Credit risk management in the selected bank

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. Upravljanje kreditnega tveganja v izbrani banki. Avgust 2018. Amadeja Podlesnik.

(2) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. Upravljanje kreditnega tveganja v izbrani banki Credit risk management in the selected bank. Kandidat: Amadeja Podlesnik Študijski program: Univerzitetni Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor/ica: izr. prof. dr. Dušan Jovanovič Jezikovno pregledal/a: Simona Napast, prof. angl. in slov. j. s knjiž. Študijsko leto: 2017/2018. Maribor, avgust 2018.

(3) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Dušanu Jovanoviču, za pomoč, svetovanje ter strokovne nasvete. Zahvalila pa bi se tudi vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pripomogli k doseganju mojih ciljev, posebej pa staršem za vso podporo v vseh letih študija..

(4)

(5) POVZETEK. Banke se zaradi svoje narave poslovanja izpostavljenosti tveganju ne morejo izogniti, kljub temu da imajo velik vpliv na kakovost njihovega delovanja. Vse banke ravno zaradi tega veliko pozornosti namenjajo obvladovanju tveganj. Med najpomembnejša vse banke na prvo mesto uvrščajo kreditno tveganje, ki predstavlja nastanek izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kadar banka učinkovito načrtuje obvladovanje tveganj, tako da pravočasno prepozna, meri, obvladuje ter zmanjša kreditno tveganje, lahko govorimo o uspešnem poslovanju. Rezultati se kažejo tudi v tem, da takšna banka izstopa pred konkurenco. Čeprav je sam proces obvladovanja od banke do banke različen, pa morajo vse upoštevati Zakon o bančništvu. Ključne besede: banka, kreditno tveganje, kreditna sposobnost, posojilojemalec, upravljanje kreditnega tveganja. ABSTRACT. Due to their nature of business, banks are unable to avoid exposure to risks, although they have a significant impact on the quality of their functioning. All banks pay much attention to risk management. Amongst the most significant risks, all banks put credit risk in first place as it represents the main loss due to the non-compliance of the debtor towards the bank. If the bank plans risk management effectively in a timely manner, when it recognizes, measures, manages and reduces credit risk, we can talk about successful bank operation. The results are also reflected in the fact that such a bank stands out from the competition. Although the process of debiting the bank itself is different, however, all banks have to comply with the Banking Act. Keywords: bank, credit risk, creditworthiness, borrower, credit risk management.

(6)

(7) KAZALO. 1. UVOD .................................................................................................................................. 1. 1.1 1.2 1.3 1.4. Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 1 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 2 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________________ 2. 2. BANČNA TVEGANJA ....................................................................................................... 3. 2.1 Operativno tveganje ______________________________________________________________ 5 2.2 Tržno tveganje ___________________________________________________________________ 5 2.3 Likvidnostno tveganje _____________________________________________________________ 6 2.4 Kreditno tveganje ________________________________________________________________ 7 2.4.1 Opredelitev kreditnega tveganja .............................................................................................. 7 2.4.2 Dejavniki kreditnega tveganja ................................................................................................... 8 2.4.3 Kazalniki in elementi kreditnega tveganja ................................................................................ 9 2.4.4 Temeljna načela kreditnega tveganja........................................................................................ 9. 3. UPRAVLJANJE KREDITNEGA TVEGANJA .............................................................. 11. 3.1 Merjenje kreditnega tveganja ______________________________________________________ 12 3.1.1 Modeli merjenja kreditnega tveganja ..................................................................................... 14 3.1.1.1 Razvoj modelov kreditnega tveganja............................................................................. 14 3.1.1.2 Delitev modelov kreditnega tveganja ............................................................................ 14 3.1.1.3 Dejavniki in predpostavke modelov kreditnega tveganja .............................................. 16 3.2 Obvladovanje kreditnega tveganja __________________________________________________ 17 3.2.1 Iskanje kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca ....................................................... 17 3.2.2 Opredelitev terjatev ................................................................................................................ 18 3.2.3 Izpostavljenost banke ............................................................................................................. 20 3.2.4 Kreditna mapa in analiza......................................................................................................... 21 3.3 Zavarovanje kreditnega tveganja ___________________________________________________ 21 3.3.1 Hipoteka.................................................................................................................................. 22 3.3.2 Poroštvo .................................................................................................................................. 22 3.3.3 Bančna garancija ..................................................................................................................... 23 3.3.4 Prenos v zavarovanje .............................................................................................................. 23 3.3.5 Pristop k dolgu ........................................................................................................................ 23. 4 UPRAVLJANJE KREDITNEGA TVEGANJA V NOVI KREDITNI BANKI MARIBOR ................................................................................................................................ 24 4.1 Predstavitev Nove Kreditne banke Maribor___________________________________________ 24 4.1.1 Osnovni podatki ...................................................................................................................... 24 4.1.2 Organizacijska shema .............................................................................................................. 25 4.1.3 Skupina Nove KBM .................................................................................................................. 25 4.2 Upravljanje kreditnega tveganja v Novi Kreditni banki Maribor __________________________ 26. 5. UPRAVLJANJE KREDITNEGA TVEGANJA V OSTALIH IZBRANIH BANKAH. 31. 5.1. Abanka ________________________________________________________________________ 31.

(8) 5.1.1 Kratka predstavitev banke ....................................................................................................... 31 5.1.2 Upravljanje kreditnega tveganja v Abanki ............................................................................... 31 5.2 Intesa Sanpaolo Bank ____________________________________________________________ 33 5.2.1 Kratka predstavitev banke ....................................................................................................... 33 5.2.2 Upravljanje kreditnega tveganja v Intesa Sanpaolo Bank ....................................................... 34 5.3 Nova Ljubljanska banka __________________________________________________________ 35 5.3.1 Kratka predstavitev banke ....................................................................................................... 35 5.3.2 Upravljanje kreditnega tveganja v Novi Ljubljanski banki ....................................................... 36. 6. SKLEP .............................................................................................................................. 38. 7. VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 39.

(9) KAZALO SLIK. TABELA 1: KLASIFIKACIJA BANČNIH TVEGANJ TABELA 2 PRIKAZ NAJPOMEMBNEJŠIH FINANČNIH KAZALNIKOV PODJETJA TABELA 3 SODOBNI PRISTOPI MERJENJA IN UPRAVLJANJA S KREDITNIM TVEGANJEM TABELA 4 RAZVRSTITEV TERJATEV PO SKUPINAH IN OCENE POTENCIALNIH IZGUB. 4 13 15 19. SLIKA 1 ORGANIZACIJSKA SHEMA NOVE KBM ........................................................................................... 25 SLIKA 2 IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU LETA 2015 IN 2016.................................................. 28 SLIKA 3 IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU, SKUPINA NOVE KBM 2016 IN 2017 ....................... 29 SLIKA 4 IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU, NOVA KBM D.D 2016 IN 2017 ............................... 29.

(10)

(11) 1 UVOD. 1.1 Opis področja in opredelitev problema Banke predstavljajo najpomembnejšo institucijo gospodarstva. Cilj vsake banke je, povečati vrednost kapitala. Pri uresničitvi teh ciljev pa se soočajo z različnimi tveganji, ki predstavljajo sestavni del bančnega poslovanja. Banke se tveganju ne morejo izogniti, lahko pa s pomočjo standardih metodologij upravljanja tveganj ocenijo vrsto tveganj in se nanje pravočasno odzovejo. Bančne krize so velikokrat povezane prav s slabim upravljanjem kreditnega tveganja. Slabo obvladovanje le-tega ima velik vpliv na poslovne rezultate banke in kapitala. Če želi banka dobro poslovati, mora veliko časa nameniti upravljanju s kreditnim tveganjem. Vrsta kredita in njegovo zavarovanje, kvaliteta in koncentracija kredita ter valuta so vidiki, ki vplivajo na odnos med tveganjem in donosom, z njimi pa lahko banke pripomorejo k boljšemu nadzoru ter zmanjšanju kreditnega tveganja. (Priporočila za upravljanje s kreditnim tveganjem v bankah, 1998, 1) Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi bo opisal teoretični pogled na kreditna tveganja. Podrobneje bomo predstavili, kako ta tveganja meriti in s čim jih obvladovati. Na kratko pa bomo pojasnili tudi ostala tveganja, s katerimi se banke soočajo. V drugem delu bomo predstavili Novo Kreditno banko Maribor. Preučili bomo, kako se pri izbrani banki soočajo z upravljanjem kreditnega tveganja. Dobljene podatke bomo primerjali tudi z drugimi bankami in na koncu povzeli, kako se posamezne banke soočajo s problemom kreditnega tveganja.. 1.2. Namen, cilji in hipoteze raziskave. Namen diplomske naloge je, predstaviti upravljanje s kreditnim tveganjem na primeru Nove kreditne banke Maribor. Za lažje razumevanje pa bom predstavila definicijo kreditnega tveganja, merjenje ter obvladovanje le-tega. Cilji naloge:    . Pojasniti kreditno tveganje. Preučiti, kako meriti in obvladovati kreditno tveganje. Predstaviti upravljanje kreditnega tveganja na primeru Nove Kreditne banke Maribor. Primerjati kreditno tveganje z drugimi bankami. 1.

(12) Hipoteze naloge:   . Kreditno tveganje pri izbrani banki je najpomembnejše bančno tveganje. Pri izbrani banki je kreditno tveganje mogoče nadzorovati in zmanjšati. Izbrana banka, NKBM, v primerjavi z ostalimi predstavljenimi bankami (Nova Ljubljanska banka, Intesa Sanpaolo Bank, Abanka ) namenja več pozornosti upravljanju kreditnega tveganja.. 1.3 Predpostavke in omejitve Zaradi obsežnosti vseh tveganj, ki se pojavljajo v bančnih sistemih, smo se v diplomski nalogi osredotočili le na kreditno, ki bankam predstavlja najpomembnejše in največje tveganje. Ker so tveganja aktualna tema tako za banke kot njihove komitente, bomo za namen raziskave uporabili tudi razne članke in publikacije, kar pa se lahko odraža v netočnih ali neresničnih podatkih. Pri podrobnem opisu upravljanja in obvladovanja kreditnega tveganja smo se v prvi vrsti osredotočili na izbrano banko, Novo Kreditno banko Maribor. V raziskavi in primerjavi bomo uporabili predvsem podatke iz letnega poročila posameznih bank ter poročila Banke Slovenije.. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi bom uporabila naslednje metode raziskovanja:    . metoda deskripcije, s katero bom opisala teorijo ter definirala in analizirala pojme; metoda kompilacije z uporabo citatov in navedb drugih avtorjev; komparativna metoda, s katero bom primerjala nekatere metode merjenja kreditnega tveganja; metoda analize pri analiziranju Nove Kreditne banke Maribor.. Podatke bom zbirala s pomočjo domače in tuje literature, člankov ter internih gradiv NKBM.. 2.

(13) 2 BANČNA TVEGANJA. Preprečitev finančnih ciljev in izidov, ki niso bili pričakovani, pojmujemo kot finančno tveganje, izhajajo pa lahko tudi iz finančnih transakcij. Tveganja so sestavljena iz naslednjih elementov (Glogovšek, 1995, str. 24-25): -. nedoseganje načrtovanih ciljev, možnost napačnih odločitev, možnost izgube premoženja, nevarnost, da zastavljeni cilj ne bo izpolnjen.. Ekonomisti različno opredeljujejo pojem tveganja, s tem pa tudi različne usposobljenosti tveganj, s katerimi se srečujejo v banki, kljub temu pa se definicije med seboj ne razlikujejo veliko. Avtor (Van Greuning & Bratanovic Brajovic, 2003, str. 3) v svojem delu bančna tveganja razdeli v 4 pomembne skupine:. 3.

(14) Tabela 1: Klasifikacija bančnih tveganj. Bančna tveganja. Finančna tveganja. Operativna tveganja. Poslovna tveganja. Struktura bilance stanja. Notranje prevare. Makro politika. Prihodkovno tveganje. Zunanje prevare. Finančna infrastrukturaa. Kapitalsko tveganje. Kadrovska politika, varnost del. mesta. Pravna infrastruktura. Kreditno tveganje. Stranke, produkti in poslovne storitve. Pravne obveznosti. Okvare delovnih sredstev. Usklajenost s predpisi. Tržno tveganje. Tehnološko tveganje. Tveganje ugleda. Valutno tveganje. Procesno upravljanje. Deželno tveganje. Likvidnostno tveganje. Tveganje okolja Politično tveganje. Tveganje okužbe. Bančne krize. Druga zunanja tveganja. Vir: Van Greuning & Bratanovic Brajovic, 2003, str. 3. Banke se vsakodnevno srečujejo z veliko tveganji, vendar so najpomembnejša in najbolj izpostavljena sledeča: kreditno, likvidnostno, operativno ter tržno tveganje. Zaradi močne konkurence mora banka slediti pomembnim ciljem, predvsem maksimizaciji dobička in tržne vrednosti delnice. Pri tem pa se zaveda, da se pri doseganju teh ciljev srečuje s tveganji, ki so sestavni del bančnega poslovanja. Zatorej je pomembno zavedanje, da se tveganju ne da izogniti, ampak ga lahko z upravljanjem obvladuje oziroma zmanjša. V nadaljevanju bom opisala značilnosti tveganj, pomembnih za banko, podrobneje pa bom predstavila kreditno tveganje kot najpomembnejše tveganje v bančnem poslovanju.. 4.

(15) 2.1 Operativno tveganje Zatajitev notranje kontrole in upravljanja podjetja nam predstavljata operativno tveganje. Povzročijo ga lahko uslužbenci, ki odobravajo posojila na nemoralen in tvegan način. Med tovrstna tveganja pa lahko štejemo tudi zatajitev sistema informatike ali naravne nesreče, npr. požar. (Borak, 1998, str. 20) Vplive na spremembo operativnega tveganja predstavljajo:  Ljudje: motivacija, znanje, kultura;  Procesi: ustrezni procesi in kontrole, komunikacija;  Sistemi: varnost, razpoložljivost;  Okolje: kriminal, nesreče. Postopki, ki pomagajo pri opredelitvi in upravljanju operativnega tveganja, so sledeči (Majič, 2002, str. 6-7):     . samoocenjevanje in presoja tveganja: banka oceni svoje posle, ko je pripravljen seznam primerov z operativnim tveganjem; prikaz tveganja : v tem postopku se pokažejo šibka mesta v poslovnem procesu, kar pomaga pri nadaljnjem ukrepanju; ključni kazalniki tveganja: poznamo statične in metrične, ki prikazujejo odnos banke do tveganj. Da bi lahko pravočasno odkrili stopnjo tveganja, bi morali te kazalnike pregledovati sproti (npr. število neuspelih poslov); pragi/omejitve: povezani so s kazalniki tveganja; z vsakršno prekoračitvijo praga mora biti poslovodstvo sproti seznanjeno; točkovanje: vsi izračuni se pretvorijo v količinske metrične ocene, ki pomagajo pri razporejanju kapitala po poslovnih dejavnostih glede na njihovo uspešnost pri obvladovanju tovrstnega tveganja.. Banke se morajo zavedati, da je obvladovanje operativnega tveganja za banko izredno pomembno, saj je prav to krivo za največje bančne izgube, zaradi katerih lahko banke posledično propadejo.. 2.2 Tržno tveganje V primeru razlik pri deviznem tečaju, obrestni meri in ceni sredstev govorimo o tržnem tveganju, ki je povezano tudi z aktivnim trgovanjem terjatev. Večja je fleksibilnost cen, večje je tveganje. (Sounders & Millon, Financial Institutions Management, 2003, str. 103) Tržna tveganja lahko delimo v dve pomembni kategoriji: absolutno in relativno. Pri absolutnem se stopnja tveganja meri v absolutnih realnih številih za razliko od relativnega, kjer se tveganje meri v odnosu do izbrane reference. (Philippe, 2001, str. 15) 5.

(16) Poznamo več vrst tržnih tveganj, na splošno opredeljene kot (Dimovski & Gregorič, 2000, str. 148): .  . Tveganje sprememb obrestnih mer: banka mora preoblikovati naložbe in jih držati v okviru različnih dospelosti. Nato določi spremembo obrestne mere, ki povzroči tveganje spremenjenih bančnih prihodkov. Tovrstna tveganja delimo na tveganja refinanciranja in tveganja reinvestiranja. Tečajno tveganje: predstavlja blagovne menjave in odobravanje kreditov s tujo valuto ter nakup in izdajo vrednostnih papirjev v tuji valuti. Tehnološko in operativno tveganje: pri tem imamo v mislih neobrestovanje tehnoloških investicij. Gre predvsem za tveganje v obliki človeških napak in napak v delovanju elektronskih sistemov, torej tehnološko tveganje.. Tržno tveganje lahko ocenimo in opredelimo s pomočjo matematično-statičnih modelov, saj je tveganje kvantitativno. Ti modeli zagotovijo značilnosti bančnih transakcij in bančnih portfeljev, povezanih z donosom in tveganjem, prilagojeni so tržnim razmeram in ves čas pod kontrolo. Banke morajo valutno tveganje meriti in nadzorovati dnevno, tako da spremljajo neto pozicije po posameznih tujih valutah. (Černilec, 2005, str. 20). 2.3 Likvidnostno tveganje Izgubljena bančna sposobnost za poravnavo vseh dospelih obveznosti predstavlja tveganje nastanka izgube, kar posledično vodi v likvidnostno tveganje. Kadar govorimo o likvidnostni bank, imamo v mislih banko, ki lahko v dogovorjenem času in ob primerni ceni pridobi sredstva za delovanje. V kolikor pa se zgodi, da banko zapusti večji vlagatelj in se posledično zaradi slabih kreditov oslabi denarni tok, že govorimo o nelikvidnosti banke. Poznamo elemente, ki sestavljajo likvidnostno tveganje, kot so struktura obveznosti, koncentracija obveznosti, dostop do virov, likvidnost sredstev, razmik dospelosti obveznosti in sredstev ter trendi. Struktura obveznosti ponazarja začetek ocenjevanja tveganja. Koncentracija obveznosti predstavlja težave zaradi nepričakovanega dviga vlog z bank. Z zbiranjem vlog dobi banka dostop do virov in likvidnosti sredstev, ki so odvisna od njihove potencialne rasti. Do razmika med dospelostjo obveznosti in sredstev prihaja zaradi funkcije banke, ki se kaže v transformaciji iz krajše ročnosti v dolgoročna sredstva. Smer gibanja tveganja in sovpadajoče težave pa nam pokažejo trendi. (Banka Slovenije, 2007, str. 30-31) Multidimenzionalnost in asimetričnost sta glavni značilnosti likvidnostnega tveganja. Prva govori o obravnavanju tveganja skladno s številnimi okoliščinami, ki zagotovijo likvidna sredstva, druga pa, da so negativne posledice večje od pozitivnih učinkov izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju. (Matz, 2005, str. 18). 6.

(17) (Matz, 2005, str. 15) opisuje likvidnostno tveganje glede strukture na:   . Tveganje likvidnostne vrzeli – prikazuje razlike med prihodi in odhodi denarja; Potencialno likvidnostno tveganje – zaradi morebitnih predvidenih dogodkov je potrebno zagotoviti večja likvidnostna sredstva; Tržno likvidnostno tveganje – tveganje, da se likvidna naložba ne bo uspela prodati po tržni ceni.. Nihanje likvidnosti v banki je odvisno od analize likvidnostnega položaja, stanja in zahtev po virih sredstev, prihodkov ter naložb. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju banke merijo s petimi metodami:     . metoda izdelave lestvice dospelosti, metoda denarnih tokov likvidnih sredstev in njihove uporabe, metoda povprečnega razmika financiranja, metoda strukture sredstev, metoda izračunavanja likvidnostnih količnikov.. 2.4 Kreditno tveganje 2.4.1 Opredelitev kreditnega tveganja Finančno organizacijo lahko prizadene veliko tveganj, od vseh pa je najstarejše in najpomembnejše tveganje prav kreditno. Le-to je bilo močno prisotno skozi vso zgodovino vsled raznih posojil. (Bessis, 2007, str. 13-14) Verjetnost, da bo finančna obveznost z nasprotno stranko zaradi njene neporavnave neizvršena, imenujemo kreditno tveganje. (Kendall, 1998, str. 119) Obstaja veliko definicij kreditnih tveganj. Najpogostejša je definicija Brealeya in Myersa, ki govorita o tveganju kot možnosti, da posojilojemalec ne bo mogel oz. ne bo hotel poravnati plačila obveznosti, ki jih je sklenil ob prodajni pogodbi. (Brealey & Myers, 2000, str. 809) Pri kreditnem tveganju obstajata dve dimenziji: če bodo sredstva, ki so bila izposojena, vrnjena, oziroma če bodo vrnjena v času, ki je bil dogovorjen med kreditojemalcem in banko. Pri tem je tveganje obojestransko, saj kreditodajalec tvega, da danega denarja ne bo dobil nazaj, kreditojemalec pa tvega, da izposojenega denarja ne bo mogel vrniti. (Filipič & Markovič - Hribernik, 1998, str. 135) Kreditno tveganje ima veliko negativnih posledic. Nanj deluje več vplivov, najlaže pa ga opišemo z naslednjimi vrstami tveganj (Kovač, str. 24-30): . Tveganje nasprotne stranke (angl. Counterparty risk) - obveznosti s strani komitenta ne bodo poravnane v dogovorjenem roku zaradi različnih vzrokov, kot 7.

(18) . . . . so zamuda plačil, stečaji ipd. Še vedno pa to ne pomeni, da plačila ne bodo izvršena. Delniško tveganje oz. tveganje udeležbe (angl. Participation risk) se pojavi ob padcu kreditne sposobnosti tistega, ki je obveznico ali vrednosti papir izdal. To še ne pomeni izgube, ampak le povečanje tveganja neplačila, ki povzroči premik zahtevane donosnosti navzgor ter vodi v upad vrednosti. Tveganje listinjenja ali sekuritizacije (angl. Securitization risk) nastopi takrat, ko se kreditno tveganje prenese na investitorja z izdajo vrednostnih papirjev na podlagi bančnih posojil. Tveganje kreditne koncentracije (angl. Credit concentration) se pojavi v povezavi velike povezanosti strank do skupin, vezana na podjetja, ki so pravno ali ekonomsko soodvisna v smislu, če eden od posojilojemalcev zaide v težave, to posledično velja za celotno skupino. To tveganje se nanaša tako na posameznega komitenta ali skupine komitentov iz enakega sektorja ter na tiste, ki imajo dejavnost, vezano na isto blago ter kreditno izpostavljenost iz prejetega zavarovanja. Tveganje zaradi uporabe tehnik za ublažitev tveganja, t.i. CRM (Credit Risk Mitigation) nastane zaradi nesposobnosti realizacije sprejetih zavarovanj. To pomeni, da pravni mehanizem banki ne zagotovi pravice do unovčenja zavarovanja. Pod CRM tehnike štejemo zavarovanja z zastavo premoženja, garancije ter bilančno pobotanje terjatev do stranke.. 2.4.2 Dejavniki kreditnega tveganja Pri podajanju ocene kreditojemalčeve sposobnosti je pri tem tveganju ključnega pomena vprašanje, ali bo izposojena sredstva sposoben vrniti. Ob meritvi kreditnega tveganja moramo poznati dejavnike, ki nanj vplivajo. (Laure, Revidiranje kreditnega tveganja bank v Slovenij, 2004, str. 34) Le-ti so slednji (Sounders & Millon, Financial Institutions Management, 2003, str. 212): .  . Okolje, mednarodno ali domače. Domače okolje predstavljajo izredni in politični dogodki, gospodarska gibanja (inflacija, recesija), propad sistema zavarovanj. V mednarodno okolje pa prištevamo neugodne politične dogodke, gibanje uvoza in izvoza ter menjalne tečaje. Panoga predstavlja motnje v postopkih komerciale, nove tehnologije, razmere na trgih, predpise, plačilne discipline. Podjetje zajema predvsem plačilne nesposobnosti. Govorimo o slabem vodenju, nadzoru, organizaciji, upravljanju s kapitalom, odnosih ter težavah s projekti v nastanku.. Ti dejavniki predstavljajo kreditno tveganje v primeru, da je kreditojemalec podjetje ali v njem zaposleni posamezniki. Pri drugih dejavnikih, povezanih s spremembami zakonodaje, pa le-ti neposredno vplivajo na tveganje, če je kreditojemalec posameznik 8.

(19) (npr. Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da mora kreditojemalcu po odbitku vseh odtegljajev ostati znesek minimalne plače). Med najpomembnejše dejavnike, ki imajo vpliv na višino kreditnega tveganja, sodijo (Majič, 1999, str. 4):     . provizije, obrestna mera, kreditno zavarovanje, premija, necenovni pogoji.. 2.4.3 Kazalniki in elementi kreditnega tveganja Za velikost in obvladovanje kreditnega tveganja moramo poznati kazalnike le-tega. Med najpomembnejše sodijo (Banka Slovenije, 2007, str. 1-51):      . velikost kreditnega portfelja, kreditna kvaliteta dolžnikov v kreditnem portfelju banke, kvaliteta in višina zavarovanja terjatev, limitni sistem banke, osredotočenost kreditnega portfelja, spremljanje izpostavljenosti do tujih oseb/držav.. 2.4.4 Temeljna načela kreditnega tveganja Temeljna načela po baselskem sporazumu razdelimo na pet področij (Laure, Revidiranje kreditnega tveganja bank v Slovenij, 2004, str. 41): 1. Vzpostavljanje uporabnosti okolja pri obravnavanju kreditnega tveganja Uprava mora sprejeti in pregledati poročila o pristopih k upravljanju s kreditnim tveganjem. Izvršni direktorji morajo te pristope realizirati, vsi produkti in aktivnosti pa morajo biti identificirani in vrednoteni s strani banke. 2. Vzpostavljanje uporabnega sistema pri odobravanju kredita Zastavljeni cilji, dojemanje poslovanja komitenta, namen in vrsta kredita ter način plačila so kriteriji za dodelitev kredita, ki morajo biti s strani banke temeljito pretehtani in dodelani. 3. Vzpostavljanje primernega sistema za upravljanje, vrednotenje in spremljanje kredita Banke morajo uporabljati interni sistem upravljanja s kreditnim tveganjem. Vzpostavljen morajo imeti neprekinjen sistem za upravljanje posameznih portfeljev, obenem pa spremljati vse kreditne pogoje. Za boljše delovanje morajo imeti vpogled v zgradbo kreditnega portfelja. 9.

(20) 4. Vzdrževanje kontrole nad kreditnim tveganjem Banke morajo imeti nadzor nad upravljanjem tveganja, saj morajo rezultate predstaviti upravi banke in direktorjem. Pomembno je predvsem zgodnje odkrivanje slabih kreditov ter priprava ukrepov za izboljšanje. 5. Naloga nadzornikov Identifikacijski sistem, vrednotenje, kontrola in nadzor nad celotnim upravljanjem s kreditnim tveganjem so delovne naloge za to usposobljenih nadzornikov. Poleg tega pa morajo podajati neodvisno oceno bančnih postopkov.. 10.

(21) 3 UPRAVLJANJE KREDITNEGA TVEGANJA. Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki kaže na uspešno banko, je upravljanje s tveganji. Banka kot taka je že sama po sebi proizvajalka tveganj. Zaradi tega dejstva jih mora znati sprejemati, transformirati in jih že predhodno vgraditi v storitve in produkte (Lando, 2004). Upravljanje s tveganji mora biti ena izmed najpomembnejših bančnih funkcij, saj z njimi potencialno povečuje izgubo oziroma zmanjšuje dobiček. Uspešno upravljanje s tveganji banko postavlja pred veliko konkurenco. (Bessis, 2007, str. 1) Predpisi upravljanja kreditnega tveganja ZBan-1 in Sklep o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja notranjega kapitala za banke in hranilnice določata način upravljanja s kreditnimi tveganji v Sloveniji. (Coklin, 2009, str. 18) Po 108. členu Zban-1 med upravljanje tveganja sodi ugotavljanje, ocenjevanje, merjenje in obvladovanje. Vključuje tudi poročila bank. Opredelitev politike in opis postopkov upravljanja po zakonu o bančništvu v 177. členu:     . banka oblikuje postopke, s katerimi meri in upravlja dejavnike kreditnega tveganja; odobritev kredita temelji na primerih in merilih; postopki odobritve, spremembe, obnovitve in refinanciranje kreditov morajo biti jasno opredeljeni; dolžnost banke je, da pred vsako odobritvijo oceni kreditojemalčevo sposobnost ter zavarovanje terjatev; tekom postopka je potrebno spremljati poslovanje osebe in zavarovanje terjatev.. Notranje revizije upravljanj s kreditnim tveganjem Kadar neodvisno ocenjujemo delovanje in učinkovito organizacijo notranjega kontrolnega sistema, govorimo o notranjem revidiranju. Kvaliteta poslovanja je odvisna od notranje revizije. Banka ima za to zaposlene notranje revizorje, katerih glavna naloga je ocenjevanje kontrolnega sistema (povezovanje posameznih funkcij z osnovnimi točkami) ter kontrola pravilnosti (preverjanje izkaza iz računovodstva). (Brečko, 1996, str. 34) Za učinkovitim in pravilnim upravljanjem s kreditnim tveganjem stoji učinkovit sistem notranjih kontrol ter uspešno delovanje notranjih revizorjev. Služba za notranje revizije deluje v smeri uresničitve naslednjih ciljev: 11.

(22)       . natančni in zanesljivi računovodski podatki za poslovodstvo; pravilno presojanje učinkovitosti notranjega kontrolnega sistema; koordiniranost delovnih postopkov in sistema z zastavljenimi cilji, načrti, zakoni; varstvo premoženja; izpolnitev delovnih programov; iskanje tveganih področij; vrednotenje napak ter zavarovanje pred prevarami.. 3.1 Merjenje kreditnega tveganja Ocenjevanje kreditnega tveganja predstavlja izračun verjetnosti, da kreditojemalec ne bo mogel poravnati svojih obveznosti. Ocene kreditnega tveganja temeljijo na dveh analizah, kvantitativni in kvalitativni (Dimovski & Gregorič, 2000, str. 82):  . kvantitativna analiza zbira podatke o odgovornosti z vidika finančnega položaja in potreb kreditojemalca; kvalitativna analiza temelji na analizi finančnih računovodskih podatkov kreditojemalca z namenom, da ocenijo njegove kreditne sposobnosti.. Kadar želimo oblikovati ceno kredita, določiti vrsto in način zavarovanja, postaviti limite zadolžitve, govorimo o merjenju kreditnega tveganja, ki je sestavljeno iz treh glavnih komponent (Karpe, 1997, str. 43):   . izračun verjetnosti, da kreditojemalec ne bo v celoti ali v dogovorjenem roku vrnil posojila; izračun izpostavljenosti banke v določenem časovnem obdobju; hkrati z izračunom dejanske izgube ob uveljavljenem zavarovanju in pričetem postopku izterjatve banka prične z realizacijo izgube.. Od naštetih komponent je prva, izračun verjetnosti, najpomembnejša pri merjenju kreditnega tveganja. (Barry, 1997, str. 15) Banka se mora najprej odločiti, ali bo kredit odobrila. Pri tem imajo pomemben vpliv modeli merjenja kreditnega tveganja. Ko je odločitev sprejeta in se banka odloči za odobritev kredita, se oblikujejo rezervacije. (Bühler & Schmoll, 1987, str. 20) Pred dokončno odločitvijo je v domeni banke, da opravi kreditno analizo komitenta. Klasična kreditna analiza subjektivno presodi analitika po korakih (Caouette, Altman, & Narayanan, 1998, str. 85) : 1. 2. 3. 4. 5. 6.. ugotoviti, ali je kreditojemalčeva potreba primerljiva z bančno politiko; analiza bilančnih postavk, s čimer se ugotovijo trendi in nihanja; pregledati finančne postavke in bruto bilance; pregledati, ali so postavke prilagojene modelom banke za njeno analizo; opredeliti namen kredita glede na denarni tok; testirati predpostavke; 12.

(23) 7. pregled panog, trendov in položaj podjetja; 8. preučiti poslovodstvo ter strategijo podjetja; 9. pripraviti kreditno dokumentacijo, zavarovanja; 10. preučiti postopke posredovanja v primeru neplačevanja obveznosti. Finančni izračuni kazalnikov komitenta predstavljajo finančno analizo stanja podjetja. Vse potrebne podatke lahko banka pridobi iz bilance stanja, izkaza finančnega izida in finančnih tokov. Te vrednosti nato primerjajo s trendom analize. Kazalniki so prikazani v relativnih številih in dveh ekonomskih kategorijah. Poznamo likvidnostne kazalnike, kazalnike aktivnosti, stanja zadolženosti in dobičkonosnosti. (Dimovski & Gregorič, 2000, str. 87). Tabela 2 Prikaz najpomembnejših finančnih kazalnikov podjetja. Predmet analize. 1. Likvidnost. 2. Uspešnost poslovanja. Najpomembnejši kazalniki a) Current ratio (Tekoči koeficient) = kratkoročna ali gibljiva sredstva / kratkoročne obveznosti b) Quick ratio (Hitri, pospešeni koeficient) = kratkoročna sredstva brez zalog kratkoročne obveznosti a) ROE (Return on Equity-donosnost kapitala)= dobiček od poslovanja / lastna sredstva b) ROA (Return on Assets-donosnost sredstev) = dobiček od poslovanja / sredstva skupaj c) Marža dobičkonosnosti = čisti dobiček/prihodki od prodaje a) Delež dolga = celotni dolg / sredstva skupaj. 3. Zadolženost podjetja. 4. Obseg aktivnosti podjetja. b) Obrestno kritje = neto dohodek pred obdavčitvijo in obrestmi / obresti a) Koeficient obračanja terjatev b) povprečna doba vezave terjatev do kupcev c) Koeficient obračanja zalog proizvodov d) Koeficient obračanja obratnih sredstev e) Koeficient obračanja osnovnih sredstev. Vir: (Dimovski & Gregorič, 2000, str. 87). 13.

(24) 3.1.1 Modeli merjenja kreditnega tveganja 3.1.1.1 Razvoj modelov kreditnega tveganja Dejavnikov, ki vplivajo na razvoj kreditnih modelov, je veliko (Caouette, Altman, & Narayanan, 1998, str. 102):       . deregulacija pospešuje finančne inovacije in novim podjetjem olajša vstop na trg; razširitev finančnih trgov povečuje možnost kreditiranja znotraj in zunaj države; preusmerjena pozornost od posojanja glede na stanje bilance na rezultate izkaza finančnega izida; povečanje nastalega tveganja izvenbilančnih postavk; zmanjševanje obrestnih prihodkov (banke posledično iščejo cenejše načine merjenja tveganj); listninjenje za uporabo boljših orodij za merjenje tveganja; nove paradigme v finančni teoriji.. Izboljšanje statističnih podatkov in ekonometrične simulacije so posledica napredka v razvoju modelov kreditnega tveganja. Vse to pa zaradi boljše računalniške tehnologije, ki omogoča boljšo obdelavo statičnih modelov. Sodobni kreditni modeli so uporabljeni v svetovnih bankah pri različnih oblikah finančnih produktov. Avtorji navajajo pet najpogostejših vrst tehnik kreditnih modelov (Caouette, Altman, & Narayanan, 1998, str. 104): 1. Ekonometrične tehnike - neodvisne spremenljivke vplivajo na verjetnost, da obveznosti ne bodo poravnane. Sestavljajo jih linearne ali multiple regresije, logit analiza in probit analiza. 2. Nevronske mreže – sistem na računalniku, ki posnema delovanje človeških možganov oz. nevronov in temu primerno prevzema odločitve. 3. Optimizacijski modeli – matematični program za odkrivanje optimalne uteži in lastnosti posojila. 4. Sistem strokovnjaka ali sistem ocene – se uporablja za poskus posnemanja procesov pri kreditni analizi. Sistem prekopira proces raziskovanja kreditnega analitika z namenom, da so njegova znanja na voljo tudi ostalim. 5. Hibridni sistemi - za neposredne izračune, ocene in simulacije (npr. KMV-model). 3.1.1.2 Delitev modelov kreditnega tveganja Kreditno tveganje lahko merimo z različnimi modeli, katere delimo na tri skupine (Sounders & Millon, Financial Institutions Management, 2003, str. 217-225): . Kvalitativni modeli – interni viri banke, bonitetne agencije, ki preučujejo dejavnike za vse kreditojemalce, in dejavniki kreditnega tveganja, povezani z vsemi podjetji v gospodarstvu, pripomorejo k pridobivanju informacij. Pogosto je vključena tudi analitična presoja. 14.

(25) . . Modeli kreditnega točkovanja so modeli za izračunavanje verjetnosti neplačila ali razvrstitev kreditojemalcev v skupine z enako verjetnostjo neplačila. Ta model nam pomaga izločiti kreditojemalce z visokim tveganjem. V to skupino avtor uvršča tudi modele linearne verjetnosti, logit modele in analizo linearne diskriminante. Novejši modeli prikazujejo novejše finančne podatke in teorije s finančnih trgov. Ti modeli se uporabljajo za velika podjetja in svetovne korporacije. Mednje spadajo RAROC modeli, opcijski modeli, model Creditmetrics in CreditRisk+.. Različni avtorji modele kreditnega tveganja različno opredeljujejo. Aver jih deli po načinu pristopa merjenja, kot je prikazano v spodnji tabeli (Aver, Sodobne metode merjenja in analiziranja kreditnega tveganja komitentov in portfelja na primeru Banke Koper, 2000, str. 9):. Tabela 3 Sodobni pristopi merjenja in upravljanja s kreditnim tveganjem PRISTOPI MERJENJA KREDITNEGA TVEGANJA. KREDITNI MODELI. Pristop, ki temelji na prehodih dolžnikov med bonitetnimi skupinami. - model CreditMetrics - model CreditPortfolio View - Mertonov model - KMV-model - razširitve Mertonovega modela. Pristop pogojne terjatve Aktuarski pristop. -. model CreditRisk+. Pristop intenzitete neplačil. -. model intenzitete neplačil. - sodobna premoženjska teorija - alternativna uporaba sodobne premoženjske teorije - model določanja izpostavljenosti do posamezne osebe - razne metode merjenja kakovosti portfelja banke - matrike prehodov - povprečna boniteta bančnega portfelja. Ostali pristopi merjenja kreditnega tveganja. Vir: (Aver, Sodobne metode merjenja in analiziranja kreditnega tveganja komitentov in portfelja na primeru Banke Koper, 2000, str. 9) 15.

(26) 3.1.1.3 Dejavniki in predpostavke modelov kreditnega tveganja Vsak posamezni kreditni model ima svoje značilnosti, nanje pa imajo veliki vpliv faktorji kreditnih modelov (Aver, 2003, str. 37):  . . . . . Informacijski sistem – rast razvoja se kaže v zbiranju in obdelavi podatkov, potrebnih za izračun kreditnega tveganja. Omogoča predvsem spremljanje komitenta na vseh ravneh, tudi agregatni. Interni bonitetni sistem banke – bonitetna ocena dolžnika pomaga pri razvrstitvi banke glede na izpostavljenost kreditnemu tveganju. Kadar razpolagamo s podatki o preteklih neplačanih obveznostih komitenta ali javno objavljenimi podatki o neplačilih podjetij, lahko ocenimo verjetnost neplačila in bonitetno oceno banke. Določanje obdobja in definicija izgub – zelo pomembno je opredeliti, kdaj bo prišlo do kreditne izgube ter to časovno obdobje dobro preučiti. Za opredelitev izgube poznamo dva tipa. Pri tradicionalnem pristopu se izguba obravnava, če komitent v času, ko ga banka obravnava, ne poravna obveznosti. Pristop bančnih poslov glede na vrednote temelji na osnovi tržnih cen, kot tak pa zajema že zmanjšane tržne vrednosti, nastale zaradi slabšega položaja komitenta glede na finančno plat. Ta pristop uporablja malo bank, čeprav novi modeli temeljijo prav na vrednotenju kreditnih instrumentov po tržnih cenah. Vrednotenje sedanje ter bodoče izpostavljenosti - sedanja in bodoča višina možnosti kreditnega tveganja je odvisna od pristopa definicije izgube. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je nominalna vrednost finančnega instrumenta v primeru, ko izguba nastopi zaradi neplačila. Kadar pa nastopi tudi zmanjšanje tržne vrednosti finančnih instrumentov, pa je izpostavljenost potrebno enačiti z diskontirano vrednostjo prihodnjih tokov. Soodvisnosti med dejavniki tveganja: 1. Soodvisnost med dejavniki, ki vplivajo na spremembo bonitetnih ocen dolžnikov. Predstavljali bi naj normalno porazdelitev, vplivi pa se poznajo v obliki matrike prehodov. 2. Soodvisnost med dejavniki, ki vplivajo na višino izgub v primeru neplačila dolžnika. Te je zelo težko oceniti zaradi premalo podatkov. Veliko težavo pri tem predstavljajo tudi oblike zavarovanj posojila. 3. Soodvisnost med dejavniki, ki vplivajo na spremembe v pribitkih na obrestne mere za komitente različnih bonitetnih ocen. Tudi te je zaradi preskopih podatkov težje oceniti. Modeli bazirajo na predpostavkah o ničelnih korelacijah med dejavniki, ki imajo vpliv na spremembe obrestne mere. 4. Navzkrižna soodvisnost med omejenimi dejavniki. Metode, ki so povezane s porazdelitvijo izgub na vrednost portfelja. Uporabljeni sta lahko metodi aproksimacije z uporabljenimi povprečji in standardnimi odkloni ter simulacijo Monte Carlo. V praksi je večkrat uporabljena prva metoda s predpostavko, da ima funkcija splošno obliko (beta, gama ali normalno obliko). 16.

(27) 3.2 Obvladovanje kreditnega tveganja Izpolnitev zakonskih zahtev predstavlja obvladovanje s kreditnim tveganjem. Banke ga obvladujejo s pomočjo ustreznosti kapitala, razvrstitvijo aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, ocenitvijo potencialnih izgub, posredovanjem poročil Banki Slovenije, z notranjimi in zunanjimi nadzori ter načrti za ukrepanje obvladovanja. (Škorjanc, 2003, str. 32) Kreditno tveganje lahko obvladujemo s pomočjo orodij in instrumentov, kot so (Ružič, 2010, str. 17):           . listinjenje, geografska razpršenost naložb, naložbe, razpršene po različnih sektorjih in panogah, poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, računanje različnih obrestnih mer in provizij pri različnih stopnjah tveganosti, uporaba modelov za merjenje tveganja, omejitev kreditiranja za tiste z večjo stopnjo tveganosti, uporaba omejevalnih pogojev v kreditnih pogodbah, kot so: novo zadolževanje, izplačilo dividend…, terminski posli, zavarovanje kreditov, prodaja kreditov.. 3.2.1 Iskanje kreditne sposobnosti in bonitete kreditojemalca Zaradi nenehne prisotnosti negotovosti izida poslovanja kreditojemalca in nezmožnosti vračanja dolga tveganja nikoli ne moremo odpraviti v celoti. Kljub temu pa ga lahko zmanjšamo, tako da definiramo sposobnosti kreditojemalca. Pod tem pojmujemo njegovo zmožnost, da bo banki vrnil znesek kredita s celotnimi obrestmi in stroški. (Žerdin, 2006, str. 21) Pri iskanju kreditne sposobnosti igrajo veliko vlogo dejavniki, ki so v veliki meri krivi za nastanek tveganja. Zaradi raznolikosti le-teh moramo vedeti, o katerem kreditu govorimo. Poznamo pokriti ali osebni kredit, dolgoročni ali kratkoročni, kredit za osnovna in obratna sredstva, vedeti pa moramo tudi, ali je kredit namenjen za nabavo ali prodajo blaga. (Žerdin, 2006, str. 21) Kadar gre za stalnega komitenta banke, kar pomeni, da ga banka spremlja že dlje časa oziroma ga dobro pozna, se merilo kreditne sposobnosti razlikuje od novega kreditojemalca. (Žagar, 1999, str. 51). 17.

(28) Za ugotavljanje kreditne sposobnosti je merodajen znesek kredita, obresti, zavarovanje in rok vračila. Komitent z večjo sposobnostjo za kredit bo imel možnost višjega kredita ter hitrejšega vračanja. Kadar pa gre za komitenta s slabšo kreditno sposobnostjo, je višina kredita temu primerno manjša ali pa do kredita sploh ne bo upravičen. (Filipič & Markovič - Hribernik, 1998, str. 136) Banka odkriva boniteto po vnaprej določenih postopkih, katere lahko sistematično spremlja in prikazuje. Vsi pa so računalniško podprti. Kadar je kreditojemalec pravna oseba, se boniteta preverja s pomočjo pregleda bilance in poslovnega izida. Pri fizičnih osebah pa se preverja premoženjsko stanje. (Žerdin, 2006, str. 21) Iskanje kreditojemalčeve bonitete banka ugotavlja z namenom, da zmanjša morebitna tveganja zaradi neplačevanja, izgube sredstev ter vrnitve dolga in obresti v nepravem času. V celoti poplačan kredit bo viden šele v prihodnosti, namen analize podatkov iz preteklosti pa je v napovedi za prihodnje obdobje. (Žagar, 1999, str. 51-53) 3.2.2 Opredelitev terjatev Aktivne bilančne In zunajbilančne postavke Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic med tvegane aktivne bilančne postavke uvršča: dospele kratkoročne ter dolgoročne kredite, nedospele kratkoročne ter dolgoročne kredite, vrednostne papirje z naložbami, kapital, menice, terjatve, izvedene finančne instrumente ter plačane garancije in avale. Vloge pri bankah razvrstimo glede na posameznega dolžnika in jih merimo po metodi odplačane vrednosti, nabavni vrednosti ali pošteni vrednosti. (Ur. l. RS, 2015) Denar v blagajni, stanje na računih pri osrednji banki, vse terjatve do osrednje banke, Republike Slovenije, Evropske centralne banke, Evropske skupnosti, opredmetena osnovna sredstva ter nematerialne naložbe razvrščamo med netvegane aktivne bilančne postavke. (Veselinovič, Hauc, Jazbec, & Končina, 2003, str. 27) Med zunajbilančne postavke banke, ki po tem sklepu sodijo med tvegane, pa razvrščamo: izdane finančne garancije, avale, nekrite akreditive in posle s tveganjem nastanka obveznosti plačila. Skupine terjatev ter ocene potencialnih izgub Ocena sposobnosti dolžnika za vračilo obveznosti se presodi na podlagi finančnega položaja posameznika, dokazila o zadostnem denarnem pritoku za vračilo obveznosti, načinu zavarovanja sredstev ter pregledu vseh preteklih obveznosti dolžnika do banke. Terjatve se nato razvrstijo v skupine od A do E (Ur. l. RS, 2015):. 18.

(29) Tabela 4 Razvrstitev terjatev po skupinah in ocene potencialnih izgub. Bonitetna skupina. A. B. C. Finančni položaj dolžnika. Plačilo obveznosti. Potencialna izguba. - terjatve do BS in RS ter do Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank držav EEA in z njimi primerljivimi državami OECD; - terjatve do tistih dolžnikov, ki ne predstavljajo težav pri plačevanju obveznosti.. - dolžnik poravna svoje obveznosti v dogovorjenem roku; - dolžnik le izjemoma s plačilom zamuja do 15 dni.. /. - dolžnik ima zagotovljeno finančno stanje, da redno plačuje svoje obveznosti; - dolžnik lahko zapade v stanje šibkosti, kar pa še ne predstavlja poslabšanja aktive v prihodnjih obdobjih.. - dolžnik pogosto zamuja s plačilom obveznosti nekje do 30 dni, včasih pa tudi 30 do 90 dni.. - najverjetnejši odstotek: 10%, - možni odstotki: od 5% do 15 %.. - dolžnik nima zadostnih denarnih tokov, da bi lahko redno poravnaval svoje obveznosti; - ti dolžniki so izrazito podkapitalizirani ali pa nimajo dovolj dolgoročnih virov sredstev, da bi lahko financirali dolgoročne naložbe; - razloge za takšen položaj dolžnika lahko najdemo v nezadostni količini tekočih informacij oziroma dokumentacij v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo. - dolžnik večkrat zamuja s plačilom obveznosti od 31 do 90 dni, občasno pa tudi 91 do 180 dni.. 19. - najverjetnejši. odstotek: 25 %, - možni odstotki: od 15% do 40 %..

(30) terjatev.. D. E. - v tej bonitetni skupini so dolžniki, ki so nelikvidni ali nesolventni, velikokrat ne morejo poplačati svojih terjatev; - dolžniki, ki so v sanaciji ali stečaju ali pa je bil zanje vložen postopek prisilne poravnave. - od dolžnikov se ne pričakuje, da bodo terjatve poplačali; - gre za terjatve s pravno sporno podlago.. - dolžnik večkrat zamuja s plačilom, od 91 do 180 dni, občasno od 181 do 365 dni, vendar pa se od njega pričakuje, da bo vsaj delno pokril svoje terjatve.. - najverjetnejši. odstotek: 50 %, - možni odstotki: od 40% do 99 %.. - najverjetnejši. odstotek: 100 %.. VIR: Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Ur. l. RS, 2015) Kreditojemalci, uvrščeni v bonitetni razred A, imajo pri odobritvi kredita boljše pogoje in ugodnejše obrestne mere kot kreditojemalci ostalih razredov. Banka te podatke pridobi od kreditojemalcev ali s pomočjo različnih institucij, ki prodajajo bonitetne izkaze. (Ur. l. RS, 2015) 3.2.3 Izpostavljenost banke Kreditna izpostavljenost banke prikazuje seštevek vseh kreditov, naložbe vrednostnih papirjev ter terjatve garancij, kadar niso zavarovane z denarno vlogo, izdano od Republike Slovenije ali Banke Slovenije. (Dimovski & Gregorič, 2000, str. 44) O veliki kreditni izpostavljenosti do komitenta govorimo pri doseženem 10 % kapitalu banke. Pri visoki kreditni izpostavljenosti je naloga banke, da odločitev za vzpostavitev terjatev preda nadzornemu svetu. Kljub vsemu pa vsota vseh velikih izpostavljenosti banke ne sme presegati 80 % njenega kapitala. Ko pa banka doseže največjo dopustno izpostavljenost, je njena naloga, da o tem obvesti Banko Slovenije, ki od banke zahteva konkretno predstavitev takojšnjih ukrepov za rešitev problema. (Ur. l. RS, 2015) 20.

(31) 3.2.4 Kreditna mapa in analiza Kreditne mape za banko predstavljajo zagotovitev dokumentacije in informacije o dolžniku. V njih so predstavljeni predvsem podatki o dolžniku, finančni položaj ter vsebnost kreditnega razmerja. Vsaka banka ima interno navodilo za izdelavo kreditnih map ter zaposlene osebe, zadolžene za urejanje. (Ur. l. RS, 2015) Vsaka kreditna mapa mora zajemati (Ur. l. RS, 2015) : 1. osnovne podatke o kreditojemalcu (podjetje, sedež, podatki o zaposlenih, lastniška struktura, vodstvo), 2. glavne upnike in dolžnike, 3. izpis računovodskih izkazov za zadnja tri leta, 4. finančno analizo položaja kreditojemalca, 5. dodatno analizo in oceno denarnih tokov za poravnavo obveznosti v primeru finančne oslabitve sredstev, 6. seznam vseh finančnih sredstev in obveznosti po zunajbilančnih postavkah, 7. vlogo za odobritev posla in predlog strokovne službe, 8. dokazilo o sklenjenem poslu, 9. knjigovodsko evidenco, 10. potrdilo o kreditnem zavarovanju. Kreditna analiza predstavlja določitev kreditojemalčeve kreditne sposobnosti in stopnjo tveganja. V banki je le-ta izvedena ob upoštevanju petih dejavnikov oz. petih C-jev (Dimovski & Gregorič, 2000, str. 83): značilnosti komitenta (angl. Character), sposobnost odplačevanja obveznosti (angl. Capacity), kapital – neto premoženje (angl. Capital), hipoteka – sredstva, ki jih lahko komitent zastavi, če ne bo mogel poravnati obveznosti (angl. Collateral), - pogoji poslovanja (angl. Conditons). -. 3.3 Zavarovanje kreditnega tveganja Dejavniki, ki vplivajo na vrsto zavarovanja, ki ga bo zahtevala banka, so: stroški zavarovanja, odnosi, ki sta jih banka in kreditojemalec imela v preteklosti, kvaliteta zavarovanja, kreditna politika zavarovanja, namen kredita ter ugotavljanje kreditne sposobnosti kreditojemalca. (Ružič, 2010, str. 25). 21.

(32) V Sloveniji zavarovanje kreditov ureja zakonodaja:  Stvarnopravni zakonik - SPZ je zakon, ki temelji na načelih stvarnega prava, posesti in stvarne pravice. Posledično pa določa pridobitev, prenos, varstvo in prenehanje kreditov.  Zakon o finančnih zavarovanjih - ZFZ je zakon o finančnih zavarovanjih terjatev, ki so sklenjeni med subjekti, ki se pojavijo na finančnih trgih.  Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ je zakon, ki določa sredstva zavarovanja, ki so zastavna pravica na premičnini, nepremičnini in sporazumu strank. 3.3.1 Hipoteka Hipoteka je najstarejša oblika zavarovanja, pri kateri gre za zavarovanje dolga na nepremičnino. Spada tudi med najpomembnejše oblike zastavne pravice, saj je zavarovana z vpisom v zemljiško knjigo. Kljub temu dejstvu pa se je banke v Sloveniji ne poslužujejo v veliki meri, predvsem zaradi neurejene zemljiške knjige. Pri tem imamo v mislih predvsem stanovanja v stanovanjskih blokih, za katera lahko vpis v zemljiško knjigo traja tudi več let. To pa predstavlja težavo, saj je trgovanje s takimi nepremičninami podvrženo višjemu tveganju. (Andromako, 2006, str. 56) Kadar želimo kredit zavarovati s hipoteko, moramo najprej oceniti njeno vrednost. Zavedati se moramo, da lahko cena nepremičnine na trgu pade, zato moramo biti pri tem pozorni na »vredno« hipoteko. V primeru, da terjatev ne moremo pokriti le z eno nepremičnino, lahko vpišemo hipoteko na več nepremičnin, tako ena terjatev obsega več hipotek. Med najpomembnejše oblike hipotek sodijo (Perne, 2007, str. 24):   . skupna hipoteka, pri kateri dolžnik zastavi več nepremičnin, ki skupaj zagotovijo plačilo hipoteke; nadhipoteka ima zastavno pravico na dolgu, ki je že zavarovan s hipoteko; maksimalna hipoteka obsega najvišji določen znesek, za katerega lahko nepremičnina jamči, skupaj s stroški in obrestmi.. 3.3.2 Poroštvo Poroštvo sodi med osebna zavarovanja v pravnem pomenu. V primeru, da kreditojemalec ne bo mogel izpolniti obveznosti, se porok zaveže, da bo to izpolnil v njegovem imenu. Porok lahko jamči s celotnim premoženjem, da bo poravnal obveznosti, če jih dolžnik v dogovorjenem roku ne bo mogel. Poroštvena izjava mora biti pisna. Poznamo pa še tudi druge vrste poroštva, kot so: zavarovanje sodnih stroškov, garancijsko pismo, menično poroštvo, del credere poroštvo ter garancijska pogodba. (Slak, 2005, str. 62) 22.

(33) 3.3.3 Bančna garancija Pri bančni garanciji govorimo o pisni obljubi, da bo dolžnik v skladu s pogodbenimi pogoji ter v predpisanem roku vrnil dolg ter da bo banka v primeru, če se dolžnik dogovora ne bo držal, brez spora in s prvim pozivom izpolnila garancijsko obveznost. Poznamo pogojno in brezpogojno garancijo. Pri pogojni garanciji je izpolnitev obveznosti pogojena iz garancije. Pri brezpogojni pa se izključi dokazovanje upravičenosti zahtevka, banka pa prevzame obveznost, da bo pri dospetju obveznosti dolžnika izpolnila na prvi poziv. Če garancijska doba ne preteče, se bančna garancija ne more preklicati. Vse bančne garancije so v denarni obliki. (Perne, 2007, str. 23-24) 3.3.4 Prenos v zavarovanje Pri tem zavarovanju dolžnik aplicira del svojega premoženja (npr. vozila, stroji) v last banke za zavarovanje kredita. Lastnik pri tem dobi vso lastnino povrnjeno, takoj ko poravna svoje obveznosti. Predmet prenosa v zavarovanje je lahko vse, kar ima tržno vrednost. (Slak, 2005, str. 66) 3.3.5 Pristop k dolgu Pristop k dolgu se razlikuje od poroštva in ga obravnava obligacijski zakonik. Oseba, ki pristopi k dolgu, ni subsidiarni in ne solidarni dolžnik. To pomeni, da se dolgu pridruži tretja oseba s pogodbo, s katero podpiše, da bo izpolnil terjatev do dolžnika. Pri odobravanju kreditov se ta oblika ne uporablja. Najdemo jo predvsem v primeru smrti dolžnika ali v primeru darilne pogodbe, da se premoženje prenese na drugo osebo. Na ta način preidejo dolgovi dolžnika na drugo osebo, ki tako pristopi k dolgu. Obstaja ločnica med pristopom k dolgu in prevzemom dolga. Pri prvem lahko banka terja tako dolžnika kot osebo, ki je pristopila, pri drugem pa se terjatve do prvotnega dolžnika ukinejo. (Andromako, 2006, str. 54). 23.

(34) 4 UPRAVLJANJE KREDITNEGA TVEGANJA V NOVI KREDITNI BANKI MARIBOR. 4.1 Predstavitev Nove Kreditne banke Maribor1 Nova Kreditna banka Maribor (Nova KBM d.d.) je univerzalna banka, ki se na slovenskem bančnem trgu pojavlja že 150 let. Nova KBM d.d. je najbolj razširjena v Sloveniji, poleg tega pa še posluje v Avstriji, na Hrvaškem ter v Srbiji. Banka ima po celi Sloveniji že preko 50 poslovalnic. Skupina Nove KBM opravlja predvsem posle bančništva ter ostale standardne bančne storitve. Poleg tega pa se ukvarjajo še z drugimi finančnimi storitvami, kot so: zavarovalništvo, upravljanje naložb v vzajemne sklade, finančno svetovanje, nepremičninske dejavnosti in ostale manjše poslovne storitve. Banka usmerja vse cilje v to, da deluje kot sodobna in varna banka s tradicijo in da bi ostala ena izmed vodilnih sistemskih bank v Sloveniji. Njihova kultura je zgrajena na vrednotah, kot so: zaupanje, odgovornost, odličnost, poštenje, pripadnost in integriteta. Vizija banke je, do leta 2020 pridobiti naziv najboljše banke v Sloveniji. Njihovo poslanstvo predstavlja uresničevanje naslednjih strateških stebrov :     . rast in dobičkonosnost, odličnost v poslovanju s strankami, učinkovito upravljanje tveganj in zagotavljanje skladnosti, operativna učinkovitost, organizacijska kultura in razvoj zaposlenih.. 4.1.1 Osnovni podatki Ime obvladujoče banke: Nova Kreditna banka Maribor d.d. Skrajšano ime banke: Nova KBM d.d. Sedež: Ulica Vita Kraigherja 4, 2000 Maribor Spletna stran: www.nkbm.si E-pošta: info@nkbm.si Osnovni kapital: 150.000.000 € Matična številka: 5860580 Davčna številka: 94314527 Številka računa: 01000-0000400014. 1. Povzeto po : (Nova KBM, 2018). 24.

(35) IBAN: SI56 0100 0000 0400 014 BIC (SWIFT) KBMASI2X 4.1.2 Organizacijska shema Slika 1 Organizacijska shema Nove KBM. Vir: (Nova KBM, 2018) 4.1.3 Skupina Nove KBM Skupino Nove KBM sestavlja šest družb. Obvladujoča družba skupine je Nova KBM d.d., ostale članice so odvisne družbe, katerih prevladujoči delež ima Nova KBM, in sicer:   . KBM INFOND, družba za upravljanje d.o.o., je v 72,73-odstotni lasti Nove KBM d.d. in upravlja petindvajset investicijskih skladov. SUMMIT LEASING SLOVENIJA d.o.o. je v 100-odstotni lasti Nove KBM d.d. KBM LEASING d.o.o. (v likvidaciji) je v 100-odstotni lasti Nove KBM d.d. 25.

(36)  . M-PAY, družba za mobilno plačevanje, storitve in trgovino d.o.o., je v 50-odstotni lasti Nove KBM d.o.o. KBM ASCO d.o.o. je v 100-odstotni lasti Nove KBM d.d.. 4.2 Upravljanje kreditnega tveganja v Novi Kreditni banki Maribor2 Nova Kreditna banka Maribor je kreditnemu tveganju izpostavljena preko kreditnega portfelja, ki zajema tvegane bilančne in zunajbilančne postavke. Banka upravlja kreditno tveganje s pomočjo naslednjih aktivnosti:               . kontinuirano spremljanje in analiziranje poslovanja dolžnikov ter posledično njihovo razvrščanje v ustrezne bonitetne razrede; spremljanje koncentracije in kvalitete portfelja v smislu skladnosti s postavljenimi limiti; spremljanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju po posameznem segmentu portfelja z vidika skladnosti z apetitom po prevzemanju tveganja; določanje pravil za ugotavljanje nedonosnih izpostavljenosti in pravil za prenehanje statusa nedonosnih izpostavljenosti; izdelava ustreznih bonitetnih modelov in njihova kalibracija; spremljanje tveganosti portfelja s pomočjo parametrov tveganja, kot sta verjetnost neplačila (PD) in izguba ob neplačilu (LGD); ločeno upravljanje tveganj za donosni in nedonosni del portfelja; oblikovanje oslabitev in rezervacij za donosni in nedonosni del portfelja; spremljanje zavarovanosti posameznih finančnih sredstev in prevzetih obveznosti; omejevanje izpostavljenosti do posameznega komitenta in skupin povezanih oseb; sistematično zgodnje ugotavljanje kreditnega tveganja na osnovi opozorilnih signalov (EWS); izdelava stresnih scenarijev za namen izračuna internega kapitala banke; izdelava stresnih scenarijev za namen načrta finančnega prestrukturiranja in poročanje o vrednosti kazalnikov kot sprožilcev akcijskega načrta; soodločanje pri odobravanju naložb; zagotavljanje ustreznega kreditnega procesa z vidika ustreznega ocenjevanja tveganosti posamezne naložbe.. Njihov glavni cilj upravljanja kreditnega tveganja je, zagotoviti stabilno in donosno poslovanje ob nujnem prevzemanju kreditnega tveganja, ki izhaja iz narave poslovanja banke. Banka zmanjšuje posledice tveganj v skladu s predpisi Evropske centralne banke, navodili evropskega bančnega organa in Banke Slovenije, ki 2. Povzeto po ( Nova kreditna banka Maribor d.d, 2017) in (Nova kreditna banka Maribor d.d, Letno poročilo 2016, 2016). 26.

(37) temeljijo na uredbah in direktivah Evropske skupnosti, z lastno strategijo ter z dobro bančno prakso. Banka pred odobritvijo naložbe pregleda poslovanje dolžnika ter ga v skladu z metodologijo za razvrščanje komitentov razvrsti v bonitetne razrede od 0 do 12. Banka v času trajanja poslovnega razmerja do dolžnika:    . vsaj enkrat letno preveri ustreznost njegove bonitetne razvrstitve, ki izhaja iz bilančnih podatkov in mehkih dejavnikov poslovanja; dnevno preverja ustreznost bonitetne razvrstitve po zamudah pri poravnavanju obveznosti, blokadah transakcijskih računov in uvedenih insolventnih postopkih; dnevno preverja negativne dogodke v skladu s sistemom zgodnjega opozarjanja (EWS); glede na tveganost komitenta ali naložbe za vsako pogodbo sproti oblikuje ustrezne oslabitve.. Iz tabel na naslednji strani lahko razberemo podatke o izpostavljenosti kreditnemu tveganju Nove KBM d.d ter Skupine Nove KBM za leta 2015, 2016 ter 2017.. 27.

(38) Slika 2: Izpostavljenost kreditnemu tveganju v letih 2015 in 2016. Vir: (Nova kreditna banka Maribor d.d, Letno poročilo 2016, 2016) Skupina je v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2016 povečala neto stanje koriščenih kreditov za 11, 40 %. Na dan 31. 12. 2016 so znašali 1.963.849 €. Skupina je posamično oslabila 631.658 € kreditov in za njih oblikovala 410.958 € oslabitev. Za 1.690.589 € skupinsko oslabljenih kreditov pa je bilo na dan 31. 12. 2016 oblikovanih 74.330 € oslabitev.. 28.

(39) Slika 3: Izpostavljenost kreditnemu tveganju, Skupina Nove KBM 2016 in 2017. Vir: ( Nova kreditna banka Maribor d.d, Letno poročilo 2017, 2017). Slika 4: Izpostavljenost kreditnemu tveganju, Nova KBM d.d., 2016 in 2017. Vir: ( Nova kreditna banka Maribor d.d, Letno poročilo 2017, 2017) 29.

(40) Skupina je v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2017 povečala neto stanje koriščenih kreditov za 15,66 %. Na dan 31. 12. 2017 so znašali 2.409.009 €. Skupina je posamično oslabila 477.271 € kreditov in za njih oblikovala 310.761 € oslabitev. Za 2.212.764 € skupinsko oslabljenih kreditov pa je bilo na dan 31. 12. 2017 oblikovanih 74.104 € oslabitev.. 30.

(41) 5 UPRAVLJANJE KREDITNEGA TVEGANJA V OSTALIH IZBRANIH BANKAH. 5.1 Abanka 5.1.1 Kratka predstavitev banke3 Abanka d.d., s sedežem v Ljubljani in osnovnim kapitalom 151.000.000.00 €, samostojno posluje že od leta 1991. Od Banke Slovenije ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Poleg tega ima dovoljenje za upravljanje faktoringa, izdajo garancij in jamstev, kreditiranje, trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi kot tudi za menjalniške posle, trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, upravljanje plačilnih instrumentov, oddajanje sefov, upravljanje pokojninskih skladov in skrbniških storitev. Poslanstvo banke predstavlja šest ključnih strateških tem, ki temeljijo na uresničevanju njihove vizije:      . pridobitev investitorjev in ustrezne bonitetne ocene; operativna združitev bank in poenotenje kulture delovanja; poslovanje s prebivalstvom ter malimi in srednjimi podjetji v Sloveniji; poslovanje z velikimi strankami s poudarkom na prodaji celovite palete bančnih produktov; učinkovito uvajanje naprednih tehnoloških in procesnih rešitev; postati najbolj zaželeni delodajalec v panogi.. Abanka s svojo varno in zanesljivo široko ponudbo stremi v prihodnost. Predstavlja pa se tudi s svojimi vrednotami: prijaznost, odličnost v poslovanju in procesih, partnerstvo z zunanjimi in notranjimi sodelavci, inovativnost ter izvedba. 5.1.2 Upravljanje kreditnega tveganja v Abanki4 Kreditno tveganje je najpomembnejše tveganje v Skupini Abanka in predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke. Poleg tveganja neplačila vključuje tudi tveganje koncentracije, tveganje manjše. 3. Povzeto po : (Abanka d.d., 2018). 4. Povzeto po : (Abanka, 2017). 31.

(42) učinkovitosti zavarovanj od pričakovane (preostalo tveganje), deželno tveganje, tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev, tveganje pri posojilih v tujih valutah, tveganje udeležbe pri kapitalskih naložbah v lastniške deleže, tveganje spremembe bonitete in tveganje bančništva v senci. Skupina Abanka je kot pomembna tveganja opredelila naslednja: tveganje neplačila ali neizpolnitve nasprotne stranke, tveganje koncentracije, tveganje spremembe bonitete in preostalo tveganje. Temeljna cilja procesa upravljanja kreditnega tveganja sta doseganje ter ohranjanje kakovosti in razpršenosti kreditnega portfelja, ki zagotavljata stabilno in varno poslovanje ob hkratnem doseganju kapitalske ustreznosti, opredeljena v strategiji upravljanja tveganj. Strategija in politika prevzemanja in upravljanja kreditnega tveganja upoštevata splošne standarde upravljanja kreditnega tveganja, dobro bančno prakso in lastne izkušnje ter opredeljujeta cilje, ki jih zasleduje skupina pri svojem poslovanju, kot so med drugim: učinkovito izvajanje kreditnega procesa, zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja in učinkovita izterjava, intenzivno reševanje slabih naložb ter izvajanje postopkov sprejemanja in upravljanja kreditnih zavarovanj. Proces upravljanja kreditnega tveganja vključuje postopke ugotavljanja, merjenja, obvladovanja in spremljanja kreditnega tveganja, vključno s poročanjem o kreditnem tveganju, kateremu je skupina pri svojem poslovanju izpostavljena ali bi mu lahko bila. Postopki upravljanja kreditnega tveganja se izvajajo na ravni posameznih transakcij, dolžnikov in celotnega portfelja. Skupina ima vzpostavljeno strukturo in organizacijo ustreznih funkcij upravljanja kreditnega tveganja. Uprava in višje vodstvo sta odgovorna za učinkovito upravljanje kreditnega tveganja. Del pristojnosti in pooblastil je uprava prenesla na delavce s posebnimi pooblastili in kolektivne organe odločanja (odbor za upravljanje tveganj, kreditni odbor, odbor za naložbe v posebni obravnavi, odbor za upravljanje z bilanco banke, komisija za upravljanje z bilanco banke). Služba za naložbe v posebni obravnavi v okviru svojih pristojnosti obravnava problematične naložbe in intenzivno sodeluje s strokovnimi službami pri njihovem reševanju. Upravljanje kreditnega tveganja na ravni skupine je koordinirano tako, da se zagotavlja usklajenost upravljanja kreditnega tveganja in v čim večji meri standardizira pristop za vse družbe v skupini. Skupina ima jasno razmejene pristojnosti in naloge med področji komercialnega poslovanja in področjem upravljanja tveganj, ki je organizacijsko neodvisno od področij, ki prevzemajo kreditno tveganje. Prav tako so jasno razmejene pristojnosti med enotami komercialnega poslovanja in enotami podpore poslovanju, vključno z vodstvenimi ravnmi. Skupina ima vzpostavljen tudi sistem notranjih kontrol, ki vključuje: • varovanje zaupnih informacij, 32.

(43) • notranje in zunanje poročanje, • operativne postopke v poslovnih procesih, delovna navodila, pravilnike, • fizične kontrole, • notranje in zunanje revizijske preglede, • kontrole usklajenosti z veljavno zakonodajo in internimi dokumenti, • informacijsko podporo in njeno uporabo v procesu upravljanja s kreditnim tveganjem, • kadrovsko politiko. Na področju upravljanja kreditnega tveganja je Skupina Abanka v letu 2017 nadaljevala z nadgradnjami procesa upravljanja kreditnega tveganja in razvojem potrebne aplikativne podpore. Tako je Skupina Abanka med drugim: • nadgradila metodologijo za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja za namen prehoda na MSRP 9; • nadgradila model za ocenjevanje verjetnosti neplačila (PD) po posameznih segmentih dolžnikov; • nadgradila model za ocenjevanje izgub ob neplačilu (LGD); • razvila model za merjenje izpostavljenosti ob neplačilu (EAD); • razvila model za izračun kreditnih konverzijskih faktorjev (CCF); • nadgradila podatkovno skladišče za izračun kreditnih parametrov (PD, LGD, EAD, CCF); • nadgradila metodologijo vrednotenja nepremičnin. V letu 2016 se je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje zmanjšal za 4 odstotke oziroma za 67.660 evrov, znotraj tega pa sta se v absolutnem znesku najbolj zmanjšali kategorija izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine, in kategorija postavke, povezane z zelo visokim tveganjem. V letu 2017 se je glede na predhodno leto znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje povečal za 12 odstotkov oziroma za 191.248 evrov, znotraj tega pa sta se v absolutnem znesku najbolj povečali kategorija izpostavljenosti do podjetij in kategorija izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine.. 5.2 Intesa Sanpaolo Bank 5.2.1 Kratka predstavitev banke5 Banka Intesa Sanpaolo Bank je del mednarodne bančne skupine Intesa Sanpaolo, ki z vsestransko ponudbo in razvejano lastno in partnersko poslovno mrežo podpira. 5. Povzeto po : (INTESA SANPAOLO BANK, 2018). 33.

(44) dejavnost svojih komitentov po vsem svetu. Skupina je nastala leta 2007 z združitvijo bank Banca Intesa in Sanpaolo IMI. Od takrat je članica skupine tudi Intesa Sanpaolo Bank. Stabilnost, humanost, odgovornost in učinkovitost so vrednote, ki jih povezujejo z mednarodno bančno skupino Intesa Sanpaolo, sprejemanje in upoštevanje teh vrednot pa pomeni uresničevanje poslanstva Intese Sanpaolo Bank. Njihovo vsestransko uspešnost dokazujejo s tem, da znajo prisluhniti izkušnjam in znanju ljudi ter s komitenti ustvarjati boljšo prihodnost. Vse štiri vrednote so povezane tudi z barvami, ki predstavljajo njihov znak. Oranžna predstavlja sonce in energijo ter je simbol humanosti. Zelena simbolizira rastline, rast in naravo ter prinaša odgovornost do vsega, kar nas obdaja. V modri so združeni zrak, voda in morje, ki jih povezujejo s poslovnostjo in učinkovitostjo njihovega dela. Zemeljsko zlata barva pa predstavlja zemljo in simbolizira stabilnost. Njihovo poslanstvo se dokazuje z vrhunskim znanjem in najsodobnejšo tehnologijo, s katero ponujajo kakovostne bančne izdelke in storitve, ki jih nenehno izboljšujejo ter oblikujejo glede na potrebe in želje komitentov. Pri tem zagotavljajo najvišjo raven varnosti poslovanja. Dokazujejo, da so zanesljiva in kredibilna bančna ustanova. 5.2.2 Upravljanje kreditnega tveganja v Intesa Sanpaolo Bank6 Kreditno tveganje je opredeljeno kot tveganje izgub zaradi dolžnikove nezmožnosti poravnave pogodbenih finančnih obveznosti. Le-to je po obsegu in po poslovni naravnanosti banke najbolj pomembno tveganje. Kreditno tveganje je predstavljeno za portfelj finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (posojila in druge terjatve iz kreditnega poslovanja). Za te naložbe je kreditno tveganje ocenjeno na osnovi natančne kreditne analize in temu pripadajoče kreditne razvrstitve dolžnika. Za izvedene finančne instrumente je kreditna izpostavljenost ocenjena na podlagi nadomestitvene vrednosti, ki je sestavljena iz pozitivne vrednosti pogodbe, to je pozitivne razlike med poravnalno ceno in trenutno ceno instrumenta, kateri se prišteje pribitek, ki odraža potencialni porast pozitivne razlike. S politiko upravljanja s kreditnim tveganjem se zagotavlja ustrezno organizacijsko okolje za upravljanje kreditnih tveganj, kakovostni kreditni proces za odobravanje kreditnih izpostavljenosti in ustrezen sistem nadzora za spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti dolžnika. Zaradi spoštovanja načel preudarnega odločanja o kreditni izpostavljenosti banka zagotavlja ustrezno razmejitev nalog, neodvisen proces odobritve posojil, omejevanje napak udeležencev v kreditnem procesu, centralizirano upravljanje kreditne izpostavljenosti in kontrol, kar posledično zahteva vključitev različnih organizacijskih enot. 6. Povzeto po : (Intesa Sanpaolo Bank, 2017). 34.

(45) v kreditni proces, ki so organizacijsko podrejene članu uprave za področje upravljanja tveganj:    . sektor odobravanja naložb; služba analize kreditnega portfelja in administracije; enota proaktivnega upravljanja kreditnih naložb; sektor razreševanja naložb in izterjave.. Kreditna izpostavljenost banke je konec decembra 2016 znašala 2,473 milijonov EUR, dobre terjatve so predstavljale 93 % celotnega portfelja. Kreditna izpostavljenost banke je konec decembra 2017 znašala 2,595 milijonov EUR, dobre terjatve so predstavljale 93 % celotnega portfelja. Kreditni portfelj zajema vse aktivne in zunajbilančne postavke, ki so podvržene kreditnemu tveganju po metodologiji Banke Slovenije.. 5.3 Nova Ljubljanska Banka 5.3.1 Kratka predstavitev banke7 NLB d.d., s sedežem v Ljubljani, ima 113 poslovalnic ter 23,7-odstotni tržni delež po bilančni vsoti v Sloveniji. Glede bančnih storitev je največji ponudnik v Sloveniji. Njihov znesek osnovnega kapitala znaša 200.000.000,00 EUR. (NLB d.d., 2018) V NLB skupini je 1,1 milijona aktivih strank. Njihova poslovna mreža obsega 355 poslovalnic. NLB skupina se pojavlja na šestih trgih izven Slovenije. Njihove vrednote. so usmerjene v vsakodnevno delovanje. Cilji oziroma ideali, k. uresničitvi katerih banka stremi, so: . odgovornost do strank, sodelavcev in družbe,. . zavezanost k izpolnitvi obljub in doseganju ciljev,. . odprta komunikacija in sodelovanje,. . ustvarjanje rešitev in reševanje problemov ob vzajemnem upoštevanju različnih pogledov, vendar ne na račun sogovornika,. . 7. učinkovitost v vsakodnevnem delu ter izpolnjevanju zavez.. Povzeto po : (NLB d.d., 2018). 35.

(46) 5.3.2 Upravljanje kreditnega tveganja v Novi Ljubljanski banki8 NLB Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena zlasti kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do Skupine, zato ga proaktivno spremlja in celostno ocenjuje. Pri tem NLB Skupina sledi mednarodnim standardom računovodskega poročanja in zakonodaji Banke Slovenije, upoštevaje smernice EBA. Natančneje je področje urejeno z internimi metodologijami in postopki, zapisanimi v internih aktih. NLB z rednimi pregledi poslovnih praks in kreditnih portfeljev članic skrbi, da te pri upravljanju kreditnih tveganj poslujejo skladno s standardi upravljanja tveganj v NLB Skupini, tako da so zagotovljeni smiselno poenoteni postopki na konsolidirani ravni. Upravljanje kreditnih tveganj v NLB Skupini poteka na dveh ravneh: • na ravni posameznega komitenta, kjer se izvajajo ustrezni postopki v različnih fazah odnosa s komitentom pred sklenitvijo pogodbe, ob njej in po njej. Pred sklenitvijo pogodbe se presojata komitentova uspešnost poslovanja in njegovo finančno stanje oziroma morebitno preteklo sodelovanje z banko, kar se uporablja tudi kot podlaga za bonitetno razvrstitev. Poleg tega je pomembna tudi pridobitev kakovostnih zavarovanj, ki pa ne vpliva na bonitetno razvrstitev komitenta. Temu sledijo različne oblike spremljanja komitenta, zlasti presoja zmožnosti dolgoročnega generiranja zadostnega denarnega toka za redno odplačevanje obveznosti in izpolnjevanje pogodbenih zavez. Z vidika zgodnjega zaznavanja tveganj je pomembna redna spremljava komitentov v okviru sistema zgodnjega zaznavanja poslabšanega poslovanja (EWS). Z namenom celovite objektivne presoje poslovanja komitenta poteka tudi razvoj internih točkovalnih modelov za posamezen segment komitentov; • na ravni celotnega portfelja NLB oziroma NLB Skupine, kjer se aktivno spremlja in analizira kvaliteta naložbenega (kreditnega) portfelja, ki vključuje bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti, se izvajata tekoče spremljanje in analiziranje trendov. Celovite analize, ki obsegajo vidik segmentacije komitentov (glede na vrsto in velikost komitenta), bonitetno strukturo, zamude oziroma obseg nedonosnih/zapadlih in restrukturiranih terjatev, pokritost z oslabitvami in rezervacijami, prejeta zavarovanja, valutno izpostavljenost ter druge kazalnike tveganosti naložbenega (kreditnega) portfelja, se redno izvajajo. Velik poudarek je na tekočem spremljanju oziroma analizi novih poslov ter drugih sprememb oziroma trendov s poudarkom na zgodnjem zaznavanju povečanih tveganj in njihovi optimizaciji v povezavi z donosnostjo. NLB Skupina zasleduje ustrezno diverzifikacijo portfelja, da bi tako zmanjševala specifične komponente kreditnega tveganja (to je tveganje, ki izhaja iz poslovanja s posameznim. 8. Povzeto po : (NLB, 2017). 36.

No results found