Internationalization as a strategic option of small and medium - sized companies in the case of selected Slovenian companies

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Diplomski projekt. INTERNACIONALIZACIJA KOT STRATEŠKA MOŽNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ NA PRIMERU IZBRANIH SLOVENSKIH PODJETIJ. September 2015. Dragana Mitrović.

(2) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Diplomski projekt. INTERNACIONALIZACIJA KOT STRATEŠKA MOŽNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ NA PRIMERU IZBRANIH SLOVENSKIH PODJETIJ Internationalization as a Strategic Option of Small and MediumSized Companies in the Case of Selected Slovenian Companies. Kandidatka: Dragana Mitrović Študijski program: Poslovna ekonomija Študijska usmeritev: Podjetništvo Mentor: mag. Matej Rus Študijsko leto: 2014/2015. Maribor, september 2015.

(3) Iskreno se zahvaljujem mag. Mateju Rusu za vse strokovne nasvete in za vsestransko pomoč. Posebej bi se rada zahvalila svoji družini. Hvala vsem mojim prijateljem, ki so me navdajali s pozitivno energijo in motivacijo. Prav tako bi se rada zahvalila podjetjema, ki sta sodelovali v raziskavi in tako omogočili nastanek tega dela..

(4) POVZETEK Rast skozi internacionalizacijo je pomembna strateška izbira za mala in srednje velika podjetja. V zadnjih letih je imela internacionalizacija za mala in srednje velika podjetja v mednarodnih krogih pomembno, aktivno vlogo, saj jih je napredek na vseh področjih prisilil v razmišljanje o internacionalizaciji poslovanja. Internacionalizacija lahko malim in srednjim podjetjem pomaga, da dobijo nov zagon v svetovnem gospodarstvu, ki postaja vedno bolj soodvisno. Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo pomemben del gospodarske rasti in dinamike, ne le za razvite države, temveč tudi za gospodarstva v razvoju. V zadnjih desetletjih so bila mala in srednje velika podjetja predmet raziskav v mednarodnem managementu, saj se je število teh podjetij, ki delujejo na mednarodnih trgih, drastično povečalo in s tem posledično tudi njihova internacionalizacija. V globalnem gospodarstvu, za katerega je trenutno značilna znatno povečana konkurenca, napredek na vseh področij, ki je posledica napredovanja tehnologije in oblikovanja novih trendov, morajo mala in srednja podjetja, ki želijo ostati konkurenčna, upoštevati internacionalizacijo kot svojo strateško možnost in kot del strateškega načrta. Ker se meje postopoma zmanjšujejo in tehnologija odpravlja razdalje, lahko zdaj ta podjetja z lahkoto in prosto (zaradi liberalizacije trgovine), dostopajo in nastopajo na trgu mednarodnih interesov. Tržna situacija tako olajšuje mednarodne operacije, tako na globalni, še posebej pa na ravni EU, saj se le-ta izjemno hitro širi. V tem diplomskem projektu smo obravnavali internacionalizacijo kot strateško možnost za mala in srednja podjetja, za katero se podjetja odločijo na podlagi različnih dejavnikov. Ugotovili smo, kako je globalizacija vplivala na poslovanje malih in srednje velikih podjetij, zakaj se podjetja odločajo za internacionalizacijo ter kako le-ta vpliva na uspešnost in konkurenčnost podjetij. Primerjali smo dve uspešni slovenski podjetji, ki sta internacionalizacijo uporabili kot eno izmed svojih strateških možnosti pri svojem uspešnem poslovanju na mednarodnih trgih. Ključne besede: -. Internacionalizacija, strateška možnost, mala in srednja podjetja, globalizacija, uspešnost in konkurenčnost.

(5) ABSTRACT Growth through internationalization is an important strategic option for small and medium-sized enterprises. In recent years, a significant development on all fields, forced small and medium-sized companies to start thinking about internationalization on global markets. The internationalization of SMEs can help enterprises to get commissioning for the appearance on global markets, because the world economy is becoming increasingly interdependent. Small and medium-sized enterprises (SMEs) represent an important part of economic growth and dynamics not only for economically powerful countries but also for developing economies. In recent decades, interest in the study of small and mediumsized enterprises in international management extremely increased as the proportion of businesses operating in global markets quickly began to grow and consequently also their internationalization. In a global economy, currently characterized by increased competition and advances in all fields, owing to rapid technological progress and formulation of new trends, a company that wants to stay competitive, must consider the option of internationalization as part of strategic plan. As borders are being increasingly removed and technological advances eliminate distance, companies can now access easily and freely (due to trade liberalization) international markets of interest. Hence, the present market condition facilitates international operations, both on a global and, especially on an EU level, due to the rapid expansion of the EU market. In this diploma project, we discussed internationalization as a strategic option for small and medium sized enterprises, for which the company decided based on the various factors that may or are affecting it. We have found the main purposes, of how globalization has affected operations of small and medium sized enterprises, why companies basically opt for internationalization, and how it affects the efficiency and competitiveness of their business later. At the same time, we compared two successful Slovenian companies that used internationalization as one of their strategic options for it, in order for them to be successful in international markets. Key words: -. Internationalization, strategic option, small and medium sized enterprises, globalization, performance and competitiveness.

(6) KAZALO 1. UVOD ......................................................................................................................... 1 1.1. Opis področja in opredelitev problema ............................................................. 1. 1.2. Namen, cilji in hipoteze raziskave ...................................................................... 2. 1.2.1. Namen......................................................................................................... 2. 1.2.2. Cilji............................................................................................................... 2. 1.2.3. Hipoteze...................................................................................................... 2. 1.3. 1.3.1. Predpostavke .............................................................................................. 2. 1.3.2. Omejitve...................................................................................................... 3. 1.4 2. 3. Predpostavke in omejitve .................................................................................. 2. Predvidene metode raziskovanja....................................................................... 3. OPREDELITEV GLOBALIZACIJE IN INTERNACIONALIZACIJE........................................ 4 2.1. Opredelitev pojma globalizacije......................................................................... 4. 2.2. Opredelitev pojma internacionalizacije ............................................................. 5. 2.3. Vpliv globalizacije na internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij ...... 6. 2.4. Pomen internacionalizacije za mala in srednje velika podjetja ......................... 7. INTERNACIONALIZACIJA IN USPEŠNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ ....... 8 3.1. Vpliv internacionalizacije na uspešnost in konkurenčnost ................................ 8. 3.2 Dejstva o povezavi med internacionalizacijo in uspešnostjo malih in srednje velikih podjetij ............................................................................................................... 9 4. STRATEGIJA INTERNACIONALIZACIJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ .......... 11 4.1. Izbira strategije internacionalizacije kot strateška možnost............................ 11. 4.1.1. Motivi internacionalizacije........................................................................ 12. 4.1.2. Ovire za internacionalizacijo ..................................................................... 15. 4.2. Delitev internacionalizacije .............................................................................. 18. 4.2.1. Vhodna internacionalizacija...................................................................... 18. 4.2.2. Izhodna internacionalizacija ..................................................................... 18. 4.2.3. Kooperativna internacionalizacija ............................................................ 19. 4.3. Model internacionalizacije ............................................................................... 19. 4.3.1. Trifazni model internacionalizacije ........................................................... 19. 4.3.2. Oblike internacionalizacije........................................................................ 21. 4.4. Strateško načrtovanje internacionalizacije ...................................................... 23. 4.4.1. Temeljni koraki do odločitve podjetja o nastopu na tujem trgu .............. 23 i.

(7) 4.4.2 Strateška vprašanja v povezavi z internacionalizacijo (vstopom na tuji trg)…………………………………………………………………………………......................................24 5 PREGLED ZNAČILNOSTI INTERNACIONALIZACIJE EVROPSKIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ ............................................................................................................ 26 5.1. Splošen pregled................................................................................................ 26. 5.2. Države pod drobnogledom .............................................................................. 27. 5.3. Primerjava evropskih malih in srednje velikih podjetij z ZDA in Japonsko ...... 29. 6. 5.3.1. ZDA............................................................................................................ 29. 5.3.2. Japonska.................................................................................................... 31. SKLEP IZ TEORETIČNEGA DELA ................................................................................ 32. 7 PREDSTAVITEV INTERNACIONALIZACIJE KOT STRATEŠKE MOŽNOSTI NA PRIMERU IZBRANIH SLOVENSKIH PODJETIJ .................................................................................... 33 7.1. Predstavitev analiziranega podjetja »1«.......................................................... 33. 7.2. Predstavitev analiziranega podjetja »2«.......................................................... 34. 7.3. Analiza odgovorov v intervjuju ........................................................................ 35. 8. SKLEP IZ PRAKTIČNEGA DELA .................................................................................. 38. 9. SKLEP........................................................................................................................ 39. 10. VIRI IN LITERATURA.............................................................................................. 40. ii.

(8) KAZALO GRAFOV Graf 1: Vpliv internacionalizacije na konkurenčnost MSP ................................................ 9 Graf 2: Motivi za internacionalizacijo evropskih malih in srednjih podjetij ................... 13 Graf 3: Notranje ovire internacionalizacije malih in srednjih podjetij ........................... 16 Graf 4: Zunanje ovire internacionalizacije malih in srednjih podjetij............................. 17 Graf 5: Delež evropskih malih in srednjih podjetij, vključenih v mednarodne aktivnosti ........................................................................................................................................ 26 Graf 6: Delež internacionaliziranih malih in srednjih podjetij med 2006 in 2008 po velikosti ........................................................................................................................... 27 Graf 7: Delež malih in srednjih podjetij z neposrednim izvozom med 2006 in 2008 po državah............................................................................................................................ 28 Graf 8: Delež malih in srednje velikih podjetij z neposrednim uvozom med 2006 in 2008 po državah....................................................................................................................... 28 Graf 9: Delež podjetij, glede na velikost, ki izvažajo, za ZDA in EU (2006–2008)........... 30 Graf 10: Delež malih in srednjih podjetij, ki izvažajo po velikostnem razredu, glede na število zaposlenih za EU in Japonsko .............................................................................. 31. KAZALO SLIK Slika 1: Trifazni model internacionalizacije..................................................................... 20 Slika 2: Shema strateškega načrtovanja internacionalizacije ......................................... 23. KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled proaktivnih in reagbilnih motivov za odločitev podjetja za internacionalizacijo poslovanja....................................................................................... 12 Tabela 2: Pregled zunanjih in notranjih spodbud za odločitev podjetja o internacionalizaciji poslovanja........................................................................................ 14 Tabela 3: Pregled prepletenosti proaktivnih in reagbilnih motivov ter notranjih in zunanjih spodbud............................................................................................................ 14 Tabela 4: Notranje ovire za internacionalizacijo po velikostnem razredu podjetij (v %)18 Tabela 5: Oblike internacionalizacije .............................................................................. 22 Tabela 6: Model mednarodnega poslovanja .................................................................. 25. iii.

(9) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Živimo v času, v katerem se konkurenca med podjetji zaostruje in spreminja z nenadzorovano hitrostjo. Gospodarstvo po vsem svetu so v zadnjih desetletjih doletele spremembe, ki so spremenile pravila igre na trgu. Inovacije na področju tehnologije so podjetjem po vsem svetu omogočile, da razširijo svoj krog delovanja tudi izven svojih nacionalnih meja. V globaliziranem gospodarstvu, v kakršnem živimo danes, podjetja med seboj tekmujejo na mednarodni ravni. Internacionalizacija, o kateri smo govorili, vpliva na vsa podjetja, velika in mala. Mala in srednje velika podjetja se vedno bolj soočajo z mednarodno konkurenco in so prisiljena igrati pomembno vlogo na mednarodnih trgih. Spreminjajoče se poslovno okolje ustvarja nove priložnosti in spodbude za mala in srednja podjetja in s tem povečuje njihove možnosti za internacionalizacijo. Po eni strani liberalizacija trgovine s seboj prinaša nove priložnosti, po drugi pa sooča domača podjetja z grožnjami v obliki konkurence. V diplomskem projektu smo se osredotočili na internacionalizacijo kot strateško možnost malih in srednje velikih podjetij, za katero se podjetja odločijo na podlagi različnih dejavnikov. V drugem poglavju smo opredelili pojem globalizacije, saj gre, kot pravita Ruzzier & Kesič (2011, str. 19), za svetovni razvojni trend in za procese, ki močno spreminjajo strukturo in podobo svetovnega gospodarskega prostora. V nadaljevanju smo opredelili še pojem internacionalizacije in njen pomen za mala in srednje velika podjetja, kot ga navaja več različnih avtorjev in pojasnili vpliv globalizacije na internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij. V tretjem poglavju smo raziskali vpliv internacionalizacije na uspešnost in konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij ter navedli dejstva o uspešnosti podjetij, ki so se internacionalizirala. Nadalje smo opisali internacionalizacijo malih in srednjih podjetij kot strateško možnost. Opisali smo ovire, motive, načine, strategije in model internacionalizacije ter potek strateškega načrtovanja. To poglavje zajema opis procesa odločitve podjetij za proces internacionalizacije, dejavnike in spodbude, zaradi katerih se podjetja zanjo odločajo. V petem poglavju je prikaz in opis grafičnih podatkov o značilnostih internacionalizacije evropskih podjetij. Prikazali smo nekaj najpomembnejših dejstev in izsledkov, ki so posledica raziskav in študij Evropske komisije. V praktičnem delu naloge smo prikazali pridobljene informacije s strani dveh podjetnikov malih in srednje velikih podjetij, ki sta zaposlena v internacionaliziranem podjetju. Z njima smo opravili intervju.. 1.

(10) 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave 1.2.1 Namen Namen diplomskega projekta je bil raziskati, kako je globalizacija vplivala na poslovanje malih in srednje velikih podjetij. Skušali smo ugotoviti, zakaj se podjetja odločajo za internacionalizacijo, ter kako le-ta vpliva na uspešnost in konkurenčnost podjetij. 1.2.2 Cilji Cilji diplomskega projekta so:       . orisati glavna spoznanja iz izbrane literature in virov s področja zanimanja opredeliti pomen globalizacije in njenega vpliva na internacionalizacijo predstaviti internacionalizacijo kot strateško možnost malih in srednje velikih podjetij ugotoviti najpogostejše motive, spodbude in ovire internacionalizacije raziskati povezavo med internacionalizacijo in uspešnostjo podjetij podkrepiti teoretični del naloge z izvedbo intervjuja z vsaj dvema podjetnikoma ovreči ali potrditi zapisane hipoteze. 1.2.3 Hipoteze V diplomskem projektu smo preverjali naslednje hipoteze: H1: Internacionalizacija pozitivno vpliva na poslovanje podjetij in povečuje njihovo konkurenčnost. H2: Najpogostejšo notranjo oviro za internacionalizacijo malih in srednjih podjetij predstavljajo visoki stroški internacionalizacije. H3: Najbolj pogost motiv podjetij za vstop na tuje trge predstavlja dostop do novih in večjih trgov.. 1.3 Predpostavke in omejitve 1.3.1 Predpostavke Predpostavljamo, da se mala in srednja podjetja pospešeno odločajo za internacionalizacijo poslovanja, zaradi doseganja boljših poslovnih rezultatov. Zato se nam zdi pomembno proučiti internacionalizacijo kot strateško možnost, notranje in zunanje vzroke, ovire, ter spodbude, ki so ključni za podjetja v procesu odločanja o internacionalizaciji. Predpostavlja se tudi, da nam bosta podjetji podali vse potrebne podatke in informacije, tako da bomo imeli dovolj informacij za analizo stanja. Domnevamo, da so pridobljeni podatki objektivni in natančni.. 2.

(11) 1.3.2 Omejitve Splošno omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da smo se osredotočili na majhna in srednja velika podjetja znotraj Evrope. Pri pridobivanju literature in virov nismo zaznali posebnih omejitev, razen obsežne literature, ki se nanaša na teoretična izhodišča. Osredotočili smo se predvsem na tiste poglede, ki so za predmet raziskave najbolj relevantni. V empiričnem delu diplomskega projekta smo se omejili na pridobitev informacij s strani vsaj dveh direktorjev oz. podjetnikov, ki sta del izbranih slovenskih internacionaliziranih podjetij. Pričakujemo morebitne ovire, ki se nanašajo na odzivnost, dostopnost in voljnost do odgovarjanja na zastavljena vprašanja. Splošno omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so podatki, ki bi lahko bolje pojasnili nekatere situacije v podjetju, poslovna skrivnost. Omejili se bomo na predstavitev dveh organizacij, vendar pa jih moramo zaradi varovanja poslovnih informacij poimenovati analizirano podjetje »1« in analizirano podjetje »2«.. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomski projekt je zgrajen iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega oz. izkustvenega. V teoretičnem delu bomo uporabili: deskriptivni pristop, znotraj katerega bomo uporabili deskriptivno metodo (opisovanje dejstev, pojmov, procesov); komparativno metodo (metoda, s katero bomo primerjali različne definicije različnih avtorjev); metodo klasifikacije (postopek definiranja določenih pojmov) ter metodo kompilacije (postopek povzemanja stališč, sklepov, spoznanj in rezultatov avtorjev). V praktičnem delu bomo s pomočjo analitičnega pristopa za pridobitev potrebnih informacij izvedli intervju z vsaj dvema direktorjema slovenskih podjetij, ki sta se internacionalizirali. Ne glede na to, da se zavedamo, da je vzorec preučevanih organizacij majhen, ga bomo poskušali povezati s teoretičnim delom diplomskega projekta in hkrati ugotoviti morebitna odstopanja.. 3.

(12) 2 OPREDELITEV GLOBALIZACIJE IN INTERNACIONALIZACIJE V tem poglavju bomo opredelili pojma globalizacije in internacionalizacije, njun pomen za mala in srednje velika podjetja ter opisali vpliv in posledice globalizacije, ki jih je le-ta pustila na delovanje malih in srednje velikih podjetij. Tehnološke spremembe še posebej v informacijsko-komunikacijski tehnologiji niso vplivale le na določene dejavnosti, ampak so prodrle na vsa ekonomska področja. Mednarodna vloga malih in srednje velikih podjetij strmo narašča. Globalizacija je vplivala na mala in srednja velika podjetja v več pogledih. Za nekatera je prinesla nove priložnosti za rast in razvoj, vir ustvarjanja novih delovnih mest, medtem ko drugim predstavlja nove konkurenčne izzive in grožnje, s katerimi se morajo spopasti v boju za obstanek.. 2.1. Opredelitev pojma globalizacije. Globalizacija je večdimenzionalen, kompleksen in večplasten pojav, ki je v zadnjih desetletjih zaznamoval svetovno gospodarstvo. Gre torej za svetovni razvojni trend in procese, ki nenehno močno oblikujejo strukturo in sliko svetovnega gospodarskega prostora. Globalizacija tako vključuje politične, sociološke, kulturne, ekonomske, finančne, tehnološke, invencijske, inovacijske in informacijske prvine. Sunkovit razvoj tehnologij in informatike (internet, mobilna telefonija) ter liberalizacija svetovnega gospodarskega prostora z odpravljanjem različnih ovir in nastankom svetovnih poslovnih mrež so v zadnjih nekaj letih dali globalizaciji nove razvojne spodbude in pospešili njene procese. V današnjem času globalizacija tako predstavlja močno povezanost in soodvisnost vseh njenih udeležencev v svetovnem gospodarskem prostoru tako v pozitivnem kot tudi v negativnem pomenu (Ruzzier & Kesič, 2011, str. 19). Globalizacija vodi k svobodnejši trgovini med državami. To je ena izmed njenih največjih prednosti v državah, ki so v razvoju. Trgovinske ovire med državami padajo in jim na ta način omogočajo dostop do veliko širših mednarodnih trgov. To podjetjem omogoča, da razvijejo nove tehnologije in proizvajajo nove izdelke in storitve, ki jih lahko prodajajo izven svojih nacionalnih meja. Dubrovski (2013, povzeto po Svetličič, 1996, str. 78) globalizacijo opredeljuje kot proces, ki vključuje ekonomske, politične, pravne in kulturne sestavine, ki tvorijo novo kakovost. Vanjo so vključeni posamezniki, podjetja in države. V poslovnem smislu globalizacijo opredeljuje kot skupek tokov (trgovinski, finančni, človeški), v katere se s svojim delovanjem vedno bolj vključujejo podjetja, regije, države ter izdelki, storitve, tehnologije, znanja, informacij in kapitala, ki tako posledično ustvarjajo globalni trg, hkrati pa še vedno ohranjajo lokalne posebnosti. Globalizacija podjetništva je ustvarila nove poslovne priložnosti, nova delovna mesta in povečala prihodke podjetjem, ki so znala izkoristiti njene prednosti. Svet je vseobsežno povezala, povzročila soodvisnost vseh delov sveta in družbenega življenja, ki se znotraj njega nahaja. Glavna značilnost globalizacije je vsekakor »zmanjševanje« prostorske in časovne razdalje, kar le še dodatno vpliva na medsebojno soodvisnost in povezanost.. 4.

(13) Z razmahom globalizacije se je ekonomsko tekmovanje le še stopnjevalo. Podjetja so med seboj začela tekmovati pri proizvodnji, prodaji, potrošnji dobrin in storitev. V ožjem pomenu bi globalizacijo lahko opredelili kot proces, v katerega se vključuje vedno več držav, revnih in bogatih, ki na ta način sodelujejo v svetovnem gospodarstvu.. 2.2. Opredelitev pojma internacionalizacije. V ekonomiji, je proces internacionalizacije označen kot povečana udeležba podjetij na mednarodnih trgih, vendar je treba poudariti, da enotne opredelitve internacionalizacije ni. Šenk Ileršičeva (2013, str. 69) internacionalizacijo poslovanja pojmuje kot sestavino trendov, ki spremljajo mednarodno poslovanje in eno izmed glavnih generatorjev mednarodnega poslovanja podjetij, mednje pa prišteva tudi razvoj novih informacijskokomunikacijskih tehnologij, inovacije, liberalizacijo mednarodne trgovine in globalizacijo. Posledice, ki jih je za seboj pustila globalizacija in povečano število ekonomskih integracij na globalni ravni, so razvoj internacionalizacije le pospešile. Še posebej pa se je okrepila internacionalizacija ne samo velikih, ampak predvsem malih in srednje velikih podjetij. Izraz internacionalizacija, se nanaša na vse dejavnosti, ki jih podjetje opravlja na trgih izven svojih nacionalnih meja. Internacionalizacijo poslovanja lahko po eni strani vidimo kot vzrok, ki je pospešil liberalizacijo in deregulacijo svetovne trgovine, po drugi strani pa lahko nanjo gledamo kot na njuno posledico. Če pojmujemo globalizacijo kot stanje, ki je sestavljeno iz finančnih, človeških, investicijskih in mednarodnih trgovinskih tokov, ki privabljajo vedno več podjetij, držav, regij, da se vanj s svojim delovanjem vključujejo in na ta način tvorijo globalni trg, potem je internacionalizacija proces oziroma pot k stanju globalizacije, ki od podjetij zahteva nove prilagoditve mednarodnemu okolju (Dubrovski, 2013, str. 58). Jaklič (2009, str. 203) pojem internacionalizacije razlaga kot širjenje delovanja podjetja izven meja matične države. Šenk Ileršičeva (povzeto po Jurše, 1997, str. 23) internacionalizacijo opredeljuje kot strategijo podjetja v povezavi z marketinško sestavino ter navaja, da podjetja ne prodirajo na tuje trge, ker si to v osnovi želijo, ampak so zaradi omejitev na domačem trgu prisiljena iskati tuje. Internacionalizacijo poslovanja lahko označimo tudi kot prispodobo za vedno večje vključevanje podjetij v različne ekonomske dejavnosti izven meja matične države oziroma vse večje vključevanje v mednarodno poslovanje (Šenk Ileršič, 2013, str. 70). V ožjem pomenu pa bi internacionalizacijo poslovanja lahko opredelili kot uvozne in izvozne dejavnosti podjetij na mednarodnih trgih. Velja omeniti, da se internacionalizacija ne pojavlja samo v obliki uvoza in izvoza, marveč zajema več različnih oblik in načinov delovanja podjetij na mednarodnih trgih (Šenk Ileršič, 2013, str. 70).. 5.

(14) Ruzzier & Konečnik (2007, str. 42) opredeljujeta internacionalizacijo kot več dimenzionalen in dinamičen proces, ki podjetjem omogoča vključitev v mednarodne aktivnosti. Velja omeniti, da večjih razlik med pojmoma globalizacije in internacionalizacije ni. Medtem ko različni avtorji v večini globalizacijo definirajo kot nekakšno stanje sveta, za katerega je značilna medsebojna soodvisnost in povezanost, pa internacionalizacijo opredeljujejo kot proces, v katerem podjetja širijo svoje delovanje na tuje trge.. 2.3 Vpliv globalizacije na internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij Vpliv globalizacije na mala in srednje velika podjetja, je v zadnjih nekaj letih prejel veliko pozornosti v mednarodnih krogih. Eden izmed poglavitnih razlogov za proučevanje tega vpliva na delovanje malih in srednjih podjetij, se nedvomno nahaja v temu, ker ta podjetja bistveno prispevajo k gospodarstvu. Omenjena podjetja zvišujejo BDP in pozitivno vplivajo na stopnjo zaposlenosti. Globalizacija ni prinesla novih poslovnih priložnosti in groženj samo velikim podjetjem, ki so spretno znala izkoristiti njene prednosti. Še posebej velja omeniti njen vpliv na mala in srednje velika podjetja, ki se vedno bolj vključujejo na mednarodne trge. Rezultati in izsledki številnih študij kažejo na vse večjo vključenost teh podjetij v mednarodni gospodarski prostor. Kot rezultat so se tudi mala in srednja podjetja bila prisiljena videti v globalnem kontekstu, čeprav o tej možnosti do tedaj niso razmišljala. Ozirajoč se na omejenost in razpoložljivost sredstev, s katerimi mala podjetja razpolagajo, bi lahko dokaj hitro podvomili v njihovo primernost za poslovanje na mednarodnih trgih. Kar pa ne bo držalo, saj se vedno večji delež teh podjetij pojavlja v uvozno-izvoznem poslovanju. Njihov način sodelovanja na tujih trgih pa se pogosto razlikuje od tistega, ki je značilen za korporacije (Dubrovski, 2013, str. 80). Delež malih in srednjih podjetij, ki delujejo na mednarodni ravni, se počasi a vztrajno povečuje. Globalizacija je spremenila miselnost in način delovanja podjetij, ter jih prisilila, da začnejo razmišljati o sodelovanju v mednarodnih operacijah. Napredek pri informacijsko-komunikacijski tehnologiji je malim in srednjim podjetjem bistveno olajšal vstop na tuje trge. Tako lahko mala podjetja svoje proizvode in storitve prodajajo neposredno odjemalcem v tujini ali pa tamkajšnjim distribucijskim mrežam in se na tak način izognejo težavnim pogodbam z distributerji (Dubrovski, 2013, str. 80). V splošnem velja prepričanje, da je globalizacija prinesla veliko več priložnosti in koristi velikim multinacionalnim podjetjem, ki so njene prednosti spretno izkoristila, medtem ko naj bi mala in srednje velika podjetja z njo počasi izgubljala in izginjala. V določenih gospodarskih segmentih po svetu možnosti za to seveda obstajajo, vendar je treba poudariti, da se z razmahom globalizacije razvijajo tudi mala podjetja. S širjenjem trga in osvajanjem novih tržnih niš, povečevanjem specializacije, opravljanjem dejavnosti, ki se velikih podjetjem ne zdijo privlačne, s prevzemanjem dejavnosti, ki jih lahko izvedejo. 6.

(15) ceneje kot velika, so mala podjetja pričela zavzemati vodilne položaje (Dubrovski, 2002, str. 22). Obstajajo mala podjetja, ki na svetovnih trgih neposredno konkurirajo (npr. kot ponudnik določene komponente) ali pa so neposredno povezani z multinacionalnimi podjetji, s katerimi poslujejo. Na ta način mala podjetja postajajo vse bolj globalno usmerjena. Klasična razmejitev podjetij na mala in velika, po kateri se razlikujejo po osnovnih strateških usmeritvah, izgublja na pomenu in postaja neuporabna. Tudi za mala podjetja je postal značilen proces hitrejše internacionalizacije, znotraj katerega se odpirajo nove priložnosti v tistih aktivnostih, ki so komplementarne multinacionalnim podjetjem (Dubrovski, 2002, str. 22).. 2.4. Pomen internacionalizacije za mala in srednje velika podjetja. V majhnih gospodarstvih, ima lahko internacionalizacija za mala in srednje velika podjetja, velik pomen, saj v takšnih gospodarstvih podjetja zaradi majhnosti trga, ne morejo doseči kritičnega obsega potrošnikov za dosego ekonomije obsega. Podjetjem se s širitvijo na mednarodne trge, povečajo možnosti za prodajo svojih izdelkov/storitev, ne pa nujno tudi prihodki in donosnost, ki predstavljata pomemben dejavnik rasti in razvoja podjetja (Novak, 2010, str. 38). Pozitiven učinek internacionalizacije se kaže v tem, da povečuje konkurenčnost podjetij. Posledično so podjetja nenehno prisiljena stremeti k zadovoljevanju potreb svojih kupcev ter dosegati in osvajati nove standarde kakovosti (Novak, 2010, str. 39). Internacionalizacija postaja vse bolj pomembna za konkurenčnost malih in srednjih podjetij. V današnjem okolju, lahko mala in srednje velika podjetja, ki se odločijo za globalno strategijo, pričnejo hitro izkoriščati priložnosti, ki jih ponujajo mednarodni trgi. Udejstvovanje na tujih trgih podjetjem omogoča rast prihodkov, izmenjavo znanja in krepitev zmogljivosti, ki krepijo dolgoročno uspešnost podjetja. Mala in srednja velika podjetja so še posebej nagnjena k rasti. Pogosto internacionalizacija predstavlja edino možnost za doseganje te težnje. Razlog je enostaven. Večina izmed malih in srednje velikih podjetij nima tako široke ponudbe izdelkov kot multinacionalke. Zato je za doseganje ekonomije obsega ključno osvajanje novih trgov. To je še posebej značilno za manjše nišne trge (Novak, 2010, str. 40).. 7.

(16) 3 INTERNACIONALIZACIJA IN USPEŠNOST MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ Podjetja, ki vstopajo na tuje trge, se morajo odmakniti od obstoječih rutin in se osredotočiti na ustvarjanje novih. To zahteva znatne investicije tako v časovnem kot v finančnem smislu. Podjetja morajo vzpostaviti nove odnose in morda zaposliti nove strokovnjake. Te naložbe lahko najprej zmanjšajo možnost za preživetje, vendar internacionalizacija definitivno odpira nove priložnosti za rast. S postavitvijo podjetja na tuje trge se poveča tveganje in negotovost, saj internacionalizacija prisili podjetje, da prilagodi svoje rutine in si tako poveča zmogljivost. Izkoriščanje teh zmogljivosti razširi aktivnosti podjetja in pristop na tuji trg je lahko dolgoročen. Vstop podjetja na tuje trge le-tega povezuje z novimi konkurenti, kupci, dobavitelji in inovacijami zunaj njihovega domačega trga, kar jim omogoča prepoznavanje novih priložnosti. Podjetja z izkoriščanjem svojih zmogljivosti na trgih ne razširijo samo svojega poslovanja in prihodkov, ampak tudi okrepijo svojo osnovno dejavnost na domačem trgu. Izvoz ima pomembne prednosti tako na mikro kot na makro ravni. Vpliv izvoza na rast prodaje je neposredna. Poleg tega kasneje vedno večje količine prodaje podjetjem omogoča doseganje ekonomije obsega, povečanje produktivnosti dela in učinkovitost upravljanja. Prihranki, ki so s tem povezani, imajo neposreden vpliv na dobičkonosnost podjetja. Druge prednosti podjetij, ki se odločijo za izvoz, vključujejo povečanje tržne moči in diverzifikacijo prihodkov, kar lahko vpliva na dobičkonosnost. Čedalje več empiričnih raziskav nakazuje na dejstvo, da so podjetja, ki izvažajo, v primerjavi z domačimi podjetji bolj uspešna. Izvozniki so večji, bolj produktivni, bolj kapitalsko in tehnološko intenzivni in izplačujejo višje plače (Bernard in Jensen, 1999). Izvoz je pogosto povezan z uspehom podjetja. Ko se soočajo s konkurenco na mednarodnih trgih, morajo podjetja izboljšati svojo učinkovitost, da lahko ostanejo konkurenčna. Zato se za podjetja, ki izvažajo, domneva, da imajo višjo stopnjo produktivnosti, prodaje in zaposlovanja kot domača podjetja. Druga predpostavka je, da morajo podjetja najprej izboljšati svojo učinkovitost za kritje dodatnih stroškov, ki so povezana z internacionalizacijo in večjo konkurenčnostjo, da bi lahko izvažala (Onkelinx in Sleuwaegen, 2008, str. 42).. 3.1. Vpliv internacionalizacije na uspešnost in konkurenčnost. Vpliv internacionalizacije na konkurenčnost malih in srednjih podjetij težko izmerimo, kajti ne moremo izmeriti njenega neposrednega učinka vseh mednarodnih aktivnosti podjetja na njihovo konkurenčnost. Drug način merjenja vpliva internacionalizacije na konkurenčnost malih in srednjih podjetij je lahko primerjava prihodkov podjetij, ki so se internacionalizirala, s tistimi, ki se za to pot še niso odločila.. 8.

(17) Graf 1: Vpliv internacionalizacije na konkurenčnost MSP 45% 40% 35% Neinternacionalizirana MSP. 30% 25%. MSP s tujimi dobavitelji. 20%. Izvozniki. 15%. MSP s podružnico ali več kot 1 oblika. 10% 5% 0%. Povečanje. Prihodek je enak. Zmanjšanje. Vir: Evropska komisija, 2004, povzeto po Širec in Rebernik, 2010, str. 174. Iz grafa 1 lahko razberemo, da so upad prihodkov največkrat zabeležila mala in srednja podjetja, ki se niso odločila za internacionalizacijo poslovanja. Medtem je velik delež podjetij, ki so se internacionalizirala, poročalo o rasti prihodkov. Posledično ugotavljamo, da mednarodne aktivnosti omogočajo podjetjem porast prihodkov, s tem pa tudi krepijo njihovo konkurenčnost.. 3.2 Dejstva o povezavi med internacionalizacijo in uspešnostjo malih in srednje velikih podjetij Med prebiranjem literature in strokovnih člankov, smo zaznali pozitivno korelacijo med internacionalizacijo poslovanja in uspešnostjo malih in srednjih podjetij. Izsledki številnih raziskav so pokazali, da je internacionalizacija izboljšala učinkovitost in konkurenčnost podjetij ter posledično vplivala na njihovo rast. Vpliv izvoza na rast prodaje je samoumeven. Poleg tega vedno večji obseg prodaje podjetjem omogoča doseganje ekonomije obsega, povečuje produktivnost dela in učinkovitost upravljanja. Do sedaj izvedene študije so pokazale, da so mala in srednje velika podjetja, ki so internacionalizirana, veliko bolj uspešna, kot pa tista, ki so neinternacionalizirana. To kaže na neposredno povezanost med konkurenčnostjo in internacionalizacijo. V študijah je bilo ugotovljeno, da se včasih internacionalizacija razume le kot izvoz, ampak se po drugi strani tudi druge oblike internacionalizacije izkažejo kot koristno orodje, ki pomaga pri povečanju konkurenčnosti lokalne ekonomije (Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo, str. 31). Bernard in Jensen (1999) sta ugotavljala, ali izvozniki prekašajo tista podjetja, ki ne izvažajo. Ugotovila sta, da podjetja, ki se odločijo za izvoz, beležijo višjo rast zaposlenosti in imajo večjo verjetnost preživetja, produktivnost in rast plač se zviša, ampak ne na 9.

(18) dolgi rok. Na splošno so podjetja, ki so izvozniki, večja od podjetij, ki se zanj ne odločijo. Za mala in srednje velika podjetja, je bilo ugotovljeno, da so izvozniki, od 50 do 66 % večji od neizvoznikov. V smislu uspešnosti sta ugotovila tudi, da so podjetja, ki postanejo izvozniki, večja v pogledu zaposlenosti za 20 do 45 %, za 27 do 45 % se poveča odprema pošiljk v tujino, produktivnost dela se poveča za 7 do 8 % in izplačujejo višje plače za od 2 do 4 %.. 10.

(19) 4 STRATEGIJA INTERNACIONALIZACIJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ Internacionalizacijo pogosto povezujejo z uspešnostjo podjetij. Biti mednarodno aktiven je v korelaciji z visoko rastjo prometa. Na primer, več kot 50 % malih in srednjih podjetij, ki vlaga v tujini, je poročalo o večjih prihodkih med letom 2007–2008, v primerjavi s povprečno stopnjo, ki je znašala 35 %. Mala in srednje velika podjetja, ki so mednarodno dejavna, poročajo tudi o višji rasti zaposlenosti. Nedavne raziskave kažejo, da je finančna kriza spodbudila mala in srednja podjetja k širitvi v tujino, kar se je izkazalo neposredno kot posledica šibkih gospodarskih obetov Evrope. Navedene trditve kažejo na pomembnost zanašanja podjetij na tuje trge. Če podjetje uspešno izvaža, ima takoj boljše in očitne prednosti za svoje domače gospodarstvo. Na primer, podjetja, ki izvažajo, bolje prispevajo k produktivnosti države, kot podjetja, ki ne izvažajo. Gospodarstva z aktivnimi izvozniki so tudi bolj uspešna pri spopadanju z gospodarsko krizo in recesijo ter imajo pozitiven vpliv na finančno zdravje podjetja, kar se kaže tudi v rezultatih pri nižji vrednosti zaprtja podjetij (ACCA, str. 4). Nedavni dokazi pregleda gospodarskega okrevanja malih in srednje velikih podjetij so pokazali, da tiste države članice EU, z močnim izvozom običajno okrevajo hitreje in neposredno pozitivno vplivajo na svoj sektor (Barker et al., 2011).. 4.1. Izbira strategije internacionalizacije kot strateška možnost. Izbira in razvijanje optimalne poslovne strategije je ključna odločitev, ki bo vplivala na dolgoročno uspešnost podjetja. Za mnoge izmed malih in srednje velikih podjetij internacionalizacija ni del te strategije. Ob ustanovitvi novega podjetja se mnogi podjetniki osredotočijo na domači oziroma na lokalni trg. Po navadi se podjetja začnejo odločati za širjenje dejavnosti na tuje trge šele potem, ko se je izkazalo, da so konkurenčni na lokalnem oziroma nacionalnem trgu. Zelo majhen delež podjetnikov ustanovi podjetje, ki ima že na samem začetku svojega delovanja cilj postati vodilni ponudnik svojih izdelkov ali storitev na globalnem nivoju (Onkelinx in Sleuwaegen, 2008, str. 19). Internacionalizacija se ne obravnava kot ločen del podjetja ali kot strategija, ki bo sprejeta šele v primeru zmanjšanega lokalnega povpraševanja, ampak je v celoti vključena v podjetje kot osrednji del njegove dolgoročne strategije. Omeniti velja, da je internacionalizacija velikokrat opredeljena kot eden izmed ključnih motorjev za konkurenčnost in rast podjetij na dolgi rok. Mnoga izmed malih in srednje velikih podjetij ne težijo k mednarodnemu uspehu. Tudi tista, ki imajo zapisana dolgoročne cilje in ambicije, internacionalizacije pogosto nimajo v načrtu. Podjetja se za internacionalizacijo pogosto odločajo zaradi vpliva zunanjih okoliščin (Onkelinx in Sleuwaegen, 2008, str. 19). Za uspeh na mednarodnih trgih morajo podjetja razviti strategijo, ki ustreza njihovim načrtom, ambicijam, zmožnostim in omejitvam. Podjetja, ki imajo jasno opredeljene cilje 11.

(20) in strategijo, s katero jih bodo dosegali, imajo večje možnosti za uspeh na mednarodnih trgih. Razvoj prave strategije je proces, ki vključuje tako notranjo analizo podjetja kot tudi zunanjo analizo okolja, domačega in tujega trga (Onkelinx in Sleuwaegen, 2008, str. 19). 4.1.1 Motivi internacionalizacije Rast, širjenje tržnega deleža in doseganje dobička predstavljajo osrednje motive, zaradi katerih se podjetja odločajo širiti svoje poslovanje na tuje trge. Motivi za to odločitev so širši in med seboj različni. V osnovi jih razvrščamo na reagbilne in proaktivne (Šenk Ileršič, povzeto po Hollensen 2004, str. 34). Proaktivni motivi izvirajo iz motivacije podjetja, katerega cilj je izkoristiti svoje znanje, prednosti in zmožnosti. Reagbilni motivi pa so tisti, na katera se podjetje odzove zaradi zunanjih pritiskov in groženj (konkurenca, zakonodajne ovire, zasičenost na trgu, carinske ovire), ki izvirajo iz domačega in mednarodnega trga (Šenk Ileršič, 2013, str. 79). V tabeli 1 so prikazani proaktivni in reagbilni motivi. Tabela 1: Pregled proaktivnih in reagbilnih motivov za odločitev podjetja za internacionalizacijo poslovanja PROAKTIVNI MOTIVI. REAGBILNI MOTIVI Pritisk s strani konkurentov na domačem Dobiček in dolgoročna rast podjetja in tujem trgu Motiviranost managerjev za mednarodno Zasičenost domačega trga, majhnost poslovanje – vstop podjetja na tuje trge domačega trga Tehnološki razvoj in znanje, sposobnost Prevelik obseg proizvodnje, proizvajati tehnološko zahtevne izdelke neizkoriščenost proizvodnih zmogljivosti Edinstvene kompetence izdelka Nepričakovana tuja naročila Podaljševanje prodaje sezonskim Internacionalizacija kot strategija rasti izdelkov (ublažitev sezonskih nihanj) Trženje priložnosti na tujih trgih, sinergija Bližina kupcev (psihološka razdalja) in trženja logističnih centrov Spremembe prej restriktivnih predpisov Ekonomija obsega (carinski predpisi) Davčne (različne davčne stopnje) in druge Ugodna tečajna nihanja spodbude Ekskluzivne in kakovostne informacije o tujih trgih Druge konkurenčne prednosti podjetja Vir: prirejeno po Hollensen, v: Makovec Brenčič, 2009, str. 27 (Šenk Ileršič, 2013, str. 79). 12.

(21) Graf 2: Motivi za internacionalizacijo evropskih malih in srednjih podjetij Dostop do dela Dostop do kapitala Dodatne proizvodne kapacitete Stroga zakonodaja na domačem trgu Dostop do znanja in tehnologij Visoki proizvodni stroški na domačem trgu Dostop do novih in velikih trgov za izdelke in… 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% MSP s tujimi dobavitelji. Izvozniki. MSP s podružnico v tujini ali več kot 1 oblika. Vir: Evropska komisija, 2004, povzeto po Širec in Rebernik, 2010, str. 170. Leta 2003 je Evropska komisija raziskovala najbolj pogoste motive malih in srednjih podjetij za internacionalizacijo, v kateri je sodelovalo 15 držav EU ter Liechtenstein, Islandija, Norveška in Švica. Najpomembnejši motiv za podjetja, ki imajo podružnico ali so izvozniki, je zagotovo dostop do novih in večjih trgov. Medtem ko je malim in srednjim podjetjem, ki imajo tujega dobavitelja, poleg omenjenega motiva, zelo pomemben motiv tudi dostop do znanja in tehnologij in nižji proizvodni stroški. Iz grafa 2 lahko razberemo, da se mala in srednja podjetja za internacionalizacijo poslovanja odločajo zaradi porasta prihodkov in prodaje, kakor tudi zaradi dostopa do novega znanja in tehnologij, kar jim na dolgi rok povečuje konkurenčnost. Motiviranost, znanje in sposobnost managementa bistveno vplivajo na odločitev podjetja, ali se bo odločilo za internacionalizacijo in ali bo le-ta sposoben prepoznati in oceniti potencialna tveganja, priložnosti in razlike. V povezavi s tem delimo spodbude, ki podjetja nagovarjajo k internacionalizaciji, na tiste, ki se nahajajo znotraj podjetja, in tiste, ki prihajajo od zunaj. Spodbude, ki podjetja nagovarjajo k internacionalizaciji poslovanja, delimo na notranje in zunanje (Šenk Ileršič, 2013, str. 80).. 13.

(22) Notranje in zunanje spodbude so prikazane v tabeli 2. Tabela 2: Pregled zunanjih in notranjih spodbud za odločitev podjetja o internacionalizaciji poslovanja NOTRANJE SPODBUDE Motiviranost poslovodstva za mednarodno poslovanje Specifičen dogodek v podjetju, ki spodbudi visoko motivacijo (zaposlitev določenega posameznika) Uvoz kot oblika vhodne internacionalizacije in s tem začetek mednarodnega poslovanja Naključni stranski proizvod Presežna proizvodnja oz. kapacitete Sodelovanje v mreži podjetjih (v grozdih). ZUNANJE SPODBUDE Povpraševanje na tujih trgih Konkurenčna podjetja Združenje in zveze, kjer podjetja pridobivajo potrebne informacije Zunanji strokovnjaki: vladne institucije, gospodarske zbornice, banke, zastopniki itd. Vladni programi Regionalne integracije Neformalna srečanja vodij. Vir: prirejeno po Hollensen, v: Makovec Brenčič, 2009, str. 26 (Šenk Ileršič, 2013, str. 80). Zunanje in notranje spodbude in proaktivni in reagbilni motivi so med seboj vsekakor povezani. Povezava med njimi je prikazana v tabeli 3 (Šenk Ileršič, 2013, str. 80). Tabela 3: Pregled prepletenosti proaktivnih in reagbilnih motivov ter notranjih in zunanjih spodbud. PROAKTIVNI MOTIVI. REAGBILNI MOTIVI. NOTRANJE SPODBUDE  managerski motiv in želja  prednosti v trženju in sinergija trženja  ekonomija obsega  edinstvene kompetence izdelka  tehnološko znanje    . razpršitev tveganja ublažitev sezonskih nihanj podaljševanje prodaje presežne kapacitete. ZUNANJE SPODBUDE.  .   . priložnosti na tujih trgih zamenjava agentov. nepričakovana tuja naročila majhnost domačega trga stagnacija in nasičenost domačega trga. Vir: prirejeno po Hollensen, v: Makovec Brenčič, 2009, str. 28 (Šenk Ileršič, 2013, str. 80). 14.

(23) 4.1.2 Ovire za internacionalizacijo Čeprav so se številne ovire, ki podjetjem onemogočajo internacionalizacijo, v zadnjih dveh desetletjih zmanjšale ali bile odstranjene, se podjetja še vedno soočajo s številnimi ovirami pri širjenju dejavnosti na tuje trge. Nekatere ovire so značilne za vsa podjetja ne glede na velikost, medtem ko so druge značilne prav za majhna in srednje velika podjetja. Vpliv teh ovir je pri majhnih in srednje velikih podjetjih pri internacionalizaciji pogosto močnejši kot pri velikih. V nekaterih primerih so te ovire za majhna in srednje velika podjetja enostavno prevelike. Ne samo, da imajo ta podjetja omejene vire in finančna sredstva, primanjkuje jim tudi mednarodnih izkušenj znotraj vodstvene ekipe ali pa jih sploh nimajo, znanja o mednarodnih trgih in pomanjkanje povezav (Onkelinx in Sleuwaegen, 2008, str. 20). Veliko malih in srednje velikih podjetij ne želi izvažati, bodisi zato, ker nimajo potrebnih sredstev ali pa enostavno nimajo ambicij za izvoz, ali pa podjetnik sam ne želi prevzeti tveganj, ki so povezana z internacionalizacijo. Tista podjetja, ki izvažajo, pa se soočajo s številnimi ovirami, ki ovirajo proces internacionalizacije. De Chiara & Minguzzi (2002) navajata, da velikost podjetja ne ovira njegove konkurenčnosti na mednarodnem trgu in da njegova uspešnost ni podvržena dejavniku velikosti. Opozarjata pa, da mala podjetja zaradi strukturnih ovir ne morejo uživati vseh možnosti v procesu internacionalizacije. Poleg tega lahko nekateri specifični dejavniki posameznih držav ovirajo internacionalizacijo malih podjetij. Med drugim velja tudi omeniti, da se mala podjetja soočajo tudi z disekonomijo obsega, kar je za velika podjetja in multinacionalke velika prednost. Tako glavne ovire za internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetjih predstavljajo omejena notranja sredstva in zmogljivosti, in ne ovire, ki prihajajo od zunaj (povzeto po Onkelinx in Sleuwaegen, 2008, str. 21). Leunidou (2004) je pri pregledu 32 empiričnih študij nakazala na 39 ovir, s katerimi se srečujejo podjetja pri izvozu. Čeprav so te ovire za vsako podjetje oziroma situacijo specifične in odvisne od organizacijskih in vodstvenih sposobnosti ter okolja podjetja v, katerem se nahaja, se zdi, da so nekatera skupna vsem. Ovire, kot so informacijska neučinkovitost, cenovna konkurenčnost, navade tujih kupcev in politično-ekonomske ovire, vplivajo na vsa mala in srednje velika podjetja, ne glede na njihove posebnosti (Onkelinx in Sleuwaegen, 2008, str. 21). Ruzzier & Kesič (2011, str. 31) opozarjata, da se podjetja z ovirami ne soočajo samo na začetku, ampak tudi kasneje skozi celoten proces internacionalizacije. Kot najpogostejše ovire slovenskih podjetij navajata cenovno konkurenčnost, nezadostno seznanjenost s tujimi poslovnimi praksami in nepopolnost informacij, ki so potrebne za analizo tujih trgov.. 15.

(24) Šenk Ileršičeva (2013, str. 80) navaja naslednje notranje in zunanje ovire, ki zavirajo proces internacionalizacije: Notranje ovire:        . nezadostno znanje pomanjkanje finančnih sredstev nemotiviranost za izvoz pomanjkanje mednarodnih izkušenj neznanje tujih jezikov pomanjkanje informacij nekonkurenčni izdelki nezadostna proizvodnja zmogljivosti itd. Graf 3: Notranje ovire internacionalizacije malih in srednjih podjetij Druge ovire Preslabe sposobnosti zaposlenih. Kakovost in/ali specifikacije izdelkov ali storitev Cena izdelka/storitve Visoki stroški procesa internacionalizacije Ni notranjih ovir 0% MSP s tujimi dobavitelji. Izvozniki. 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% MSP s podružnico v tujini ali več kot 1 oblika. Vir: Evropska komisija, 2004, povzeto po Širec in Rebernik, 2010, str. 171. Kot je razvidno iz grafa 3, predstavljajo visoki stroški procesa internacionalizacije največkrat poudarjeno oviro malih in srednjih podjetij. V sam proces internacionalizacije je vključenih več različnih stroškov, kot so analiza trga, prevajanje dokumentov, prilagajanje izdelka/storitev izbranemu ciljnemu trgu, stroški poslovnih potovanj, certifikati. Mala in srednja podjetja, ki imajo kompleksnejšo obliko internacionalizacije, navajajo visoke stroške kot najbolj pogosto oviro, kar je logično, kajti kompleksnejše oblike internacionalizacije potrebujejo bistveno več virov podjetja, če jih primerjamo na primer z izvozom ali uvozom. Iz tega lahko razberemo, da mala in srednja podjetja s kompleksnejšo obliko internacionalizacije zaznavajo več notranjih ovir v primerjavi z drugimi. Omembe vreden je tudi podatek, da skoraj ena tretjina malih in srednjih podjetij ne zaznava skoraj nikakršnih ovir za proces internacionalizacije, iz tega lahko sklepamo, da veliko internacionaliziranih malih in srednjih podjetij verjame v svoje sposobnosti ter ima na voljo dovolj virov za nastop na tujih trgih.. 16.

(25) Zunanje ovire:      . finančno tveganje plačilni riziko poslovno tveganje nerazvitost distribucijskih kanalov na trgu nezmožnost pridobivanja poslovnih partnerjev na tujih trgih nespodbudna gospodarska politika države Graf 4: Zunanje ovire internacionalizacije malih in srednjih podjetij Druge ovire Kulturne in jezikovne razlike Pomanjkanje informacij. Pomanjkanje podpore in/ali svetovanja Obstoječi zakoni in regulativa Pomanjkanje kapitala ali financ Ni zunanjih ovir 0% MSP s tujimi dobavitelji. Izvozniki. 5%. 10%. 15%. 20%. 25%. 30%. 35%. MSP s podružnico v tujini ali več kot 1 oblika. Vir: Evropska komisija, 2004, povzeto po Širec in Rebernik, 2010, str. 172. Tudi iz grafa 4 je razvidno, da so največ zunanjih ovir zaznala mala in srednja podjetja s kompleksnejšimi oblikami internacionalizacije. Iz tega lahko razberemo, da se podjetja začnejo soočati z določenimi ovirami, kadar se odločijo za podružnico ali skupna vlaganja, torej takrat, ko je za internacionalizacijo potrebnih več virov in je hkrati prisotnost tveganja veliko večja. Kljub temu velja poudariti, da velik delež podjetij ne vidi prav nobene zunanje ovire za internacionalizacijo poslovanja, iz česa sklepamo, da se je na notranjem trgu EU oblikovalo podjetjem prijazno poslovno, pravno in politično okolje. Mala in srednja podjetja pa še vedno kot najpogostejšo zunanjo oviro navajajo zakone in regulative.. 17.

(26) V tabeli 4 so prikazane vrste ovir pri internacionalizaciji evropskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Tabela 4: Notranje ovire za internacionalizacijo po velikostnem razredu podjetij (v %) PODJETJ A Mikro Mala Srednja MSP PODJETJ A Mikro Mala Srednja MSP. PRISOTNOST NOTRANJIH OVIR 95 94 94 95 VISOKI STROŠKI POSTOPKA INTERNACIONALIZACI JE 14 13 11 14. KAKOVOST PROIZVODO V IN/ALI STORITEV PODJETJA 19 19 18 19 POSEBNOST NI PROIZVODO V IN STORITEV 13 16 13 13. CENA PROIZVODO V IN/ALI STORITEV PODJETJA 17 19 18 17. POMANJKANJE ZAPOSLENIH Z ZADOSTNIMI KVALIFIKACIJA MI 15 9 8 14. JEZIKOVNE OVIRE. DRUGE NOTRANJE OVIRE ZA PODJETJE. 13 11 9 13. 12 9 8 11. Vir: Survey, 2009, Internationalization of European SMEs, EIM/GDCC (Povzeto po Šenk Ileršič, 2013, str. 81). 4.2. Delitev internacionalizacije. Ruzzier in Konečnik (2007) navajata, da se podjetja lahko vključijo v mednarodno poslovanje s prodajo izdelkov na tuje trge, z nabavo proizvodov in surovin na tujih trgih ali pa se odločijo za sodelovaje, s katerim izmed drugih delujočih podjetij na tujem trgu. Zatorej lahko ločimo vhodno, izhodno in kooperativno internacionalizacijo podjetja (Šenk Ileršič, 2013, str. 72). 4.2.1 Vhodna internacionalizacija Angleški izraz za vhodno internacionalizacijo je inward internationalization oz. po slovensko internacionalizacija navznoter. Pri tej obliki internacionalizacije podjetja uvažajo blago, storitve in znanje. Razlog za to je vpliv konkurentov in ponudnikov na domačih trgih – npr. uvoz blaga in storitev, licence, franšizing in skupna vlaganja (Šenk Ileršič, 2013, str. 72). 4.2.2 Izhodna internacionalizacija Angleški izraz za izhodno internacionalizacijo je outward internationalization oz. v prevodu internacionalizacija navzven. Pri tej obliki internacionalizacije podjetje prične s poslovanjem izven meja svoje matične države. Ta oblika je tudi najbolj tradicionalna in hkrati predpogoj za začetek procesa internacionalizacije (Šenk Ileršič, 2013, str. 72). 18.

(27) Šenk Ileršičeva (2013, str. 72) meni, da izhodna internacionalizacija običajno poteka po korakih:     . občasen izvoz: podjetje ni sposobno izvajati neprekinjenega izvoza, izvaža občasno, uporaba posrednikov neprekinjen izvoz: podjetje je sposobno prilagajati svoje izdelke in storitve tujim trgom, ima lastni izvozni oddelek, včasih tudi podružnice pretežni izvoznik: izvoz temelji na rasti in razvoju tujih trgov, izdelki in storitve se prilagajajo različnim tujim trgom, licenčna proizvodnja, franšizing pogodbene oblike: znanje in kapital se počasi vključujeta v pogodbeno proizvodnjo na tujih trgih, investicije v skupna podjetja investicijske oblike: investiranje podjetij v neposredne naložbe v tujih trgih, intenzivna internacionalizacija podjetja. 4.2.3 Kooperativna internacionalizacija Angleški izraz za izhodno internacionalizacijo je cooperative/network internationalization. Tukaj velja omeniti strateške povezave, sporazume o sodelovanju ter različne druge oblike sodelovanja in mreženja med podjetji v mednarodnem poslovanju. Naštete oblike imajo danes visoko stopnjo rasti, za obvladovanje takšnega načina poslovanja se mora podjetje popolnoma reorganizirati (Šenk Ileršič, 2013, str. 73).. 4.3. Model internacionalizacije. Mednarodno okolje in družba so konglomerati, ki so kazalniki različnih pogojev in situacij. Internacionalizacija podjetja je odraz te izredne raznolikosti, ki jo je mogoče prikazati in sistematizirati le s pomočjo modelov. Le-ti se ukvarjajo z obema glavnima sestavinama in posebnimi mehanizmi mednarodnih aktivnosti podjetja, ki jih morajo sprejeti v nekem trenutku (Danciu, 2012, str. 30). 4.3.1 Trifazni model internacionalizacije Obstaja veliko problemov in izzivov, ki so tesno povezani z internacionalizacijo. Za boljše razumevanje je smiselno uporabiti trifazni model internacionalizacije. Model sestavljajo 3 stopnje: odvisna, neodvisna in soodvisna internacionalizacija, ki poteka od leve proti desni. Vprašanje pozicioniranosti oz. moči podjetij v internacionalizaciji je eno izmed pomembnejših. Stopnja internacionalizacije, ki jo ima posamezno podjetje, je odvisna od položaja le-tega v odnosu do drugih – do kupcev, dobaviteljev, konkurentov (Jaklič, 2009, str. 208).. 19.

(28) Slika 1: Trifazni model internacionalizacije 3 P m o d e l in te rn a c io n a liza c ije. P A S IV N A IN T E R N A C IO N A L IZ A C IJA. A K T IV N A IN T E R N A C IO N A L IZ A C IJA. so o d visna internacio nalizacija povečeva nje k om plek snosti, preda nosti in “ svobode poslovnih fu nk cij”. neo d visna internacio nalizacija 1. začetna stopnja: prodaja fizičnih izdelkov s pom očjo posrednih naložb v trženje (agenti in distributerji) 2. stopnja razvoja: prodaja storitev in/ali neposredne naložbe v trženje (podružnice) 3. stopnja rasti: prodaja in/ali posredne naložbe v proizvodno poslovanje (organiziranje podizvajalstva, dajanje licenc) 4. stopnja zrelosti: prodaja znanja in/ali neposredne naložbe v proizvodnjo (proizvodna podružnica). o d visna internacio nalizacija a) uvoz proizvodov in storitev. b) - pogodbe na ključ -licence, -pogodbena proizvodnja podizvajalstvo ali - skupna vlaganja (prim er podrejenosti) -franšizij tniš(podrejenost) (prim er podrejenosti). uravnotežena strateška partnerstva. c) indirektni izvoz s pom očjo izvoznega m anagerskega in/ali izvoznega trgovskega podjetja. R A S T IN T E R N A C IO N A L IZ A C IJS K E M E N T A L IT E T E. na ra šča nje m ožnosti u čenja za sa m ostojnost in ena k opra vnost. Vir: Jaklič, 2009, str. 209. Jaklič (2009, str. 209-219) opisuje stopnje internacionalizacije skozi trifazni model: Odvisna internacionalizacija – predstavlja prvo stopnjo v modelu, v katerem gre za precejšno strateško in poslovno odvisnost od drugih podjetij in njihovega prenosa znanja. Prvi korak, ki ga podjetje lahko stori k internacionalizaciji, predstavlja uvoz storitev in izdelkov, ki je viden v točki »a)« na sliki 1. Točka »b)« je sestavljena iz nakupa pogodb na ključ, nakupa licenc, podizvajalstva. Kot je definirano v prejšnjem poglavju, možnost izboljšanja pozicije poteka od spodaj navzgor (smer puščice), hkrati se v isti smeri zmanjšuje kvaliteta pridobljenega znanja. V točki »c)« so predstavljena podjetja, ki izvažajo le s posredništvom domačih izvoznih managerskih podjetij ali izvoznega podjetja, kar pomeni, da je njegova vloga v mednarodni delitvi poslovnih aktivnosti dokaj majhna. Neodvisna internacionalizacija – na tej stopnji podjetje vse bolj samostojno izkazuje privrženost tujim trgom in prehaja v višje oblike internacionalizacije. Na začetku se še vedno odloča za obliko izvoza, vendar ob pomoči tujih agentov in distributerjev. Sledi odpiranje svojih lastnih prodajnih podjetij v tujini, podjetje nastopa kot nadrejeni partner v pogodbenih odnosih, ki so bila opisana pod točko »b)«. Temu sledi še neposredno vlaganje v proizvodne podružnice v tujini. Soodvisna internacionalizacija – predstavlja zadnji korak v trifaznem modelu. Podjetja so med seboj resnični oz. enakovredni partnerji. Izvajanje pomembnih poslovnih funkcij. 20.

(29) (R&R) ter sprejemanje odločitev se v soodvisni internacionalizaciji ne fokusira zgolj na sedež dominantnega podjetja, ampak je njihova lokacija tam, kjer imajo za to najboljše pogoje. 4.3.2 Oblike internacionalizacije Pri vstopu na mednarodne trge mora podjetje paziti na izbiro ciljnih trgov in na to, kako bo vstopilo na izbrane trge, pri tem je pomembna tako imenovana strategija vstopa. Zelo pomembno je biti pozoren na strategijo vstopa, saj je to ena izmed ključnih faz v procesu oblikovanja programa, ki ga je podjetje izbralo za svoje trženje na izbranem trgu (Makovec, Hrastelj, 2003, str. 138). V nobenem primeru ne moremo trditi ali zagotoviti, da je vstopna strategija perfektna. Podjetja namreč znotraj svoje branže in panoge izbirajo različne načine, kako vstopiti na isti trg, prav tako pa se vstop lahko razlikuje od države do države. Vstopna strategija je tesno povezana s pričakovanim dobičkom, treba je paziti na tveganja, nadzor in možnost spremembe vključevanja vseh resursov podjetja (Konda, 2012 , str. 76). Pri odločanju o internacionalizaciji poslovanja mora podjetje upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo na izbor načina in vsebine mednarodnega poslovanja. Ločimo jih na notranje in zunanje dejavnike (Ruzzier in Kesič, 2011, str. 55). Ruzzier in Kesič (2011, str. 55) delita dejavnike na notranje in zunanje dejavnike. Notranji dejavniki:   . velikost in pomen podjetja izkušnje iz mednarodnega poslovanja izdelek/storitev in njegova prilagoditev trgu in potrebam lokalnega segmenta. Zunanji dejavniki:      . sociokulturne razlike deželno tveganje velikost in rast trga neposredne in posredne trgovinske omejitve intenzivnost konkurence dostopnost distribucijskih in tržnih poti. 21.

(30) Tabela 5: Oblike internacionalizacije NAČIN VSTOPA NA TUJE TRGE. STRATEGIJA VSTOPA NA TUJE TRGE  neposredni izvoz  posredni izvoz  kooperativni izvoz  licenčno poslovanje  franšizing  pogodbena proizvodnja  skupna vlaganja ter strateške zveze/zaveze  prodajni zastopniki oz. distributerji  rezidenčni prodajni zastopniki. Izvozna oblika. Pogodbena oblika. Investicijska oblika. Makovec Brenčičeva et al. (2006, str. 56-77) delijo način vstopa na tuje trge na: Izvozne oblike – pri izvoznih oblikah vstopa na trg so storitve in izdelki navadno proizvedeni na domačem trgu ali v tretjih državah, nato pa preko posrednega izvoza (proizvajalec nima stika s končnim uporabnikom izdelkov ali storitev in se ne vključuje v prodajo izdelkov in storitev na tujem trgu), neposrednega izvoza (kjer ima proizvajalec izdelka ali storitve neposreden stik z udeleženci), ali kooperativnega izvoza (vključuje dogovore o sodelovanju z ostalimi podjetji). Pogodbene oblike – izhajajo iz prenosov proizvodnje, ki temeljijo na neposrednih naložbah kapitala in pogodbenem razmerju med udeleženci, ki so zainteresirani. Najbolj sodobne oblike vstopov in rasti mednarodnega poslovanja podjetja so licenčno poslovanje (usmerjeno dolgoročno, odgovornejšega tipa za domač trg, veliko funkcij je prenesenih na jemalca licence – to je, dajalec licence oz. podjetje se sporazume s podjetjem v tujini – jemalcem licence, v zameno za določeno vrednost, pridobitelj običajno plača licenčnino), franšizing (sistem trženja blaga in/ali storitve ter/ali tehnologije, ki je zasnovan na tesnem sodelovanju med franšizorjem in franšiziji, ki poslujejo skladno z franšizorjevim konceptom), pogodbena proizvodnja ter skupna vlaganja in strateške zveze/zaveze. Investicijske oblike – v celoti prevzemajo nadzor in lastništvo nad obliko vstopa na tuje trge. Tukaj se pojavlja predvsem vprašanje, do katere stopnje naj bi podjetje kontroliralo delovanje lastnih oblik nastopa na tujem trgu. Tipične oblike so prodajni zastopniki/distributerji (locirani na enem trgu, potujejo na druge trge z namenom izvajanja prodajne funkcije) in rezidenčni prodajni zastopniki (prodaja v celoti prenesena na vstopni trg, bolj se približajo kupcu). Mala in srednje velika podjetja se večinoma poslužujejo različnih načinov izvoza, poslovanja prek trgovskih potnikov ali zastopnikov, pozneje in v manjši meri pa tudi oblik skupnih vlaganj, pri katerih z lokalnim partnerjem ustanovijo mešana podjetja. Pogosto je to tudi končna pravnoorganizacijska oblika, ki jo uporabljajo mala in srednje velika podjetja, saj omogoča najboljšo kombinacijo vlaganja, nadzora, porazdelitve tveganja in načina vodenja ter upravljanja podjetja. Podjetnik, ki se želi uspešno spopasti s tujimi 22.

(31) trgi, pa mora poleg ključnih sredstev in znanja imeti še pogum, mora se biti pripravljen prilagajati, učiti, razumeti mora, da trg ni le priložnost, ampak predstavlja tudi tveganje. Seveda ob vsem tem potrebuje še nekaj sreče (Hočevar, 2013).. 4.4. Strateško načrtovanje internacionalizacije. Podjetja, ki se odločijo za sodelovanje v mednarodnih operacijah, morajo slediti določenemu vzorcu načrtovanja internacionalizacije, ki vključuje aktivnosti, ki bodo integrirane v strategijo podjetja. Ta sklop ukrepov bo oblikoval razvojno strategijo internacionalizacije podjetja, na podlagi njegovih razpoložljivih virov, saj pomanjkanje sredstev lahko resno vpliva na izvedljivost mednarodnih operacij, ki se jih podjetje želi lotiti. Proces iskanja tržnih priložnosti na tujih trgih mora temeljiti na sistematičnem pristopu z uporabo marketinških inštrumentov in metod za optimalno iskanje tržnih možnosti in priložnosti na tujih trgih (Dubrovski, 2002, str. 31). 4.4.1 Temeljni koraki do odločitve podjetja o nastopu na tujem trgu Slika 2: Shema strateškega načrtovanja internacionalizacije. Vir: Dubrovski, 2002, str. 31. 23.

(32) Za perspektivnost nekega izdelka ali storitve mora podjetje raziskati trende in značilnosti okolja, na katerega misli vstopiti. V tej fazi se podjetje ne osredotoča zgolj na obstoječe kazalce, temveč mora svojo pozornost usmeriti v prihodnost. Podjetje se v tej fazi ne sme osredotočati zgolj na statistične kazalce, ampak mora preučiti pričakovane trende na podlagi različnih informacij (pogovor z drugimi direktorji, razgovor s panožnimi strokovnjaki, analiza povezanosti trendov v okoljih ipd.). V tej fazi se istočasno z analizo zunanjega okolja izvaja analiza notranjih materialnih in nematerialnih sredstev podjetja. Na ta način ugotavljamo zmožnosti podjetja kot celote in njegovih posameznih funkcij za njegovo konkurenčnost na določenem mednarodnem trgu. Pridobljene podatke iz obeh analiz okolja moramo med seboj primerjati, da bi ugotovili skladnosti notranjih značilnosti s trenutnim in pričakovanim dogajanjem na trgu (Dubrovski, 2002, str. 32). Če podjetje ugotovi skladnost s trgom, na katerega se želi usmeriti, lahko nadaljuje s strateškim načrtovanjem. V primeru odstopanj od značilnosti in trendov v okolju, lahko velja za podjetje prikrita oz. akutna kriza. Skladnost okolja s tržnim dogajanjem je mogoče ugotavljati in raziskovati z različnimi metodami, med katerim se najbolj omenja analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Tako imenovana SWOT-analiza ter metoda benchmarkinga, pri kateri primerjamo lastno podjetje, njegove dele, procese in izdelke s konkurenčnimi (Dubrovski, 2002, str. 32). Na podlagi tako ugotovljene skladnosti, lahko podjetje pozicionira svoj trenutni položaj podjetja ali izdelka med konkurenčnimi. Nadalje si podjetje postavi dolgoročne cilje, ki jih izrazi kot želeni položaj (želeno pozicioniranje) na izbranem trgu. Seveda pa želeni položaj ni odvisen samo od želja podjetja, zato mora podjetje upoštevati sredstva, ki so mu na voljo, in sicer tista sredstva, s katerimi že razpolaga, ter ostala, ki jih je še mogoče pridobiti (Dubrovski, 2002, str. 32). Način doseganja dolgoročnih ciljev je načeloma zelo raznolik. Na začetku lahko izbiramo med različnimi alternativami, ki kasneje tvorijo izbrano različico. Izbrani način mora podjetje razdelati v podrobnosti tako, da iz njih določi izhajajoče interne funkcijske strategije in strukture ter eksterne oz. tržne strategije.Funkcijske strategije (prodajna, poslovodna, nabavna, kadrovska ipd.) delujejo v podjetju tako, da vsaka zase in potem kot sinergijska celota zagotavljajo doseganje zastavljenih temeljnih ciljev. Tržne strategije pa se nanašajo na izbiro trga, način vstopa na izbrani trg in način delovanja na izbranem trgu (Dubrovski, 2002, str. 32). 4.4.2 Strateška vprašanja v povezavi z internacionalizacijo (vstopom na tuji trg) Podjetja se soočajo z osnovnimi temeljnimi strateškimi vprašanji:    . zakaj poslovati na tujem trgu in kaj dolgoročno plasirati na tuji trg kateri tuji trg vključiti način vstopa na tuji trg kako nastopiti na tujem trgu. 24.

(33) Iz teh vprašanj je smiselno razviti model mednarodnega poslovanja, ki ga bomo predstavili v tabeli 6, na primeru izvoza – možno ga je prezrcaliti tudi na uvoz (Dubrovski, 2006, str. 94). Tabela 6: Model mednarodnega poslovanja ZAKAJ MEDNARODNO POSLOVATI? Nagibi za nastop na tujih trgih:  spodbude za izvoz  nagibi za izvoz Ocena izvoznega potenciala podjetja:  primernost izdelkov za izvoz  proizvodnotehnični potencial  razvojno raziskovalni potencial  finančni potencial  kadrovski potencial  empirični potencial  organizacijski pogoji Vključevanje zasnove izvoznega marketinga strategije podjetja:  nagibi za izvozni marketing  programske strategije. KATERE TUJE TRGE VKLJUČITI?. KAKO VSTOPITI NA TUJI TRG?. KAKO NASTOPITI NA TUJEM TRGU?. Predhodna presoja trgov in prvi izbor tujih trgov, na temelju makrosegmentov Nadaljnja presoja in nadaljnji izbor:  indikativna presoja (analiza, diagnoza in izbira trgov)  nadrobna presoja in izbor trgov  več tržna segmentacija. Možne alternative tržnega vstopa in odločitev za obliko izvoza. Programske strategije:  segmentacijska  agregacijska. Nadrobna analiza možnih izvozni alternativ:  neposreden izvoz  posreden izvoz  skupinski izvoz  partnerski izvoz  kompenzacijski izvoz  kooperacijski izvoz  izvozni franšizing  licenčni izvoz  druge oblike izvoza. Izbiranje ciljnih skupin odjemalcev:  mikrosegmentacija  izbiranje regij  mestna prodaja. Izbor najobetavnejših trgov. Izbor najučinkovitejše oblike izvoza. Načrtovanje programa izvoznega marketinga:  izdelek za izvoz  pogodbeni pogoji  distribucija  komuniciranje. Vir: Prirejeno po Vezjak 1987, str. 31 (Dubrovski, 2006, str. 95). 25.

(34) 5 PREGLED ZNAČILNOSTI INTERNACIONALIZACIJE EVROPSKIH MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ Obstaja negativna povezava med velikostjo malih in srednjih podjetij glede na populacijo v matični državi in nivojem mednarodne dejavnosti. Države kot so Estonija, Danska, Švedska, Češka in Slovenija imajo precej višji odstotek izvoznikov, kot je povprečje EU (25 %).. 5.1. Splošen pregled. Graf 5: Delež evropskih malih in srednjih podjetij, vključenih v mednarodne aktivnosti. Neposredne naložbe 2%4%. Imajo podružnice. 94%. 7% 3%. Izvoz. 90%. 26%. Uvoz. 3%. 30% 0%. 10%. Aktivni od 2006 do 2008. 20%. 71%. 3% 30%. 67% 40%. 50%. 60%. Načrtujejo internacionalizacijo. 70%. 80%. 90%. 100%. Nič od naštetega. Vir: Survey, 2009, Internationalisation of European SMEs EIM/GDCC, str. 15. Splošen pregled malih in srednjih podjetij je prikazan v grafu 5. Več kot 25 % evropskih malih in srednjih podjetij je vključenih v izvoz ali uvoz, medtem ko se je za ostale načine internacionalizacije odločilo manj kot 10 %.. 26.

(35) Graf 6: Delež internacionaliziranih malih in srednjih podjetij med 2006 in 2008 po velikosti 80%. 73%. 70%. 58%. 60% 50%. 44%. 43%. 40% 30% 20% 10% 0%. Mikro. Mala. Srednja. Skupaj. Vir: Survey 2009, Internationalisation of European SMEs EIM/GDCC, str. 18. Graf 6 prikazuje vpletenost, v katerokoli obliko internacionalizacije (izvoz, uvoz, neposredne naložbe) glede na velikost podjetja. Opazimo lahko, da se mikropodjetja v večini primerov ne odločajo za internacionalizacijo poslovanja, razlog za to lahko najdemo v tem, da v večini opravljajo obrtniško dejavnost. Medtem ko se srednja in velika podjetja v večji meri odločajo za internacionalizacijo.. 5.2. Države pod drobnogledom. Delež malih in srednje velikih podjetij neke države, ki se odločijo za obliko izvoza, ni nujno pokazatelj o prispevku teh podjetij k državni blaginji in njenih izvoznih ekonomskih dobrinah. Če ima država dobro organizirano izvozno infrastrukturo s specializiranimi mednarodnimi trgovinskimi posredniki, ki učinkovito skrbijo za tuje trge, se lahko veliko malih in srednjih podjetij razcveti pri proizvodnji za tuje trge in tako prispeva k skupni dodani vrednosti neke države, ne da bi sam neposredno dobavljal in računal tujim kupcem.. 27.

(36) Graf 7: Delež malih in srednjih podjetij z neposrednim izvozom med 2006 in 2008 po državah. Prirejeno po: Survey 2009, Internationalisation of European SMEs EIM/GDCC, str. 24. Iz grafa 7 lahko razberemo, da nekatere države, ki imajo dober ekonomski položaj, izvažajo pod povprečjem EU. Če pogledamo Slovenijo in jo primerjamo z Nemčijo, ki ima dobro razvito gospodarstvo, Slovenija izvaža nad povprečjem. Graf 8: Delež malih in srednje velikih podjetij z neposrednim uvozom med 2006 in 2008 po državah. Prirejeno po: Survey 2009, Internationalisation of European SMEs EIM/GDCC, str. 24. Iz grafa 8 je razvidno, da je delež internacionaliziranih malih in srednjih podjetij višji v manjših ekonomijah. Evropsko povprečje znaša 29 %, če ga primerjamo z Slovenijo, ga le-ta presega za 21 %. Če hkrati pogledamo Nemčijo, ki velja za dobro stoječe gospodarstvo, lahko opazimo, da je le-ta pod povprečjem, in sicer za 12 %.. 28.

No results found