Cd, Pb in Zn)10

Slika 6: Vsebnost težkih kovin v zgornjem sloju tal: kadmij (Cd), svinec (Pb), cink (Zn)11

10 Vir: ZBORNIK. Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – modelni

pristop za degradirana območja. Celje: Inštitut za okolje in prostor, 2010

11 Vir: PROJEKT: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Celje 2009―2013. Celje: Mestna občina

(15)

15

4.2 Onesnaženost zraka

Zaradi industrijskega in urbanega razvoja ter kotlinske lege se Celje ubada s problemom prevelike onesnaženosti zraka. Onesnaženost zraka je odvisna od emisij in od meteoroloških pojavov. Na onesnaženost Celja vpliva predvsem inverzija v hladni polovici leta. Temperaturna inverzija je pojav, ko je temperatura zraka v nižjih legah nižja kot v višjih. Nastane zato, ker je hladni zrak težji od toplega in se steka na dno kotline. V kotlini se ne more nikamor stekati, zato se pojavljajo lokalna gibanja zraka in stekanje onesnaženega zraka v smeri proti mestnemu jedru. Kadar inverzije trajajo več dni skupaj, je onesnaženost večja.

Slika 7: Razlika med normalno situacijo in inverzijo12

Poleg vremenskih pojavov pa na onesnaženost zraka v Celjski kotlini vplivajo tudi emisije. Strupene snovi v zraku nastanejo pri tehnoloških procesih ter pri izgorevanju fosilnih goriv. Pri tem izhajajo v zrak različni plini: žveplov dioksid (SO2), dušikovi oksidi (NOx), ogljikov

monoksid (CO) , ogljikovodiki (CxHx) in druge snovi. Ti plini so lahko neposredno strupeni

ali pa se povezujejo z drugimi snovmi in vodno paro ter tako tvorijo različne kisline, kot sta žveplena in solitrna, ki sta najpomembnejši sestavini kislih padavin. Poleg tega je problem tudi ozon, ki se kopiči predvsem v sredogorju. Spremljanje onesnaženosti zraka v Celju poteka na merilni postaji Celje – Bolnica, kjer merijo žveplov dioksid, dušikov dioksid, ogljikov monoksid, delce PM1013 in ozon ter na merilni postaji Celje – Ipavčeva ulica, kjer

merijo žveplov dioksid, ogljikov monoksid in delce PM10. Poleg tega pa se v okviru

dopolnilne merilne mreže izvajajo meritve prašnih delcev in nekaterih težkih kovin, kot so kadmij, svinec, cink in titan, v prašnih usedlinah. Te meritve potekajo na merilnih postajah Lava, Lopata, Teharje (pri Ježovnik), Teharje (pri Dimec) in Industrijska cona. Tem postajam pa sta bili leta 2007 priključeni tudi postaji Zvodno in Bukovžlak. Po podatkih, ki so bili zbrani leta 2007, ugotovimo, da koncentracije žveplovega dioksida niso presegle niti letne mejne vrednosti (20 μg/m3) niti mejne dnevne vrednosti (125 μg/m3) in niti mejne urne vrednosti (350 μg/m3). Prav tako istega leta niso bile presežene mejne letne vrednosti (40

μg/m3) in mejne urne vrednosti (200 μg/m3) dušikovih dioksidov. Letna vrednost delcev PM 10

pa je na merilni postaji Celje – Ipavčeva ulica leta 2007 znašala 41 μg in je presegla mejno letno vrednost (40 μg PM10/m3). Dnevne emisijske vrednosti pa so bile na merilnem mestu

12 Vir: http://www.paragliding-slovenia.si/Pictures/inverzija.JPG (2. 1. 2011)

13 Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju. V veliki večini delcev je glavna

komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon. Najpogosteje se v zadnjih letih izvajajo meritve delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, ki so zdravju najbolj škodljivi.

(16)

16

Celje – Bolnica presežene 51-krat, na merilnem mestu Celje – Ipavčeva ulica pa kar 67-krat. To je zaskrbljujoče, saj je dopustno zgolj 35-krat. Po številu preseganj mejnih dnevnih vrednosti teh delcev sta se obe merilni postaji v Celju uvrstili na 5. oziroma 6. mesto v Sloveniji. Pred njima so se zvrstili Zagorje, obe postaji v Mariboru in postaja v Trbovljah. Za SO2, NO2 in delce PM10 so bili ugotovljeni tudi glavni povzročitelji. Za primerjavo je graf, ki

kaže emisije glede na povzročitelje za leto 1998. Razvidno je, da je od takrat industrija zmanjšala svoje izpuste SO2 in prahu za več kot 20 % in izpuste NO2 za več kot 50 %.

Povečali so se predvsem izpusti iz prometa. Izpusti prahu so se povečali za več kot 30 %, izpusti NO2 pa za več kot 50 %.

Snovi Glavni viri onesnaževanja

žveplov dioksid (SO2) industrija (50 %) kotlovnice (50 %)

dušikov dioksid (NO2)

• cestni promet (80 %) • industrija (10 %) • kotlovnice (10 %) delci PM10 • cestni promet (53 %) • industrija (28 %) • kotlovnice (15 %)

Tabela 4: Pregled glavnih virov onesnaženosti po odstotkih za določeno snov14

Grafikon 1: Graf glavnih virov onesnaževanja po odstotkih15

Polutant/vir Industrija Terciarna dejavnost Drobna kurišča Promet Skupaj

SO2 2747 230 797 / 3774 prah 1025 75 203 112,5 1415,5 CO 70 167 952 110 1299 NOx 428 56 73 82 639 CH 76,5 30 220 110 436,5 HF 102 / 1,5 / 103,5

Tabela 5: Emisija škodljivih snovi v celjsko ozračje leta 1988 v tonah/letno16

14 Vir: PROJEKT: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Celje 2009―2013. Celje: Mestna občina

Celje, 2009

15 Vir: PROJEKT: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Celje 2009―2013. Celje: Mestna občina

Celje, 2009 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %

SO2 NO2 delci PM10

Graf

 

glavnih

 

virov

 

onesnaževanja

 

po

 

odstotkih

cestni promet kotlovnice industrija

(17)

17

Grafikon 2: Emisija škodljivih snovi v celjsko ozračje leta 1988 v odstotkih17

Onesnaženje z ozonom (O3) je problematično v vseh slovenskih mestih. V Celju se preseganje mejnih vrednosti pojavlja le v poletnih mesecih, večinoma od junija do avgusta. Redko pride do prekoračitve mejnih vrednosti tudi v maju in septembru. Primerjalne analize, ki jih izvaja ARSO, so Celje leta 2007 uvrstile na 11. mesto med 18. merilnimi mesti, ki so locirana v različnih krajih po Sloveniji. Spodnja tabela prikazuje, da je v Celju problematična predvsem onesnaženost z delci PM10, saj njihova koncentracijo presega mejno vrednost, kar

predstavlja oranžna barva v tabeli. Zelena barva pomeni, da je koncentracijo pod mejno vrednostjo, medtem ko siva barva pomeni, da meja ni določena. Bela barva pomeni, da te meritve niso bile opravljene.

Slika 8: Raven koncentracij onesnaženosti za leto 200818

16 Vir: Domitrovič - Uranjek, D.: Onesnaženost okolja v Celju. Celje: Zveza društev inženirjev in tehnikov

območja Celje, 1990

17 Vir: Domitrovič - Uranjek, D.: Onesnaženost okolja v Celju. Celje: Zveza društev inženirjev in tehnikov

območja Celje, 1990 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %

SO2 prah CO NOx CH HF

Emisija

 

škodljivih

 

snovi

 

leta

 

1988

 

v

 

odstotkih

Promet Drobna kurišča Terciarna dejavnost Industrija

(18)

18

Največja industrijska onesnaževalca zraka sta Štore Steel in Cinkarna Celje, manjša onesnaževalca pa sta še Aero in EMO Celje. Ti onesnaževalci pa se trudijo zmanjšati izpuste v ozračje. Največji onesnaževalec med vsemi je Cinkarna Celje, ki pa je že med leti 1979 in 1988 zmanjšala emisije SO2 za 56 %.19 Za leto 2007 pa lahko natančneje prikažemo tudi

izpuste največjih industrijskih onesnaževalcev.

Polutant/vir Cinkarna EMO Celje Aero Štore Steel Skupaj

SO2 158,2045 / 0,93058 0 159,13509

prah 51,75844 0,9475 / 1,6744 54,38034

CO 5,790 / 0,88774 410,282 416,95974

NOx 9,0911 / / 52,906 61,9971

HF / 0,0231 / 0 0,0231

Tabela 6: Količina emisij iz industrijskih obratov za leto 2007 v tonah/letno20

Grafikon 3: Količina emisij iz industrijskih obratov za leto 2007 v tonah/letno21

18 Vir: ARSO (13. 3. 2011)

19 Vir: Domitrovič - Uranjek, D.: Onesnaženost okolja v Celju. Celje: Zveza društev inženirjev in tehnikov

območja Celje, 1990

20 Vir: PROJEKT: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Celje 2009―2013. Celje: Mestna občina

Celje, 2009

21 Vir: PROJEKT: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Celje 2009―2013. Celje: Mestna občina

Celje, 2009 0 100 200 300 400

Cinkarna EMO Celje Aero Štore Steel Skupaj

Koli

č

ina

 

emisij

 

iz

 

industrijskih

 

obratov

 

za

 

leto

 

2007

 

v

 

tonah/letno

SO2 prah CO NOx HF

(19)

19

Slika 9: Cinkarna Celje22

Slika 10: Štore Steel23

4.3 Onesnaženost vodovja

Za definiranje onesnaženosti vodovja oziroma natančneje vodotokov se uporablja sistem 4 kakovostnih razredov, ki se razlikujejo v različnih parametrih:

I. kakovostni razred II. kakovostni razred III. kakovostni razred IV. kakovostni razred

vode so tako čiste, da se lahko uporabljajo za pitje; mogoče jih je treba klorirati

vode, ki so primerne za kopanje in šport na vodi, z določeno obdelavo pa tudi kot pitne vode

vode, ki so primerne le še za namakanje,

ribogojstvo in kot

industrijske vode, vendar ne za prehrambeno industrijo

vode, ki so onesnažene do te mere, da so izven norm, najbolj pa takrat ko so onesnažene tako, da so biološko mrtve – industrijski kanali

Tabela 7: Kakovostni razredi za ocenjevanje onesnaženosti voda24

Za glavne vodotoke na območju Mestne občine Celje veljajo vodotoki Savinja, Hudinja in Voglajna s pritoki.

Slika 11: Sotočje treh rek na območju Celja25

22 Vir: http://img.siol.net/09/013/633674457269077665_1.jpg (2. 1. 2011)

23 Vir: http://www.shrani.si/f/1X/yU/WxVSTps/store-nadvoz-4--simona-g.jpg (13. 3. 2011)

24 Vir: Domitrovič - Uranjek, D.: Onesnaženost okolja v Celju. Celje: Zveza društev inženirjev in tehnikov

območja Celje, 1990

(20)

20

Zaradi vse večjega razvoja industrije in večje urbanizacije se je na tem območju povečevala poraba vode in s tem so se posledično povečale odplake. Ker ljudje dolgo niso bili obveščeni o problemu onesnaženosti, so se odpadne vode in druge odplake pogosto stekale v vodotoke in zmanjševale kakovost voda do te mere, da je dandanes večina vodotokov celjske občine onesnaženih s fekalnimi odplakami iz naselij. Onesnaženost se še posebej kaže na industrijskih območjih, kjer se kaže tudi vpliv odpadnih voda anorganskega izvora. Problem nastane tudi zaradi tega, ker je količina odpadnih voda večinoma konstantna, medtem ko je samočistilna sposobnost vodotokov odvisna od pretoka in temperature vode.

Slika 12: Savinja v času hudih padavin26

Korak k izboljšanju kakovosti voda v Mestni občini Celje je bil storjen, ko je bila 2. aprila 2004 odprta Čistilna naprava Celje, ki je bila zgrajena tudi s pomočjo sredstev Evropske unije. Pred odprtjem čistilne naprave je Savinja večinoma spadala v II. do III. kakovostni razred. Voglajna pa je spadala celo v IV. razred. Po odprtju naprave pa se Savinja večinoma uvršča v II. kakovostni razred. Podobo je tudi stanje Voglajne, ki pa je še vedno problematična z vidika vsebnosti nitratov.

Slika 13: Stanje površinskih voda za leto 200527

26 Vir: http://www.radio1.si/img/Gallery/Photo/im_f986ed36-797d-404d-b2ac-a1018a298abe.jpg (3. 1. 2011) 27 Vir: ARSO (2. 1. 2011)

(21)

21

Slika 14: Čistilna naprava Celje28

Leta 2006 je bilo kemijsko stanje Savinje v Medlogu ocenjeno kot dobro, medtem ko je kemijsko stanje Voglajne ocenjeno kot slabo. Za Voglajno so značilne ponavljajoče slabe ocene že od leta 2002. Edina izjema je leto 2005. Problem pa predstavlja predvsem vsebnost nitratov, ki na merilnih mestih pogosto presega zakonsko dovoljene vrednosti.

Merilno mesto Povprečna vrednost nitratov Mejna vrednost

2004 2005 2006

Medlog 1941 43,7 27 19,1

Medlog 1730 62,6 61,9 50,3 50 mg/l

Breg 0311 21,3 18,1 13,8

Šempeter 0840 125,5 95,5 74,0

Tabela 8: Povprečne vrednosti nitratov med leti 2004―200629

Slika 15: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode v letu 200530

28 Vir: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_toman_tina.pdf (3. 1. 2011)

29 Vir: PROJEKT: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Celje 2009―2013. Celje: Mestna občina

(22)

22

4.4 Zdravstveni problemi kot posledica onesnaženosti

Na zdravstveno stanje vpliva predvsem onesnaženost zraka, saj je stopnja pljučnih bolezni pogosto povezana z onesnaženostjo zraka. Zrak je – ob vodi in hrani – najpomembnejši ekološki dejavnik za življenje (Darka Domitrovič – Uranjek, str. 26, 1990). Škodljivi učinki, ki so posledica onesnaženosti, so na območju Celja premalo raziskani, vendar je iz statističnih podatkov razvidno, da izstopajo bolezni dihal in narašča število kroničnih pljučnih obolenj, predvsem alergij. Podatki iz leta 1988 kažejo tesno povezanost med onesnaženostjo z SO2 in

številom akutnih bolezni dihal pri otrocih do 6. leta starosti:

• na prvem mestu v Sloveniji so tako po onesnaženosti zraka z SO2 in dimom, kakor

tudi po številu bolezni dihal na 1000 otrok do 6. leta starosti Trbovlje,

• šesto mesto s 1788 obolenji dihal na 1000 otrok zavzema Celje (Darka Domitrovič - Uranjek, str. 26, 1990).

Čeprav so ti podatki iz leta 1988, pa se stanje do danes ni bistveno spremenilo. Spremenila se je zgolj snov, ki povzroča obolenja. Danes so bistveno nevarnejši delci PM10. Iz grafa je

razvidno, da je bilo Celje leta 2007 tretje po številu obolelih otrok, mlajših od 15 let. Pred Celjem sta se zvrstila zgolj Zagorje in Trbovlje.

Grafikon 4: Delež otrok v starostni skupini 0―15 let, ki so bili v obdobju 2002―2007 sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal31

Opravljena je bila raziskava, katere namen je bil oceniti tveganje za zdravje, ki je posledica izpostavljenosti določenim toksičnim kovinam (kadmij in svinec) v okolju. Osredotočili so se predvsem na otroška igrišča. Rezultati opravljene raziskave kažejo, da zaradi igranja na igriščih vrtcev v Celju ne prihaja do povečanega tveganja za zdravje otrok (Ivan Eržen, str. 85, 2010).

30 Vir: PROJEKT: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Celje 2009―2013. Celje: Mestna občina

Celje, 2009

(23)

23

Slika 16: Otroci v peskovniku32

Raziskava, ki je primerjala zdravstveno stanje v občinah Celje in Slovenske Konjice, je pokazala, da Celjani v povprečju vdihavajo 3-krat bolj onesnažen zrak z žveplovim dioksidom in 5-krat bolj onesnažen zrak z dimom. Po podatkih dr. Nuše Konec Juričič največ Celjanov umre zaradi bolezni srca in ožilja, čeprav umrljivost zaradi le-teh od leta 1998 upada. Pri umrljivosti zaradi rakavih obolenj je razvidno, da krivulja niha. Kljub temu pa lahko rečemo, da je krivulja večino časa nad slovenskim povprečjem. Glede samega obolevanja za rakavimi obolenji pa je razvidno, da je krivulja pod slovenskim povprečjem. Pri tej krivulji je zaskrbljujoče, da raste tako na državni kot na regionalni ravni.

Grafikon 5: Umrljivost zaradi raka med leti 1997―200633 Grafikon 6: Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja med

leti 1997―200634

Grafikon 7: Obolevanje za rakom med leti 1997―200635

32 Vir: http://ris.vecer.com/RISStorage/links/00/71/57/46/00715746-300.jpg (3. 1. 2011)

33

Vir: POROČILO. Prikaz zdravstvenega stanja prebivalcev v regiji Celje in upravni enoti Celje in nekaterih programov in projektov promocije zdravja v regiji Celje. Celje: Mestna občina Celje, 2008

34 Vir: POROČILO. Prikaz zdravstvenega stanja prebivalcev v regiji Celje in upravni enoti Celje in nekaterih

programov in projektov promocije zdravja v regiji Celje. Celje: Mestna občina Celje, 2008

35 Vir: POROČILO. Prikaz zdravstvenega stanja prebivalcev v regiji Celje in upravni enoti Celje in nekaterih

(24)

24

Za zdravje so zelo škodljivi predvsem delci PM10, ki imajo lahko nase vezane različne težke

kovine. Na območju Celja sta problematična predvsem svinec in kadmij, ki se iz telesa izločata zelo počasi, zato so poleg trenutnih pomembni tudi dolgotrajni učinki.

Snov Prehajanje v telo Transport po telesu Vpliv Simptomi

Svinec (Pb) • preko dihal (manjši prašni delci) • preko prebavil (večji delci) • približno tretjina se absorbira in se prenaša po krvi • krvotvorni sistem • rodila • okostje • ledvice • centralni živčni sistem • utrujenost • slabokrvnost • prezgodnji porod • okvare ledvic • okvare kostnega sistema • motnje razpoloženja • motnje vedenja • motnje psihosomatskih funkcij

Kadmij (Cd) • preko dihal

• absorbira se ga med 20 in 25 % in se prenaša po krvni plazmi • pljuča • ledvice •pljučni rak •poškodbe ledvic Tabela 9: Vpliv svinca in kadmija na zdravje36

Rezultati vseh raziskav pa dajejo zgolj posredne ogovore, zakaj imamo v Celju tako visoko stopnjo hospitalizacije. Hkrati je v Celju visok odstotek odsotnosti z dela in visok odstotek porabe zdravil. S sanacijskimi ukrepi, s katerimi bi znižali kritično obremenjenost celjskega okolja, torej ne smemo odlašati.

(25)

25

5 Praktični del

V praktičnem delu bom najprej predstavila vidike institucij, ki so zadolžene za obveščanja ljudi in za zmanjševanje onesnaženosti. Nato bom predstavila ugotovitve v zvezi s povezanostjo rabe tal z onesnaženostjo. Na koncu bom predstavila še rezultate anket z različnih področij v Celju, s katerimi sem poskušala ugotoviti, kako ljudje gledajo na onesnaženost in kakšen je njihov odnos do inštitucij, ki se s problemom onesnaženosti ukvarjajo.

5.1 Pogledi razli

č

nih institucij

Osredotočila sem se predvsem na vidik medijev, ki sem ga nato primerjala s stanjem, ki ga navajajo Civilne iniciative Celja in s stanjem, ki ga navaja občina. Pri tem bi lahko uporabila rek, da imajo vsake oči svojega »malarja«, saj institucije iz podobnih podatkov izvlečejo različne zaključke. Poleg tega bom predstavila tudi vidik Cinkarne Celje, ki je pogosto predstavljena kot največji onesnaževalec.

5.1.1 Mediji

Za raziskavo sem uporabila časopisne članke iz različnih medijev. Uporabila sem 14 člankov, od tega se je 12 člankov osredotočilo na Celje, eden je bolj splošno predstavil problem onesnaženosti v Sloveniji in zadnji je primerjal ekološko katastrofo na Madžarskem z možnostjo njene ponovitve v Sloveniji. Največkrat sem članke našla v Večeru (6 člankov), sledila sta Delo (3 članki) in Celjan (2 članka), po en članek pa sem našla v Žurnalu, Nedelu in Novem tedniku. Vsi članki se nanašajo na obdobje od oktobra 2010 do marca 2011. Izjema je zgolj članek iz Novega tednika, ki govori o raziskavi Petre Karo, ki je raziskovala vsebnost kadmija v vrtninah. Ta članek je bil objavljen 25. 7. 2008, zato bo iz kasnejših primerjav izvzet.

Slika 17: Uporabljeni časopisni članki37

Na začetku sem članke razporedila v kategorije glede na tematiko, ki jo obravnavajo. Dva

članka sta se osredotočila na dr. Cvetko Ribarič Lasnik, ki je tudi vodja Inštituta za okolje in

(26)

26

prostor Celje. Članka sta predstavila intervju z njo in njeno skrb za okolje. O njej je posredno govoril še en članek, ki se je osredotočil na njen ciljni raziskovalni program onesnaženosti tal. Ta članek se ni nanašal na številske podatke, ampak se je osredotočil na program in na srečanje med dr. Cvetko Ribarič Lasnik, ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom in celjsko poslanko Andrejo Rihter. Poleg tega članka se na projekte sanacije osredotoča tudi

članek Država za sanacijo okolja38. V tem članku so zgolj razloženi nekateri izsledki raziskav, niso pa napisane številčne vrednosti. Članek razlaga razloge za odločitev o pričetku sanacije in pove tudi, da naj bi sanacija potekala po programu Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji, ki ga je v knjižni obliki izdala dr. Cvetka Ribarič

Lasnik.

Slika 18: Dr. Cvetka Ribarič Lasnik39

Ostali članki so se večinoma osredotočali na Civilne iniciative Celja. Ker mediji potrebujejo učinek dramatičnosti, da prepričajo ljudi, so večkrat uporabljeni podatki, ki izhajajo iz raziskav Civilnih iniciativ Celja. Pogosti so podatki o povečani umrljivosti v Celju. Članek iz Dela z naslovom Onesnaženost Celja pred evropsko komisijo40 navaja podatek Civilnih iniciativ Celja, da zaradi onesnaženosti tal s težkimi kovinami vsako leto umre 80 Celjanov. Tega podatka sama nisem našla v nobenem viru. V članku Cinkarna Celje ni kriva za vse41 pa je navedeno, da je v Celju 31 % raka prostate povezanih z onesnaženostjo okolja, predvsem z nikljem in kadmijem. Ta podatek sem tudi sama našla na internetni strani Civilnih iniciativ Celja. V drugih virih tega podatka ni bilo, zato ne morem jamčiti za njegovo točnost. V istem

članku je zanimivo tudi to, da naslov zgolj delno napoveduje vsebino. Več kot polovica

članka govori zgolj o Civilnih iniciativah Celja in o splošni onesnaženosti Celja. Zgolj kratek del članka navaja izjavo direktorja Cinkarne Celje, ki prevzema odgovornost za izpuste titana in zavrača odgovornost za izpuste kadmija. Zadnji del članka sicer še vedno navaja odgovor direktorja, vendar se nanaša na možno plačilo odškodnin prebivalcem na najbolj prizadetih

38 Vir: Večer (15. 2. 2011)

39 Vir: http://www.foto-sherpa.si/watermark.php?i=4936 (13. 3. 2011) 40 Vir: Delo (29. 10. 2010)

(27)

27

območjih. Čisto na koncu pa namigne še na odgovornost občine, ki je dovolila gradnjo stanovanjskih objektov tik ob Cinkarni. Sam naslov članka torej ne povzema vsebine. Ob tem

članku sta še dva kratka sestavka. Eden pripoveduje o pomanjkanju dialoga in predajanju štafetne palice od ene institucije na drugo, drugi pa opisuje odškodninske tožbe, ki so bile vložene na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Slika 19: Tomaž Benčina, direktor Cinkarne Celje42

V kar petih člankih je omenjena deponija Za travnikom, kamor Cinkarna Celje odlaga titanovo sadro. Ta deponija je v člankih omenjena kot eden izmed večjih »grehov« Cinkarne. V članku Civilne iniciative Celja glasno v boj43 je deponija Za travnikom omenjena kot vir rakotvornega titana, ki se lahko raznaša z vetrom in skozi podtalnico. Podobno je omenjeno tudi v članku iz Dela z naslovom Onesnaženost Celja pred evropsko komisijo.

Slika 20: Jezero sadre44

Slika 21: Odlagališče Za travnikom45

Tudi sama sem si poskušala ogledati deponijo, ki je zavarovana z ogrado. V »rdečem« potoku, ki izhaja z deponije, sem izmerila pH, ki pa se je gibal med 6,5 in 7, kar je praktično nevtralno. Kljub temu priznam, da v zajetem vzorcu ni bilo opaziti prisotnosti nobenih organizmov, zato ne morem povsem ovreči trditve, da je deponija škodljiva. Na tem mestu je

42 Vir: http://ris.vecer.com/RISStorage1/links/01/60/21/23/01602123-300.jpg (13. 3. 2011) 43 Vir: Celjan (2. 2. 2011)

44 Vir: Google Earth (10. 3. 2011) 45 Vir: Eva Vidak (7. 3. 2011)

(28)

28

potrebno še povedati, da upravitelji deponije trdijo, da je to ena najbolje urejenih deponij, ki velja za model tudi v drugih državah. Poleg tega bodo mokro odlaganje spremenili v suho in območje zatravili. Poleg tega je bilo v članku Jedko opozorilo46, ki je obravnaval ekološko katastrofo na Madžarskem in možnosti, da se to zgodi pri nas, omenjeno, da titanova sadra po vseh postopkih čiščenja ni škodljiva za okolje in da Cinkarna Celje dosledno upošteva ekološka navodila za vzdrževanje deponij Bukovžlak in Za travnikom.

Slika 22: "Rdeči" potok47 Slika 23: Merjenje pH48 Slika 24: Rezultati merjenja pH49 O pobudah Civilnih iniciativ Celja in o okrogli mizi o onesnaženosti okolja govorita članka Kadmij v celjskem prahu50 in Zastrupljamo se še naprej51. Prvi članek poleg problema onesnaženosti v Celju raziskuje tudi možnost ponovitve madžarska katastrofe v Sloveniji. Navedeno je, da se strokovnjaki strinjajo, da se zaradi deponije Bukovžlak in deponije Za travnikom kaj podobnega lahko zgodi tudi v Celju. To je tudi eden redkih člankov, ki izpostavi dejstvo, da Cinkarna Celje ni edini onesnaževalec okolja v Celju. Tudi v tem članku je omenjeno, da so prašni delci v Celju nevarni za zdravje, vendar niso navedeni nobeni preverljivi številski podatki. Dobra plat članka je, da prebivalce na kratko seznani z ukrepi, s katerimi naj zmanjšajo nevarnost prahu. Te ukrepe opiše tudi članek Zastrupljamo se še naprej. Ta poleg tega opiše tudi predlagane ukrepe na občinski ravni. Ti ukrepi naj bi bili:

• omejitev kmetijske dejavnosti na najbolj onesnaženih območjih, • redno mokro čiščenje cest in pranje fasad,

• asfaltiranje cest in posaditev trave na onesnaženja območja, kar bi zmanjšalo

prašenje,

• ustrezno odlaganje odpadkov z zelenic in živih mej ter listja,

• čim bolj ozeleniti mesto, saj bi to zmanjšalo koncentracijo prašnih delcev, • prepoved stanovanjske gradnje na najbolj onesnaženih območjih,

• prepoved gradnje šol in vrtcev na najbolj onesnaženih območjih, • najbolj onesnaženo zemljo bi morali zamenjati.

46 Vir: Delo (11. 10. 2010) 47 Vir: Eva Vidak (7. 3. 2011) 48 Vir: Eva Vidak (7. 3. 2011) 49 Vir: Eva Vidak (7. 3. 2011) 50 Vir: Večer (8. 10. 2010) 51 Vir: Nedelo (28. 11. 2010)

(29)

29

Izmed vseh teh ukrepov lahko vsaj za zadnjega izrazimo dvom. Ob anketiranju nama je več

prebivalcev Bukovžlaka, ki velja za eno najbolj onesnaženih območij, povedalo, da so dali staro onesnaženo zemljo odpeljati in so pripeljali novo zemljo, vendar po letu dni ni bilo nič

bolje. Tudi pripeljana zemlja je bila enako kontaminirana kot prejšnja. O tem problemu pa govori tudi članek Kontaminirana celjska zemlja52, ki se edini ne osredotoča na splošno problematiko, ampak navaja zgodbo Sonje K., ki se je iz Trbovelj preselila v Celje. Uspelo ji je najti neoporečno zemljo v Celju, vendar so med gradnjo stanovanjskega objekta s parcele odpeljali zgornjo plast zemlje, saj naj bi to omogočalo boljšo gradnjo. Ko so zemljo pripeljali nazaj, je bila kontaminirana. Torej se v Celju »izgubljajo« tudi zadnji otočki neoporečne zemlje.

Slika 25: Bukovžlak53

Med vsemi članki se zgolj eden osredotoči na Cinkarno Celje oziroma na njeno širitev.

Članek iz Dela z naslovom Dovoljenje ARSO kot razvojna vstopnica54 govori o podelitvi okoljevarstvenega dovoljenja Cinkarni Celje za obratovanje vseh naprav, ki lahko povzročajo večjo onesnaženje okolja. V okviru tega članka je naveden tudi podatek, da naj bi Cinkarna v zadnjih desetih letih v okoljske naložbe vložila dobrih 30 milijonov evrov. V teoriji ni nikjer natančnih podatkov, koliko katero podjetje vlaga v okoljske naložbe, zato ta podatek ni objektivno preverljiv. Civilne iniciative Celja namreč ta podatek izpodbijajo s svojim, ki pravi, da naj bi Cinkarna Celje vložila zgolj 18 milijonov evrov. Prej omenjeni članek tudi seznani prebivalce s tem, da naj bi Cinkarna Celje v 3 letih zaprla odlagališče trdnih odpadkov v Bukovžlaku. Tudi to sem preverila pri odgovornih v Cinkarni in povedali so, da se je postopek zapiranja že začel. Temu članku je nasprotujoččlanek Civilne iniciative Celja glasno v boj55, v katerem vodja Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar pravi, da Cinkarna Celje nima niti obratovalnega dovoljenja za obrat titanovega dioksida, pa je kljub temu dobila okoljevarstveno dovoljenje. Tudi na uradni strani Civilnih iniciativ Celja, kjer objavljajo vse dokumente, ni nikjer objavljen dokument, ki bi dokazoval, da Cinkarna Celje nima uporabnega in obratovalnega dovoljenja za obrat titanovega dioksida. Prav tako ta dokument ni omenjen v izjavah za javnost ali v drugih poročilih Civilnih iniciativ Celja. V CC sem preverila ta podatek in povedali so mi, da so l. 2010 dobili okoljevarstveno dovoljenje IPPC, ki brez tega dovoljenja sploh ne bi bilo mogoče.

52 Vir: Večer (11. 3. 2011) 53 Vir: Eva Vidak (7. 3. 2011) 54 Vir: Delo (4. 11. 2010) 55 Vir: Celjan (2. 2. 2011)

(30)

30

Slika 26: Deponija Bukovžlak56

V vseh teh člankih pa je bila zgolj redko omenjena Mestna občina Celje. Edini članek, ki se je posvetil predvsem odgovornosti občine, je članek iz Celjana z naslovom Sanacija ni dolžnost občine57. V tem članku je predstavljen odziv občine na podatke, ki so jih predstavile Civilne iniciative Celja. Ta članek nasprotuje trditvam Civilnih iniciativ Celja, da je umrljivost zaradi raka v Celju približno 30 % višja od slovenskega povprečja. Hkrati dr. Nuša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, pravi, da obolevanja za rakom ne moremo pripisati zgolj onesnaženosti. Okolje naj bi prispevalo le 3 % pri obolevanju prebivalstva. Veliko več prispevajo nezdrav način življenja (stres), nezdrava prehrana in kajenje.58 Tudi iz grafa v teoretičnem delu je razvidno, da umrljivost zaradi raka v Celju niha in ni vseskozi nad slovenskim povprečjem. V članku sta tudi izjavi Romana Kramerja, vodje oddelka za okolje, prostor in komunalo na Mestni občini Celje, in gMarka Cvikla, direktorja podjetja Vodovod - kanalizacija Celje, ki oporekata izjavam Civilnih iniciativ Celja, da je voda v Celju oporečna. Konec članka je še posebej zanimiv, saj napoveduje možne kazenske ovadbe zoper osebe, ki javnosti posredujejo zavajajoče podatke. Hkrati je v zaključku članka napisano, da je za sanacijo preteklih bremen dolžna poskrbeti država in ne Mestna občina Celje.

Slika 27: Mestna občina Celje59

56 Vir: http://www2.arnes.si/~oglazijace/naravoslovni_sep3 (14. 3. 2011 57 Vir: Celjan (24. 11. 2010)

58 Vir: dr. Nuša Konec Juričič

(31)

31 5.1.2 Civilne iniciative Celja

Pri raziskavi stališča Civilnih iniciativ Celja sem se oprla na njihovo spletno stran in na intervju, ki sem ga opravila z njihovim vodjo, Borisom Šuštarjem. Ob tem se uporabila tudi podatke, ki mi jih je, poleg odgovorov, posredoval.

Slika 28: Boris Šuštar, vodja Civilnih iniciativ Celja60

Civilne iniciative Celja so združene civilne iniciative, ki so nastale na različnih področjih. Ena je na področju Aljaževega hriba, ko so tam želeli postaviti krematorij, druga je nastala na območju Začreta, kjer so želeli postaviti asfaltno bazo, in tretja je nastala na območju Ljubečne, kjer so želeli zgraditi transportno logističen center TUŠ. Kasneje so se vse tri iniciative združile v eno, saj so, po navedbah Borisa Šuštarja, skupaj močnejše. Dandanes Civilne iniciative Celja sestavljajo civilne iniciative Aljažev hrib, Teharje in Bukovžlak,

Brezje in Proseniško, Na zelenici, Pod gradom, Gaji in Začret. Glavna naloga Civilnih iniciativ Celja je zaščita okolja in zdravja ter izboljšanje poplavne varnosti Celja. Vse analize, ki jih Civilne iniciative Celja opravljajo, so financirane s strani ljudi, ki so najbolj prizadeti zaradi onesnaženosti okolja.

Slika 29: Civilne iniciative Celja61

Iz že prej predstavljenih člankov je možno razbrati, da Civilne iniciative Celja kot največjega onesnaževalca navajajo Cinkarno Celje. To je v intervjuju potrdil tudi Boris Šuštar. Poleg tega je razvidno, da se Civilne iniciative Celja osredotočajo predvsem na povezavo med onesnaženostjo okolja in zdravjem prebivalstva. V izjavah, ki so navedene v člankih, pogosto uporabljajo zaskrbljujoče podatke o zdravju Celjanov, ki pa jih sama nisem mogla potrditi. Borisa Šuštarja sem vprašala, kako iz raziskav izločijo faktorje, kot na primer nezdravo prehrano, nezdrav način življenja, genetske predispozicije itd. Njegov odgovor mi na žalost ni

60 Vir: http://www.zurnal24.si/images/09/56/50956/article_main_wide.jpg?1280962481 (15. 3. 2011) 61 Vir: http://civilne-iniciative-celja.si/ (16. 3. 2011)

(32)

32

ponudil razlage, saj me je zgolj usmeril na odgovor, ki ga je sam spisal dr. Nuši Konec Juričič

in Romanu Kramerju. V tem odgovoru so ponovno navedeni podatki in podkrepljeni zgolj s podatki, da v teoriji določene vrste raka lahko pripišemo elementom, ki so glavni onesnaževalci Celja. Kljub temu je teorija eno, praksa pa drug in ju ne smemo enačiti. Na strani Civilnih iniciativ Celja tudi ni razlage, kako so prišli do podatka, da zaradi onesnaženosti okolja vsako leto umre 80 Celjanov. Ta podatek je bil naveden v članku Onesnaženost Celja pred evropsko komisijo62. Glede na to, da je v medijih in na spletni strani Civilnih iniciativ Celja pogosto poudarjeno, da svoje raziskave opravljajo v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki, je zanimivo, da nikjer nisem mogla najti natančne razlage, kako so prišli do tako točne številke smrti zaradi onesnaženosti. Boris Šuštar mi je sicer posredoval dva grafa iz poročila dr. Nuše Konec Jurčič, vendar sta bila to zgolj tista grafa, ki potrjujeta njegovo izjavo, da je smrtnost zaradi raka v Celju višja kot v Sloveniji. Še to tezo je graf delno ovrgel, saj je kazal, da smrtnost niha in v določenih letih pade tudi pod slovensko povprečje. Glede na to, da civilne iniciative pravijo, da izboljšanja na področju onesnaženosti ni, bi morala biti smrtnost bolj konstantna. Poleg teh dveh grafov pa je v poročilu tudi graf obolevanja za rakastimi obolenji, ki sicer kaže, da se število teh obolenj zvišuje, ampak kljub temu je celjska regija pod slovenskim povprečjem na tem področju. Zaradi tega bi torej težje potrdili tezo, da Celjani več zbolevamo za rakastimi obolenji. Poleg tega pa Boris Šuštar svoje podatke potrjuje tudi s podatkom, da Celjani kadimo manj od slovenskega povprečja. Tudi tega podatka sama nisem našla. Glede izjaven da Celjani tudi veliko manjkamo z dela, pa lahko postrežem s podatkom, da delež odsotnosti z dela pada že od leta 1997.

Grafikon 8: Delež odotnosti z dela med leti 1997―200663

Tukaj tudi prihaja do mnogih razprtij med MOC in Civilnimi iniciativami Celja, saj vsak podatke interpretira drugače. Civilna iniciativa tudi trdi, da odgovorni ne delajo dovolj dobro. V intervjuju je Boris Šuštar tudi napisal, da bi odgovorne morali kazensko preganjati, ker dopuščajo zastrupljanje lastnega naroda. Kljub temu je tudi sam priznal, da je na določenih področjih prišlo do izboljšanja. Zmanjšale naj bi se predvsem emisije SO2 in fluorovih spojin.

Hkrati pa opozarja na visoko raven kadmija, delcev PM10 in PM2,5, ki naj bi jih v zrak spuščala

predvsem Cinkarna. To pa ni edino breme, ki ga Civilne iniciative Celja pripisujejo Cinkarni

62 Vir: Delo (29. 10. 2010)

63 Vir: POROČILO. Prikaz zdravstvenega stanja prebivalcev v regiji Celje in upravni enoti Celje in nekaterih

programov in projektov promocije zdravja v regiji Celje. Celje: Mestna občina Celje, 2008

0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00 7,00 8,00

UE Celje Regija Celje Slovenija

UE Celje 6,37 6,13 5,38 4,48 4,91 4,93 4,79 4,62 4,48 4,06 Regija Celje 6,76 6,43 5,55 5,10 5,26 5,12 5,22 5,05 5,10 4,70 Slovenija 4,97 5,18 4,93 4,66 4,61 4,70 4,82 4,84 4,71 4,20 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

(33)

33

Celje. Obtožujejo jo neupoštevanja direktiv iz leta 1978 pri odlaganju titanove sadre na odlagališče Za travnikom. Po navedbah Borisa Šuštarja naj bi v direktivah pisalo, da je titanova sadra naravi in ljudem škodljiv odpadek, ki ga je potrebno reciklirati in ne odlagati v naravi. Kot sem omenila že v primerjavi medijev, naj bi Cinkarna Celje dosledno upoštevala navodila glede odlaganja odpadkov na deponijo Za travnikom. Tudi v izjavi za javnost, ki jo je Cinkarna izdala že leta 2008, je zapisano, da so zaradi skrbi za okolje prešli na varnejši način shranjevanja v obliki suhega zapolnjevanja. Pri tem kislo sadro dvakrat nevtralizirajo in s tem dosežejo praktično nevtralen pH, kar sem ugotovila tudi sama, ko sem opravila meritve pH-ja v potoku, ki izhaja z deponije. S tem se postavlja pod vprašaj trditev, da je ta deponija res tako zelo nevarna za okolje, da bi se lahko ponovila podobna ekološka tragedija kot na Madžarskem, kot trdijo pripadniki Civilnih iniciativ Celja. Zagotovo pa drži, da nobena deponija ni povsem varna.

Slika 30: Deponija Za travnikom64

Svoje nezadovoljstvo z ukrepi oblasti za zmanjšanje onesnaženosti so pripadniki iniciativ izrazili tudi s tožbo, ki so jo vložili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Hkrati so o onesnaženosti seznanili tudi komisarja Evropske komisije Janeza Potočnika. Po besedah Borisa Šuštarja so bili v to prisiljeni s strani odgovornih, ki ne skrbijo za izboljšanje stanja okolja. Glede na to, da se stanje počasi izboljšuje, bi temu težko pritrdili. Občinski predstavniki pa so na novinarski konferenci izjavili, da je sanacija v domeni države, ne pa v domeni posameznih občin. To se kaže v pomanjkanju sredstev, saj bi sanacija predstavljala velikansko finančno breme, ki ga občina sama ni sposobno nositi, saj mora skrbeti za gradnje šol, vrtcev itd., s čimer skrbi za socialne pravice Celjanov. Iz rezultatov ankete pa je tudi razvidno, da se s Civilnimi iniciativami Celja strinjajo tudi ljudje, ki večinoma pravijo, da so ukrepi slabi ali da jih je premalo oziroma jih sploh ni. Boris Šuštar ni natančno obrazložil, kaj pričakuje s strani Evropske komisije in ali meni, da bo prišlo do kakšnega drastičnega izboljšanja. Sam meni, da bi morala biti sredstva, ki so na voljo v Evropi, na voljo tudi v Sloveniji. Sama menim, da je to ob trenutnem gospodarskem stanju utopično pričakovati. Glede strokovnih gradiv pa se pripadniki Civilnih iniciativ strinjajo z zbornikom Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – modelni pristop za degradirana območja, ki je nastal kot poročilo prve konference o onesnaženosti okolja. Boris Šuštar meni, da bi z ukrepi, ki so bili navedeni v zborniku, rešili okolje oziroma vsaj izboljšali trenutno stanje.

(34)

34

Slika 31: Predsednik Türk na konferenci o onesnaženosti okolja65

Podatki Civilnih iniciativ Celja se pogosto razlikujejo od podatkov občine in Cinkarne Celje. Podatek, da naj bi Cinkarna v okoljske naložbe v zadnjih 10 letih vložila okoli 30 milijonov evrov, je Boris Šuštar zavrnil, saj naj bi se po njihovih podatkih znesek gibal okoli 18 milijonov evrov. Na spletni strani Cinkarne sem tudi sama našla izjavo za javnost, v kateri je bil podatek, ki je sicer opisoval dobo 7 let, da je Cinkarna Celje v okoljske naložbe vložila 25,26 milijona evrov. Številke so eno, rezultat pa drugo, saj je predvsem pomembno, zakaj in kako je bil denar porabljen. Pogosto pa se podatki razlikujejo tudi med občino in Civilnimi iniciativami Celja. Civilne iniciative Celja namreč dvomijo o neoporečnosti pitne vode v Celju, saj naj bi bila voda iz zajetja Savinja-Medlog onesnažena z nitrati. Na nekaterih območjih naj bi bila voda tako onesnažena, da ni primerna niti za pranje avtomobilov.66 V medijih so temu oporekali predstavniki mestne občine in direktor družbe Vodovod -kanalizacija Celje, ki trdijo, da je voda v Celju neoporečna. Po podatkih Civilnih iniciativ Celja pa naj bi tudi ministrstvo za okolje in prostor Evropski komisiji povedalo, da do leta 2015 ne bodo mogli zadostiti kriterijem predpisane kvalitete podtalnice v Celju.

Slika 32: Pitna voda67 65 Vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/0/7A7EA973DE6C4478C125770D00431EE7/$File/V_2010-04-21_KONFERENCA-O-ONESNA%C5%BDENJU-OKOLJA-CELJE-2_STA.JPG (16. 3. 2011) 66 Vir: http://civilne-iniciative-celja.si/domov/1-zadnje-novice/74-odgovor-ekoteroristov-na-navedbe-odgovornih-v-celju (14. 3. 2011) 67 Vir: http://beta1.finance-on.net/pics/cache_39/39a6Untitled-23.1268589366.jpg (16. 3. 2011)

(35)

35

Poleg tega pa Boris Šuštar v Odgovoru »ekoteroristov« na navedbe »odgovornih« v Celju opozori, da naj bi določeni podatki izginili iz poročil o okolju, ki jih pripravlja MOC. Ne pove natančno, na kaj naj bi se ti podatki nanašali, tako da ne morem predstaviti, za kakšna neskladja gre. Civilne iniciative Celja zavzemajo močno stališče, predvsem ko pride do onesnaženja s kadmijem. Vsebnost tega naj bi bila preko 2 mg/kg kadmija, kar naj bi po besedah Borisa Šuštarja povzročalo hude zdravstvene težave, predvsem pojav rakastih obolenj. V intervjuju je povedal: »Zagotovo je potrebno vsem ljudem povedati, da je pridelava vrtnin na vsem področju Celja, kjer je več kot 2 mg/kg kadmija in uporabiti to za prehrano predvsem otrok, kriminalno dejanje.«. Podatek, da je kadmija povprečno čez 2 mg/kg, lahko potrdim, saj je ta podatek del raziskav, katerih rezultate so objavili v zborniku Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik razvoja v Sloveniji – modelni pristop za degradirana območja. Glede povzročanja bolezenskih stanj pa lahko potrdim, da je kadmij res strupen in slabo vpliva na zdravje. Točnih podatkov, koliko ljudi je zbolelo zaradi povišane količine kadmija, pa nisem našla.

Slika 33: Kadmij68

5.1.2.1 Intervju z Borisom Šuštarjem

Kakšno je natančno delo Civilnih iniciativ Celja? Kako so financirane in kakšne raziskave opravljajo?

Ljudje smo se organizirali v civilno iniciativo v KS Aljažev hrib, ko so, dvajset metrov od prvih hiš, poizkusili postaviti krematorij za tisoč upepelitev letno. Potem so želeli v Začretu omogočiti gradnjo asfaltne baze in nazadnje na Ljubečni velikanski transportno logističen center Tuš, ki bi korenito spremenil pogoje za življenje v tem spalnem naselju. Ko smo spoznali, da smo združene civilne iniciative močnejše, smo povezali civilne iniciative, ki delujejo na področju varovanja okolja v Celju. Zaščita okolja in zdravja ljudi in izboljšanje poplavne varnosti je osnovna naloga vseh, ki delamo v Civilnih iniciativah Celja.

Vse analize smo plačali ljudje, neposredno prizadeti, in da moramo sami dokazovati, da nas zastrupljajo, je dokaz, da državni organi ne opravljajo svoje naloge zaščite okolja in zdravja ljudi.

(36)

36

Menite, da se pristojni organi dovolj posvečajo zmanjšanju onesnaženosti ali si raje zatiskajo oči?

Če bi pristojni organi opravljali svoje delo, potem Civilne iniciative ne bi imele dela. Ogromno vloženega dela pri pridobitvi vseh dokumentov in študijih le teh, ter finančne obremenitve in izdatki, s katerimi smo soočeni, pa je velikansko breme za nas, ki opravljamo to delo.

Kako se spreminja onesnaževanje v zadnjih 20-ih letih? Je vidno izboljšanje ali ne?

Izboljšanje je samo pri emisijah fluorovih spojin in emisijah SO2 (do leta 2000 so ga samo iz

Cinkarne emitirali 1000t/leto, v 80-tih letih 20. stoletja pa kar 15 000 t/leto), še vedno pa smo soočeni z rakotvornimi emisijami prahu (samo iz Cinkarne 51,7t/leto), kadmija, PM10, PM2,5

200 t SO2 iz Cinkarne , H2S in vseh mogočih drugih strupov. Tudi s postavitvijo šestih

bencinskih črpalk v krogu enega kilometra, ki so jih postavili z dovoljenjem te lokalne oblasti, so prispevali k tvorjenju ozona, ki ga ima po podatku samo Nova Gorica več od mest po Sloveniji. Ozon v kombinaciji z rakotvornimi strupi pa povečuje negativne učinke strupov v človeškem telesu.

S problemom onesnaženosti ste seznanili tudi evropsko komisijo. Ali pričakujete, da bo zaradi tega prišlo do kakšnega drastičnega izboljšanja?

Ker naši lokalni in državni organi ne ukrepajo in ne pristopijo k nujni sanaciji okolja, smo bili prisiljeni seznaniti tudi mednarodno javnost in EK. Sproženi so postopki zoper Slovenijo zaradi neustreznega ravnanja z odpadki iz proizvodnje TiO2 in neupoštevanje direktiv iz leta 1978, kjer direktiva jasno zapoveduje, da je titanova sadra naravi in ljudem škodljivi odpadek in da ga je potrebno reciklirati in ne odlagati v naravi, kot to delajo v Cinkarni Celje, kjer odložijo 350 000 ton odpadne sadre v deponijo Za travnikom.

Kateri so največji onesnaževalci v Celju in s katerimi emisijami je zaradi njih okolje najbolj obremenjeno?

Cinkarna, Emo frite, Merkša, Sežigalnica komunalnih odpadkov, Pocinkovalnica, promet itd. V medijih pogosto izpostavite Cinkarno kot glavnega onesnaževalca. Ali je stanje kljub visokim okoljskim naložbam (Cinkarna naj bi v 10 letih v okoljske naložbe vložila okoli 30 milijonov evrov) res tako kritično?

Cinkarna je po naših podatkih »investirala« 18 milijonov evrov, večino v obrat za osuševanje titanove sadre in suho odlaganje na deponiji sadre Za travnikom. To so bili prisiljeni, saj je tudi ta deponija nevarna za prelitje, kot se je prelila prva deponija v Bukovžlaku, tako kot v Ajki na Madžarskem. S tem suhim odlaganjem pa povzročajo rdeče rakotvorno prašenje, ki smo ga dokazali z zadnjo analizo mokrega in suhega depozita.

Figure

Updating...

References

Updating...

Related subjects :