Aerodinamična analiza zračne postaje

ŠTEVILKA 4/5

STROJNIŠKI VESTNIK

LETNIK 19 LJUBLJANA, V SEPTEMBRU 1973

UD K 621.63+533.6.071.4

A e ro d in a m ičn a an aliza zra čn e p o sta je

1. U vo d

V programu Inštituta za turbinske stroje je gradnja nove zračne postaje, ki naj rabi za:

a) preizkušanje aksialnih in centrifugalnih ven­ tilatorjev,

b) raziskave in razvoj ventilatorjev,

c) aerodinamične raziskave na modelih hidrav­ ličnih strojev,

d) osnovne aerodinamične raziskave.

Postaja bo univerzalna, tako da jo bo mogoče prirediti za vse navedene raziskave. Osnovna za­ misel je taka, da naj bi del postaje ostal stalen ozi­

roma nespremenljiv (sl. 1), drugi del pa naj bi bil

po potrebi spremenljiv (sl. 2), kakor pač zahteva

raziskovalno delo. Stalni del postaje naj bi imel vgrajen merilnik pretoka, kakor tudi merilnike tla­ ka in to na najugodnejših mestih, ki so za to po­ sebej predvidena. Vsestranska uporabnost postaje pa terja, da moramo im eti tudi pomožni ventilator, ki bo v večini primerov pomagal premagovati upor celotnega sistema oz. bo osnovni vir zračnega toka.

Sl. 1. S h e m a zračne postaje

1 — v s to p n o u s tje , 2 — u s m e r n ik , 3 — s e s a ln a c e v , 4 — p o m o ž n i v e n tila to r , S — k o te l, 6 — u s m e rn ik , 7 — m re ž a , 8 — t e r m o m e te r , 9 — p r e iz k u š a n i v e n ­ ti l a t o r , 10 — p r i k lj u č k i za m e r j e n j e p r e to č n e k o lič in e , 11 — p r ik lju č k i za

m e r j e n j e tla k o v

Sl. 2. R a zličn i p re izku si

a) p r e iz k u s v e n t i l a t o r j a v c e v o v o d u , b) p r e iz k u s tu r b in s k e lo p u te , c) a e r o ­

106 STROJNIŠKI VESTNIK, LJUBLJANA 1973 — 4/5

2. Z ahteve postaje

P r i p r o je k tir a n ju p o s ta je m o ram o u p o šte v a ti n a ­ sled n je pogoje:

a) p o s ta ja m o ra u s tre z a ti a e ro d in a m ič n im za­ h tev am ,

b) m e ritv e p o sam ezn ih veličin m o ra jo b iti v m e ja h n a ta n č n o s ti z a d e v n ih p red p iso v ,

c) p o s ta ja m o ra b iti izv ed en a ekonom ično.

Z a e ro d in a m ič n im i z a h te v a m i ra z u m e m o o bli­ k o v a n je zrač n e g a k a n a la , ta k o d a so iz g u b e sistem a čim m an jše, d a se n e p o ja v lja o d le p lja n je to k a, po­ sebno v b ližin i m est, k je r m e rim o p o sam ezn e ae ro ­ d in a m ič n e veličine. P ro fili h itro s ti n a j b o d o tu r b u ­ le n tn i in ra z d e lite v h itro s ti p o p re re z u čim bolj u n i­ fo rm n a. T lačn i p rik lju č k i in n jih o v a okolica n a ste n i zra č n e g a k a n a la m o ra jo b iti g lad k i, b re z v d o l­ b in ali izboklin, očiščeni, n ik a k o r p a n e b ru šen i. Z ra č n i to k n e sm e p u lz ira ti, k e r to- o n em ogoča p re ­ izkus. V n a sp ro tn e m p rim e ru b i b ili d o b lje n i re ­ z u lta ti n ap ačn i.

Z vezni p re h o d i z e n e g a p re m e ra cevovoda n a d ru g e g a t e r ra v n o s t s te n sk ih p o v ršin n a m om ogo­ čajo, d a p re p re č im o o d le p lja n je z ra č n e g a to k a. V p rim e rih , k o sm o p ris ilje n i izv esti n ezv ezn i p re h o d , v te m p o d ro č ju n e sm em o m e riti a e ro d in a m ič n ih p a ra m e tro v . D a b i ta k š n o n e sta c io n a rn o s ta n je po­ p ra v ili in dobili u n ifo rm n i to k , m o ra m o v g ra d iti p rim e rn e u s m e rn ik e v obliki sa to v ja , k v a d ra tn ih e lem en to v ali m reže. Ti elem en ti sev ed a n u jn o p o ­ v e č u je jo u p o r sistem a, so p a edini, k i to k o v n o p o lje p o p ra v ijo z n a jm a n jš o p o rab o 1 p ro sto ra . P r i iz b iri pom o žn eg a v e n tila to rja m o ra m o p aziti, d a t a n im a n e sta b iln ih pod ro čij o b ra to v a n ja .

V p rim e ru , če se te m u n e b i m ogli izogniti, m o ra m o p aziti, d a se k a ra k te ris tik a siste m a in k a ­ r a k te r is tik a v e n tila to rja n e se k a ta v n e sta b iln e m pod ro čju . D o d atn o — v m e ja h m o žn o sti — u p o šte ­ v am o še, d a pom ožni v e n tila to r in v e n tila to r, k i ga p re iz k u ša m o n im a ta s k u p n ih n e s ta b iln ih obm očij, k i b i se v n a j slab šem p rim e ru su p e rp o n ira la . Iz n a ­ v e d e n ih razlo g o v izh aja, d a m o ra im e ti pom ožni v e n tila to r s ta b iln o k a ra k te ris tik o , o ziro m a b o p o d ­ ro č je p r i m a jh n ih p re to č n ih k o lič in a h n eu p o ra b n o , saj se n e s ta b iln i g ra d ie n t tla k a n a v a d n o k a ž e sam o v te m obm očju.

V v ečin i p rim e ro v , posebno- p r i p re iz k u š a n ju v e n tila to rje v , m o ra b iti p re iz k u s izv ed en ta k o , k a ­ k o r te rja jo p o g o n sk e o zirom a in sta la c ijsk e razm ere. K a d a r to iz te h n ič n ih ra zlo g o v n i m ogoče, se s k u ­ šam o te m ra z m e ra m čim bolj p rib liž a ti o zirom a jih id ealizirati.

V eličine, k i jih m e rim o p ri a e ro d in a m ič n ih p re ­ izk u sih so n a sle d n je :

— p re to č n a količina,

— to ta ln i, sta tič n i, d in a m ič n i tla k , — v r tiln a h itro st,

— p o tre b n a moč, — b a ro m e trs k i tlak ,

— te m p e r a tu r a ok o lja, — te m p e r a tu r a v sistem u , — v la ž n o st z ra k a ,

— g e o m e trič n e v elik o sti, — šum .

P o s ta ja k a k o r tu d i in s tru m e n ti, k i jih u p o ra b ­ lja m o za m e rje n je n a v e d e n ih v eličin , m o ra jo b iti:

— z a n esljiv i, — n a ta n č n i,

— u p o ra b lje n i v o b m o čju , v k a te re m j e in s tr u ­ m e n t n a jb o lj o b č u tljiv ,

— m o ra jo d o p u šč a ti p o n o v ljiv o st z ra z s ip a n je m v d o p u s tn ih m e ja h ,

— in im e ti u s tre z n o ceno.

P re g le d in a n a liz a ra z lič n ih n a c io n a ln ih s ta n ­ d a rd o v in p rip o ro č il za p re iz k u š a n je v e n tila to rje v :

Č ešk o slo v ašk a: Č. S. N. — 123061, B e lg ija: SB M — 508,

F ra n c ija : C E T IA T — 1964, N izozem ska: N E N — 1048-11, J a p o n s k a : J I S — B 8330, N em čija: V D I — 2044, V e lik a B rita n ija : B. S. 848,

Z d ru ž e n e d rž a v e A m e rik e : A M C A — 210,

k i ju je a v to r [1] n a re d il, k a ž e ta , d a j e p r i ra z n ih m e r je n jih p o sa m e z n ih a e ro d in a m ič n ih v e lič in p r e ­ cej s k u p n ih točk.

S k u p n e zn ačiln o sti, k i se p r e p le ta jo skozi vse s ta n d a rd e p ri u p o ra b i z a slo n k ali šob so n a sle d n je :

— te r ja jo d o lg e cevovode,

— v e lik o šte v ilo zaslo n k , v č a sih tu d i n e n a v a d ­ n ih v elik o sti,

— čas, p o tre b e n za z a m e n ja v o z a slo n k in p o ­ n o v n o z a g a n ja n je p o s ta je je p re c e jše n ,

— p o ra b lje n čas za o d č ita v a n je tla č n e ra z lik e je m in im a le n .

P r i o d č ita v a n ju a e ro d in a m ič n ih v e lič in v p o sa ­ m e z n ih to č k a h p re re z a s P randtlo-vo c e v jo p a la h k o u g o ta v lja m o n a sle d n je :

— p o ra b a časa j e v e lik a ,

— m e d p re iz k u so m n iso p o tre b n e n ik a k r š n e sp rem em b e,

— v sp lo šn em n i p o tre b n o u m e r ja n je in s tr u ­ m e n ta ,

— in d iv id u a ln a n a p a k a p r i č ita n ju tla č n ih r a z ­ lik in iz ra č u n a v a n ju je v e č ja k a k o r v p rim e ru , če u p o ra b lja m o zaslonko.

P r im e r ja v a o b eh m e to d k aže, d a n e p rv a , n e d ru g a m e to d a n is ta o p tim a ln i p r i m e r je n ju p re ­ to č n e k oličine. K o t k o m p ro m is j e a v to r iz b ra l za m e rje n je p re to č n e k o lič in e v s to p n o u s tje , k i im a k o n s ta n te n p re to č n i k o e fic ie n t z a o b m o čje R e y n o ld - so v eg a šte v ila > 300 000. Z a n iž ja o b m o č ja R ey - n o ld so v eg a š te v ila d o 20 000 p a j e p o tre b n o v sto p n o u s tje u m e riti.

p a j e o d v isn o od z a h te v in p o tre b ra z isk o v a ln e g a dela.

V rtiln o h itr o s t b om o m e rili z e le k tro -m a g n e t- n im tip a lo m , k i p re n a š a im p u lz e v d ig ita ln i in ­ s tru m e n t, k j e r h itro s ti n a v a d n o o d č ita m o k a r n e ­ p o sred n o .

D ru g e v e lič in e borno m e rili g le d e n a p o seb n e z a h te v e ra z isk o v a ln e g a dela.

E k o n o m sk e p o g o je u p o šte v a m o p ri p r o je k tir a ­ n ju p o s ta je ta k o , d a z a p re d v id e n o p o s ta jo u p o ra b ­ lja m o n e k a te r e o b sto je č e e le m e n te t e r d a v se p r e ­ u re d itv e , k i b i b ile p o tre b n e z a ra d i n o v ih z a h te v ra z isk o v a ln e g a dela, izv ed em o h itro in b re z p o se b ­ n ih stro šk o v .

3. O snutek postaje

A n a liz a v se h o b ra v n a v a n ih pogojev, k i jih m o ­ ra m o u p o š te v a ti p r i p r o je k tu z ra č n e p o sta je , n a s p rip e lje d o o b lik e p o sta je , p rik a z a n e n a s h k i 1. S ta ln i d el p o s ta je se sto ji iz v sto p n e g a u s tja , o p re m ­ lje n e g a s š tirim i ste n sk im i p rik lju č k i, k i so v e z a n i n a k o le k to r. Iz k o le k to r j a o d v zem am o s re d n ji tla k , k i n a m p o s re d n o že p rik a z u je p retočno' količino. S le d i u s m e rn ik , k i b la ž i m o re b itn e f lu k tu a c ije z ra č ­ n e g a to k a , k i b i n a s ta le z a ra d i d e lo v a n ja pom ož­

n eg a v e n tila to rja in e fe k tira le ste n sk e p rik lju č k e n a v sto p n e m u s tju . T akoj za pom o žn im v e n tila to r­ je m j e n a m e šč e n u m irje v a ln i kotel. N ezvezni p re ­ hod m e d sesaln o cev jo in u m iirjevalnim k o tlo m po­ vzroča n e p ra v iln o s ti v zra č n e m to k u in v p o razd e­ litv i h itro sti. N u jn o je, d a p o ra z d e lite v h itro s ti p o ­ p rav im o , ta k o d a se čim bolj p rib liž a m o u n ifo rm ­ n e m u to k u . V g ra d ite v p rim e rn e g a u s m e rn ik a n a m v n a jk r a jš i ra z d a lji to k p o p ra v lja in om ogoča, da la h k o zopet u p o ra b lja m o ste n sk e p rik lju č k e ali P ra n d tlo v o cev za m e rje n je s ta tič n e g a tla k a .

P o ja v lja se v p ra š a n je , k je n a j bodo> n am eščen i ste n sk i s ta tič n i p rik lju č k i, d a b o v re d n o s t o d čitk a e n a k a s re d n ji v re d n o s ti sta tič n e g a tla k a n a iz b ra ­ n e m p re re z u ? K o lik šen n a j b o p re m e r k o tla, d a bo d in a m ič n a v išin a z a n e m a rljiv o m a jh n a in b o h itro st u n ifo rm n a ?

T a v p ra š a n ja j e a v to r o b d elal v p o ro čilih [2], [3], k je r so p o d a n e p o d ro b n e analize. T u n a j bodo o m e n je n e sam o g la v n e sm ernice. P re m e r k o tla n aj b o p rila g o je n p o p re č n i h itro s ti v k o tlu . N je n a o rie n ­ ta c ijs k a v re d n o s t n a j b o v ra z m e rju 0,3 °/o celo tn e v išin e v to č k i m a k sim a ln e g a iz k o ristk a . D olžina k o tla v p liv a n a p o te k v išin e tla k a in n a izk o ristek . T o je ed en od o sn o v n ih p a ra m e tro v , k i odlo čajo o

Sl. 3. V p l i v r a z m e r j a L /d n a k a r a k t e r is ti k e

v e n t i l a t o r j e v

0 .0 3 O/ ) 5 0 .0 6 0 .0 7 0 .0 8 0 .0 9 0.10 0.11 0,12 0.13 <p

L /D =1,43 L/D =0.357

dolžini k o tla. N a slik i 3 je p rik a z a n a o d visnost ra z m e rja dolžine in p re m e ra k o tla od p o te k a n e ­ k a te rih a e ro d in a m ič n ih p a ra m e tro v . P o ra z d e lite v sta tič n e g a in to ta ln e g a tla k a p o p re re z u v o b m o čju o p tim a ln e p re to č n e k o ličin e p r i ra z lič n ih ra z m e rjih L/D (dolžina k o tla /p re m e r k o tla) kaže, d a m o ra m o im e ti neko' določeno m in im a ln o v re d n o st L /D (sl. 4). E k sp e rim e n ta ln i p o d a tk i kažejo , n a j b i b ila m in i­ m a ln a v re d n o st ra z m e rja L /D > 1. P r i ta k o iz b ra n i v re d n o sti ra z m e rja L/D j e p o te k s ta tič n e in to ta ln e v išin e u n ifo rm e n in n im a m o za z n a v n ih o d sto p an j m ed ste n sk im i o d čitk i s ta tič n e g a tla k a in p o p re č n o v re d n o stjo s ta tič n e g a tla k a p o p re m e ru k o tla.

M esto odvzem a s ta tič n e g a tla k a n a s te n i u m ir- je v a ln e po so d e j e e k sp e rim e n ta ln o določeno z r a z ­ m e rje m l/D > 0,2, k je r p o m en i l ra z d a ljo s ta tič n e g a p rik lju č k a od p riro b n ic e k o tla o zirom a do» v s to p n e prirofonice v e n tila to rje v e g a o krova. N a v e d e n a ra z ­ m e rja v e lja jo za p rim e r, k o im a m o v g ra je n o v k o te l m režo (zaželen je tu d i u sm e rn ik ) s 40®/o p ro s te po­ v ršin e. S p lo šn o p a la h k o rečem o, d a b o m o u p o ra b ­ lja li m a n jš e v re d n o sti ra z m e rij L/D in l/D ta k r a t, k a d a r n a m je n a v o ljo m re ž a z m anjšoi prostoi po­ vršino, k i p a im a v ečji u č in e k n a u n ifo rm n o po­ ra z d e lite v to k a. Z aželen o je, d a p o m o žn o sti u p o ­ ra b lja m o v e č ja ra z m e rja l/D od n a v e d e n ih in se s te m izognem o šk o d ljiv im z ra č n im »žepom«.

4. A erodinam ični param etri

4.1. P orast tla k a v e n tila to rja

O b ra v n a v a li b om o p rim e r v e n tila to rja , k i im a p ro st izto k v ozračje, k a k o r j e p rik a z a n o n a slik i 5.

3 2 1 o

T o ta ln i p o ra s t tla k a v e n tila to r ja d o b im o iz ra z ­ lik e tla k o v v r a v n in i 3 in 0.

dp< = {Pst3 + Pd з) — (PstO + Pdo) (2) D a lje v e lja

Pdi = Pd 3 (3)

P re d p o sta v im o , d a je

Pto = Pt 1

P t . . . to ta ln i tla k ,

P s t. . . s ta tič n i tla k ,

Pd ■ ■ ■ d in a m ič n i tla k .

In d e k si 0, 1, 3 u s tre z a jo p o sa m e z n im m e m im ra v n in a m .

E n ačb i 2 in 3 v s ta v im o v e n a č b o 1 t e r dobim o:

Pl = Pst 3 — Pst o — Pd o

Č len (pst a — Pst o) o značim o z ra z lik o tla k o v p st з-о

in d o b im o izraz:

Pt' ” Pst 0-3—Pd o (4)

E n a č b a 4 n a m pove, d a j e k o ris tn i p o ra s t tla k a v e n ­ tila to r ja e n a k ra z lik i s ta tič n ih tla k o v m e d m e m im a ra v n in a m a 0 in 3 in d in a m ič n e g a tla k a v r a v n in i 0. P r i p r o je k tir a n ju p o s ta je p a sm o že u p o šte v a li, n a j b o d in a m ič n i tla k n a v sto p u z a n e m a rljiv o n izek . T a člen la h k o č rta m o t e r d o b im o p o e n o sta v lje n iz ra z za k o ris tn i p o ra s t tla k a v e n tila to rja :

Pi = Pst 0-3 (5)

K o ris tn i p o ra s t tla k a v e n tila to r ja j e to re j e n a k r a z ­ lik i s ta tič n ih tla k o v m e d m e m o ra v n in o »0« in r a v ­ n in o »3«. M e m a r a v n in a »3« p a j e v n a še m p r i­ m e ru o k o lje z a tm o sfe rsk im tla k o m .

Iz b ra n a o b lik a p o s ta je k a k o r tu d i p r im e r m e r­ je n ja v e n tila to rja s p ro s tim iz to k o m n a m om ogo­ čita, d a z m e rje n je m s ta tič n e g a tla k a n a v s to p u že d o b im o k o ris tn i p o ra s t tla k a v e n tila to rja .

4.2. T eo re tič n a sp e c ifič n a en e rg ija v e n tila to rja

H itro s t v določeni to č k i n a iz sto p u iz v e n tila ­ to r ja d o b im o z izrazom :

Pd ■ ■ ■ d in a m ič n i tla k v m e rn i to čk i, p . . . g ostota.

P re to č n o k o m p o n e n to h itr o s ti d o b im o z iz ra ­ zom

Cm2 = C 2 C 0S a2 (6 )

K o ristn i p o ra s t tla k a v e n tila to rja za ta k p rim e r znaša:

Pi — Apt — pat (1)

Apt . .. to ta ln i p o ra s t tla k a v e n tila to rja ,

Pdi . . . d in a m ič n i tla k n a iztoku.

in obodno k o m p o n e n to h itro s ti

Cu2 = c2 sin a-2 (7)

a . . . k o t, k i g a o k le p a ta c» in c,„ g.

j-n e g a p o lja ij-n p ri p o g o ju , d a je v sto p j-n a k o m p o j-n e j-n ta cMi = 0, d o b im o z u p o ra b o E u le rje v e en a č b e

y t h = M C « 2 (8)

Y t h

4/

V z g o rn ji e n ačb i p o m e n ijo

Gr = Cjn 2* Л (Rz2---Rn2) g

o ziro m a

d G

=

£>Jcm2d

Rn

Cm 2* ■ ■ ■ p o p re č n a p re to č n a h itro st,

cm2 ■ ■ ■ p re to č n a h itro s t v n e k i to čk i.

Z v p e lja v o e n a č b (10) in (11) v en ačb o (9) do­ b im o iz ra z za te o re tič n o sp ecifičn o en e rg ij o po vsem r a d iju :

R z

Y th

Rz2—R,i2 cm2- > h

2 c», 2 d (R2) (12)

Rn

Cm2

n a k a r la h k o izrazim o

cm 2

(Rz2 — Rn2) = j c m2d (R 2)

Rn

Rz

----fc», 2 d (R 2)

— R , 2J

R z 2 Rn

o zirom a

k je r p o m en i

Cm 2 C m 2 * =

n ( R z2 — R n 2) Q_____ R z2 (1 — r 2)

Rn R z

Yth M . ш G

P r i iz ra z u za v rtiln i m o m e n t, m e rje n n a osi v e n ti­ la to rja , m o ra m o u p o š te v a ti še iz g u b e v ležajih. T a k o d o b im o za v rtiln i m o m e n t izraz:

M = Mi< f ----M t r c n f e v ležajih

C elotni p o ra s t tla k a v e n tila to rja m e d ra v n in a m a 1 in 2, s lik a 5, n a iz b ra n e m r a d iju znaša:

A p = z g . y (19)

S p ecifičn o 1 e n e rg ijo in te g rira m o po v sem r a d iju t e r dobim o:

(9)

(10)

(11)

Z a c e lo tn i p o ra s t sp ecifičn e e n e rg ije v e n tila to rja m ed ra v n in a m a 1 in 2 p o v sem r a d iju r o to r ja do­ bim o:

Rz

Y — --- --- Ц - f y Cm2 d (R2) (20)

(Rz2 — Rn2) Cm2* J Rn

E n ačb o 20 re šim o z g ra fič n im in te g rira n je m . D ob­ lje n i iz raz p o m en i p o p re č n o v re d n o st p o ra s ta speci­ fič n e e n e rg ije v e n tila to rja .

Iz k o riste k v e n tila to rja je p o d a n z ra z m e rje m veličin, iz ra ž e n ih v e n a č b a h (20), (17) o ziro m a (12).

V =

Y t h

(21)

Iz p o g o ja k o n tin u ite te t e r p o ra z d e litv e h itro s ti po r a d iju dobim o:

Rz

* i ₍₁₃₎

(14)

in t a iz ra z v s ta v im o v en ačb o 12.

P o p re č n o p re to č n o h itr o s t d o b im o p r i z n an i p re to č n i k o lič in i z izrazom :

* Q___ ₍₁₅₎

(16)

Z m e ritv ijo v rtiln e g a m o m e n ta lahko' d o b im o iz e n a č b e 17 tu d i te o re tič n o sp ecifičn o e n erg ijo , k i r a b i za k o n tro lo e n a č b e 12.

(17)

P r im e m o j e tu d i, d a d ru g e v e ličin e v e n tila to rja , k a ­ k o r so p re to č n a ko ličin a, tla k a li specifičn a e n e r­ g ija in m oč, iz razim o z b rez d im e n z ijsk im i števili. P re d n o s t ta k e g a iz ra ž a n ja ae ro d in a m ič n ih p a ra m e ­ tro v je ta , d a so n eo d v isn i od d im en zij, h itro s ti in m e rsk e g a sistem a. E d in o ta k š n o p rik a z o v a n je k a ­ r a k te r is tik ra z lič n ih tip o v v e n tila to rja n a m da p ra v iln o m e d se b o jn o p rim e rja v o .

5. Sklep

N aj o b č u tljiv e jši d el p ro je k tira n e z račn e p o sta je je v sto p n o u s tje v e n tila to rja , k i g a p reizk u šam o . V e k s tre m n ih p rim e rih b i se la h k o p o ja v ila odsto­ p a n ja p o te k a a e ro d in a m ič n ih p a ra m e tro v z a ra d i v sto p n e g a v rtin c a . P r i iz re d n o m a jh n ih p re to č n ih k o lič in a h p a la h k o p rič a k u je m o iz ra z ite se k u n d a rn e to kove, k i p a č ijo u n ifo rm n i p o te k h itro s ti in tla k a . V ta k ih p rim e rih je n u jn o , d a n a jp re j k o n tro lira m o p o te k tla k a v o b eh m e rn ih ra v n in a h , to j e n a v sto p u in iz sto p u iz v e n tila to rja .

P r i s p re m e n je n e m s ta n ju z ra č n e p o s ta je (pri­ m e r sl. 2) je tr e b a m e m e ra v n in e p re s ta v iti te r a e ro d in a m ič n e p a r a m e tr e g le d e n a n a s ta lo s ta n je d e fin ira ti d ru g ače. T a ra z p ra v a v e lja sam o za v en ­ tila to r, k i im a p ro s t iztok.

L ITER A TU R A

[1] F. S chw eiger: S u rv e y of F a n S ta n d a rd s and Suggestion fo r a N ew T est M ethod — 1967. U niv ersity College of S o u th W ales a n d M on m o u th sh ire — C ardiff.

[2] F. S chw eiger: N ew I n le t T est M ethod fo r Cen­ trifu g a l F a n s — 1968. U n iv e rsity College of S o u th W a­ les a n d M o n m o u th sh ire — C ardiff.

[3] F. S chw eiger: T est M ethod fo r C entrifu g al F an s — 1968. U n iv ersity College of S o u th W ales and M o n m o u th sh ire — C ardiff.

A v to r je v n a s lo v :

(18)