Development of software solution to support business processes in the field of real-estate management

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO. Teo Prica. RAZVOJ PROGRAMSKE REŠITVE ZA PODPORO POSLOVNIM PROCESOM NA PODROČJU UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI Magistrsko delo. Maribor, september 2019.

(2) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO. Teo Prica. RAZVOJ PROGRAMSKE REŠITVE ZA PODPORO POSLOVNIM PROCESOM NA PODROČJU UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI Magistrsko delo. Maribor, september 2019.

(3) RAZVOJ PROGRAMSKE REŠITVE ZA PODPORO POSLOVNIM PROCESOM NA PODROČJU UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI Magistrsko delo. Študent:. Teo Prica. Študijski program:. Študijski program 2. stopnje Informatika in tehnologije komuniciranja. Mentorica:. doc. dr. Maja Pušnik, univ. dipl. inž. rač. in inf.. Lektorica:. Ana Žagar, mag. prof. slov. j. in knj..

(4)

(5) Zahvala Zahvaljujem se mentorici, Maji Pušnik za pomoč pri izdelavi magistrskega dela. Posebna zahvala gre družini za podporo..

(6) RAZVOJ PROGRAMSKE REŠITVE ZA PODPORO POSLOVNIM PROCESOM NA PODROČJU UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI. Ključne besede: poslovni proces, podpora, programska rešitev, asp.net. UDK:. 004.451.2:005(043.2). Povzetek Znotraj magistrskega dela smo v uvodnem delu predstavili problemsko področje, cilje, raziskovalna vprašanja, hipoteze, uporabljene raziskovalne metode in področje poslovnih procesov. V nadaljevanju smo, na podlagi analize poslovnih procesov podjetja iz nabora, izbrali najbolj ustrezen proces, ki smo ga s pomočjo modeliranja (AS-IS in TOBE) ter simuliranja uspešno optimizirali. Podporo poslovnemu procesu smo zagotovili s pomočjo implementirane programske rešitve. Na podlagi programske rešitve smo izvedli anketo sprejetosti rešitve med zaposlenimi. Znotraj zaključnega dela smo strnili rezultate in ugotovitve.. II.

(7) DEVELOPMENT OF A SOFTWARE SOLUTION TO SUPPORT BUSINESS PROCESSES IN THE FIELD OF REAL-ESTATE MANAGEMENT Keywords: business process, support, software solution, asp.net. UDC:. 004.451.2:005(043.2). Abstract In the introductory part we presented the problem area, goals, research questions, hypotheses, applied research methods and the field of business processes. In the following, we selected the most appropriate process from the set of business processes of the company from the set, which we successfully optimized through modeling (AS-IS and TO-BE). Support for business process was provided with the implemented software solution. Based on the software solution, we conducted a survey of acceptance of the solution among employees. Within the final part, we summarized the results and findings.. III.

(8) KAZALO 1. 2. UVOD ......................................................................................................................... 1 1.1. Cilji in hipoteze ................................................................................................... 2. 1.2. Omejitve in predpostavke .................................................................................. 3. 1.3. Uporabljene raziskovalne metode ..................................................................... 4. POSLOVNI PROCESI ................................................................................................... 5 2.1. Teoretična opredelitev poslovnih procesov ....................................................... 5. 2.2. Prenova poslovnih procesov............................................................................... 6. 2.2.1. Cilji prenove poslovnih procesov ................................................................ 7. 2.2.2. Potek prenove poslovanja ........................................................................... 7. 2.3. Optimizacija poslovnih procesov ........................................................................ 9. 2.4. Modeliranje poslovnih procesov ........................................................................ 9. 2.4.1. 3. 2.5. BPMN ................................................................................................................ 11. 2.6. Vpeljava programske rešitve ............................................................................ 13. POSLOVNI PROCESI PODJETJA................................................................................. 16 3.1. Analiza poslovnih procesov .............................................................................. 16. 3.2. Modeliranje poslovnega procesa ..................................................................... 18. 3.2.1. Model AS-IS ............................................................................................... 19. 3.2.2. Model TO-BE ............................................................................................. 20. 3.3. Simulacija modelov poslovnega procesa.......................................................... 21. 3.3.1 4. Gradniki modelov ...................................................................................... 10. Analiza rezultatov scenarijev za modela AS-IS in TO-BE ........................... 24. IZDELAVA PROGRAMSKE REŠITVE ........................................................................... 27 4.1. Načrtovanje rešitve .......................................................................................... 27. IV.

(9) 4.2. 4.2.1. Visual Studio ............................................................................................. 28. 4.2.2. Knjižnice .................................................................................................... 28. 4.2.3. ASP.NET ..................................................................................................... 28. 4.2.4. Arhitekturni vzorec MVC........................................................................... 29. 4.2.5. Entity Framework...................................................................................... 29. 4.2.6. Azure ......................................................................................................... 30. 4.3 5. 6. 7. Uporabljene tehnologije in vzorci .................................................................... 27. Razvoj funkcionalnosti in uporabniškega vmesnika ........................................ 30. SPREJETOST PROGRAMSKE REŠITVE ....................................................................... 52 5.1. Namestitev programske rešitve ....................................................................... 52. 5.2. Analiza rezultatov ankete ................................................................................. 54. SKLEP ....................................................................................................................... 62 6.1. Raziskovalna vprašanja .................................................................................... 62. 6.2. Hipoteze ........................................................................................................... 63. 6.3. Možne izboljšave .............................................................................................. 64. VIRI .......................................................................................................................... 66. Priloga A: Anketa............................................................................................................. 68. KAZALO SLIK Slika 2.1: Shematski prikaz poslovnega procesa [11] ....................................................... 5 Slika 2.2: Potek prenove poslovnih procesov [12] ............................................................ 8 Slika 3.1: Model AS-IS ..................................................................................................... 19 Slika 3.2: Model TO-BE .................................................................................................... 20 Slika 3.3: Nastavitev človeških virov ............................................................................... 22 Slika 3.4: Število ponovitev začetnega dogodka modela AS-IS ...................................... 22. V.

(10) Slika 3.5: Prikaz trajanja posameznih aktivnosti modela AS-IS ....................................... 22 Slika 3.6: Verjetnosti posameznih vejitev modela AS-IS ................................................. 23 Slika 3.7: Število ponovitev začetnih dogodkov modela TO-BE ...................................... 23 Slika 3.8: Prikaz trajanja posameznih aktivnosti modela TO-BE ..................................... 23 Slika 3.9: Verjetnosti posameznih vejitev modela TO-BE ............................................... 24 Slika 3.10: Rezultat obeh scenarijev AS-IS in TO-BE ........................................................ 24 Slika 3.11: Izračun stroškov za scenarij AS-IS .................................................................. 25 Slika 3.12: Izračun stroškov za scenarij TO-BE ................................................................ 25 Slika 3.13: Izračun časa za scenarij AS-IS ......................................................................... 26 Slika 3.14: Izračun časa za scenarij TO-BE ....................................................................... 26 Slika 3.15: Prikaz porabe človeških virov za scenarij AS-IS.............................................. 26 Slika 3.16: Prikaz porabe človeških virov za scenarij TO-BE ............................................ 26 Slika 4.1: Model MVC [14] ............................................................................................... 29 Slika 4.2: Tabela »Delo« .................................................................................................. 31 Slika 4.3: Tabela »Porocilo« ............................................................................................ 31 Slika 4.4: Tabela »Racun« ................................................................................................ 32 Slika 4.5: Tabela »Postavka« ........................................................................................... 32 Slika 4.6: Tabela »Lokacija« ............................................................................................. 33 Slika 4.7: Tabela »Stranka« ............................................................................................. 33 Slika 4.8: Model podatkovne baze .................................................................................. 34 Slika 4.9: Obrazec za registracijo uporabnika ................................................................. 35 Slika 4.10: Obrazec za prijavo v rešitev ........................................................................... 36 Slika 4.11: Meni vloge »Admin« ...................................................................................... 36 Slika 4.12: Meni vloge »Moderator« ............................................................................... 36 Slika 4.13: Meni vloge »Uporabnik« ............................................................................... 36 Slika 4.14: Pogled upravljanja uporabniškega računa..................................................... 37 Slika 4.15: Obrazec za spremembo gesla ........................................................................ 37 Slika 4.16: Obrazec za urejanje uporabnika .................................................................... 38 Slika 4.17: Pogled za izpis podrobnosti uporabnika ........................................................ 38 Slika 4.18: Pogled za odstranitev uporabnika ................................................................. 39. VI.

(11) Slika 4.19: Pogled za izpis seznama registriranih uporabnikov ...................................... 39 Slika 4.20: Pogled za izpis podrobnosti izbrane stranke ................................................. 40 Slika 4.21: Obrazca za dodajanje in urejanje strank ....................................................... 40 Slika 4.22: Pogled za odstranitev stranke ....................................................................... 40 Slika 4.23: Pogled za izpis seznama strank ..................................................................... 41 Slika 4.24: Pogled za prikaz podrobnosti lokacije ........................................................... 41 Slika 4.25: Obrazca za dodajanje in urejanje lokacij ....................................................... 42 Slika 4.26: Pogled odstranitve lokacije ........................................................................... 42 Slika 4.27: Pogled za izpis seznama lokacij ..................................................................... 43 Slika 4.28: Obrazca za dodajanje in urejanje del ............................................................ 44 Slika 4.29: Pogled za prikaz podrobnosti dela ................................................................ 44 Slika 4.30: Pogled odstranitev dela ................................................................................. 44 Slika 4.31: Pogled za izpis seznama del........................................................................... 45 Slika 4.32: Obrazca za dodajanje in urejanje poročil ...................................................... 46 Slika 4.33: Pogled za prikaz podrobnosti poročila .......................................................... 46 Slika 4.34: Pogled za izpis seznama poročil .................................................................... 47 Slika 4.35: Pogled za izpis seznama računov .................................................................. 48 Slika 4.36: Obrazec za dodajanje novega računa............................................................ 49 Slika 4.37: Obrazec za dodajanje računa za izbrano poročilo ......................................... 49 Slika 4.38: Predloga za račun za izbrano poročilo........................................................... 50 Slika 4.39: Predloga za poljuben račun ........................................................................... 51 Slika 5.1: Skupina virov znotraj portala Azure ................................................................ 52 Slika 5.2: Nastavitve za objavo programske rešitve na strežnik ..................................... 53 Slika 5.3: Objavljena programska rešitev ........................................................................ 53 Slika 5.4: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 1 ..................................................... 54 Slika 5.5:Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 2 ...................................................... 54 Slika 5.6: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 3 ..................................................... 54 Slika 5.7: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 4 ..................................................... 55 Slika 5.8: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 5 ..................................................... 55 Slika 5.9: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 6 ..................................................... 56. VII.

(12) Slika 5.10: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 7.................................................... 56 Slika 5.11: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 8.................................................... 57 Slika 5.12: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 10.................................................. 58 Slika 5.13: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 11.................................................. 58 Slika 5.14: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 12.................................................. 59 Slika 5.15: Grafikon rezultatov ankete za Vprašanje 13.................................................. 59. KAZALO TABEL Tabela 2.1: Deskriptivni nabor BPMN grafičnih elementov [15] .................................... 11 Tabela 3.1: Nabor identificiranih poslovnih procesov .................................................... 16 Tabela 5.1: Analiza odgovorov za podane trditve ........................................................... 57 Tabela 5.2: Analiza odgovorov za podane trditve ........................................................... 60. KAZALO IZSEKOV PROGRAMSKE KODE Izsek programske kode 4.1: Pretvorba pogleda v PDF [5] .............................................. 51. VIII.

(13) SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC API. Application programming interface. BPMN. Business Process Modeling Notation. BPR. Business Process Reengineering. CRUD. Create, read, update and delete. CSS. Cascading Style Sheets. DDV. Davek na dodano vrednost. EF. Entity Framework. HTML. Hyper Text Markup Language. IP. Internet Protocol. MS. Microsoft. MVC. Model-View-Controller. ORM. Object-relation mapping. OS. Operacijski sistem. PDF. Portable Document Format. PP. Poslovni proces. UWP. Universal Windows Platform. IX.

(14)

(15) 1 UVOD Tehnološki napredek na področju računalništva omogoča visoko stopnjo razvoja, ki prinaša boljše in učinkovito upravljanje poslovnih procesov. Ker živimo v času, kjer so spremembe stalnica, mora podjetje dobro poznati lastne poslovne procese in se na spremembe v okolju s prilagoditvami hitro odzvati. S pravilnim pristopom reševanja problemov, načrtovanja in s podpornimi tehnologijami, si podjetja prizadevajo zadovoljiti potrebe po večji optimizaciji, digitalizaciji ter kakovosti samih informacij, ki so zaposlenim na voljo. Tako bodo podjetja morala za obstoj in konkurenčnost na trgu izboljšati učinkovitost organizacije, v povezavi s poslovnimi procesi. Slednje je tesno povezano z informatizacijo kot obliko celovitih uvedb informacijskih tehnologij nad poslovnim okoljem oziroma s poslovnimi procesi. Informatizacija zajema različna področja, v osnovi je opredeljena kot zbiranje, urejanje, obdelava in prikaz podatkov, ki so pomembni za končnega uporabnika glede na njegovo vlogo znotraj podjetja. [6][12][18] Analiza izbranega poslovnega okolja vodi do zaznavanja in pregleda poslovnih procesov, ki se izvajajo. Tako pridobimo nabor identificiranih poslovnih procesov, med katerimi nameravamo izbrati proces, ki ga želimo optimizirati na način, da bo poslovni proces glede na potrebe podjetja podprt s programsko rešitvijo, oziroma natančneje spletno aplikacijo za boljše upravljanje izbranega procesa. Z rešitvijo smo razvili vmesnik v obliki nadzorne plošče, ki omogoča lažji pretok in vpogled potrebnih podatkov ter informacij. Tako bomo preprečili nepotrebne aktivnosti, ki so odveč ali so slabo implementirane. Vzpostavljena infrastruktura in dosledna optimizacija poslovnih procesov bo omogočala sprejemanje večjega obsega dela, saj bi lahko preprostejše izvajali aktivnosti poslovnega procesa ter glede na vhodne podatke s pomočjo rešitve prišli do boljših in preglednih rezultatov. [11] Prav tako menimo, da je lasten razvoj primernejša in ugodnejša rešitev za nadaljnji razvoj ter poslovanje podjetja. Rešitev se lahko glede na lastne potrebe dopolnjuje in razvija v obliki informacijskega sistema, ki ga bi bilo možno tudi ponuditi drugim podjetjem, znotraj dejavnosti upravljanja z. 1.

(16) nepremičninami. Izboljšani procesi bi tako zaposlenim pripomogli k boljšemu nadzoru, organiziranosti in preglednosti dela. Optimizacija doprinese veliko prednosti, kot so na primer manjši stroški, hitrejša izvedba procesa, avtomatizacija in odstranjevanje nepotrebnih aktivnosti. Razvoj takšnega okolja pripomore h konkurenčni prednosti podjetja in si lahko s pomočjo pravilne strategije zagotovi poslovno priložnost ter prednost pred konkurenco. [12] Ne glede na pozitivne učinke optimizacije, ki so podprti z analizami in rezultati izvedenih simulacij, lahko za podjetja oziroma zaposlene to predstavlja izziv v obliki prilagoditve na novo rešitev. Zato smo se v podjetju odločili, da bomo znotraj nabora poslovnih procesov izbrali zgolj najbolj primeren poslovni proces, ki je potreben predhodno omenjenega načina optimizacije. Podjetja se ne glede na panogo ali dejavnost, ki jo izvajajo, lahko soočajo s slabše načrtovanimi poslovnimi procesi. [18] Razlogi za slabo optimizirane poslovne procese se od podjetja do podjetja razlikujejo. Najbolj pogosti razlogi so pomanjkanje sredstev, časa in znanja. Nekateri procesi ali posamezne aktivnosti lahko trajajo dlje časa, kar v podjetju posledično povečuje obseg dela in vodi do slabše organiziranosti. Poslovni procesi so ključnega pomena za delovanje in izvajanje opravil znotraj podjetja, saj ti podjetju omogočajo obstoj ter konkurenčnost na trgu. Procese sestavljajo med seboj tematsko povezane aktivnosti, ki so dodeljene viru bodisi zaposlenemu bodisi informacijskemu sistemu. [7][10] V sklopu magistrske naloge smo znotraj izbranega podjetja BAM Upravljanje d.o.o. izvedli analizo poslovnih procesov. Rezultat analize poslovnih procesov je identifikacija ključnih procesov, ki jih je možno digitalno podpreti. S pomočjo raziskovalnih metod smo izbran poslovni proces analizirali, modelirali in podprli s primerno programsko rešitvijo.. 1.1 Cilji in hipoteze Cilj magistrskega dela je izvedba analize za pridobitev pregleda poslovnih procesov izbranega. podjetja. in. iz. nabora. identificiranih. poslovnih. procesov. izbrati. najprimernejšega za optimizacijo. Izbran proces smo tako s pomočjo načrtovanja, optimizacije in digitalizacije pretvorili v programsko rešitev. Programsko rešitev v obliki spletne aplikacije smo razvili v okolju .NET in programskem jeziku C#. Slednje bo. 2.

(17) pripomoglo pri nadaljnjem sodelovanju in nadgradnji obstoječe rešitve, saj lahko razvito rešitev dopolnjujemo glede na potrebe podjetja. Pred postavitvijo samih hipotez smo definirali naslednja raziskovalna vprašanja: •. RV1: Ali je možno izvesti postopek optimizacije poslovnih procesov znotraj izbranega podjetja?. •. RV2: Kako zagotoviti potrebe zaposlenih in s pomočjo programske rešitve optimizirati izbran poslovni proces?. •. RV3: Ali bo vpeljava rešitve dobro sprejeta med zaposlenimi?. •. RV4: Ali razvita programska rešitev izboljša izvajanje poslovnih procesov?. Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo definirali naslednje hipoteze: •. H1: Poslovni procesi izbranega podjetja so optimizirani.. •. H2: Znotraj podjetja obstajajo poslovni procesi, ki jih je možno podpreti s programsko rešitvijo.. •. H3: Sprememba poslovnega procesa bo dobro sprejeta med zaposlenimi.. •. H4: Programska rešitev omogoča nadzor nad poslovnim procesom.. 1.2 Omejitve in predpostavke Znotraj magistrskega dela smo upoštevali naslednje omejitve in predpostavke: •. V okviru analize poslovnih procesov smo se omejili zgolj na poslovne procese izbranega podjetja BAM Upravljanje d.o.o.. •. Znotraj magistrskega dela smo zaradi časovnega okvirja optimizirali zgolj eden izbran poslovni proces.. •. Anketo, v obliki vprašalnika, smo znotraj podjetja izvedli med zaposlenimi, s pomočjo prikladnega vzorca (angl. convenience sample).. •. V praktičnem delu smo se omejili na implementacijo v najbolj primernem okolju in izbrali platformo glede na znanje pridobljeno tekom študija.. •. Predpostavljamo, da smo z razvojem rešitve pripomogli k boljši produktivnosti in učinkovitosti izbranega poslovnega procesa.. 3.

(18) 1.3 Uporabljene raziskovalne metode V magistrski nalogi smo uporabili različne raziskovalne metode in tehnike znanstvenoraziskovalnega dela. Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili, so pregled literature za preučevanje delovanja in vpeljave prenove poslovnih procesov. Analiza poslovnih procesov izbranega podjetja in selektiven izbor najbolj primernega poslovnega procesa. Načrtovanje in razvoj programske rešitve glede na izbran poslovni proces ter izvedba metode testiranja programske rešitve. Uporaba deskriptivne metode za utemeljitev rezultatov znotraj zaključka. Glede na vrsto raziskovanja in podatkov so se pri raziskovanju ter potrjevanju hipotez uporabile metode pregleda literature, analize podatkov in ankete. [17]. 4.

(19) 2 POSLOVNI PROCESI Uspešnost podjetja je v večji meri odvisna od organiziranosti in učinkovitosti poslovnih procesov, ki jih izvaja. Zato je pomembno prepoznati, kateri poslovni procesi niso učinkoviti in jih znati pravilno preoblikovati, da bodo v prihodnje postali učinkovitejši ter podjetju prinašali dodano vrednost glede na vizijo in cilje, ki si jih je podjetje zastavilo. [13]. 2.1 Teoretična opredelitev poslovnih procesov V literaturi najdemo veliko definicij poslovnega procesa, ker se te razlikujejo, jih bomo v nadaljevanju nekaj predstavili. »Poslovni proces opredeljujemo kot skupek logično povezanih izvajalskih in nadzornih postopkov, katerih posledica oziroma izid je načrtovani izdelek ali storitev. Lahko ga opredelimo tudi kot povezan nabor dejavnosti in nalog, ki imajo namen vhodnim elementom v proces za naročnika ali kupca dodati uporabno vrednost na izhodni strani procesa.« [11] Poslovni proces opredeljuje časovno in prostorsko ureditev aktivnosti znotraj procesa, ki ima začetek in konec oziroma vhod ter izhod. Da bi proces prinašal želen rezultat na izhodni strani, mora biti smiselno sestavljen iz aktivnosti, dejavnosti in opravil, katere opravljajo njegovi izvajalci. Slika 2.1. prikazuje shemo poslovnega procesa. [11] Delovanje podjetja je lahko predstavljeno z množico med seboj povezanih aktivnosti, ki so glede na tematiko razporejene v procese znotraj poslovnega okolja. Kot vire v podjetju lahko štejemo zaposlene, saj je njihova naloga izvajanje različnih aktivnosti, za katere uporabljajo orodja in koristijo potrebna sredstva. Do uspešnih oziroma želenih rezultatov pridemo s pomočjo ustreznega znanja in s programskimi rešitvami. [7]. Slika 2.1: Shematski prikaz poslovnega procesa [11]. 5.

(20) Proces torej predstavlja vsaka aktivnost v podjetju in zunaj njega. Za nas so najpomembnejše tiste, ki lahko prispevajo k izboljšanju končnih rezultatov ali storitev, in podjetju prinašajo dodano vrednost. Kot rezultat poslovnega procesa se predstavlja proizvod podjetja, ki se kaže v različnih oblikah, bodisi kot izdelek, opravljena storitev, dokument, račun bodisi sklenjen dogovor. Poslovni proces torej tvori zaporedje med seboj povezanih izvajalskih in nadzornih aktivnosti podjetja. Temeljni poslovni procesi podjetja velikokrat ne potekajo znotraj ene organizacijske enote, ampak jih izvajajo različni oddelki. Zato mora biti znotraj podjetja omogočeno učinkovito prenašanje informacij in potrebne dokumentacije, kar je ključ za uspešno ter usklajeno izvajanje poslovnega procesa. Pri načrtovanju in izvedbi poslovnih procesov je priporočljivo ter smiselno upoštevati osnovne značilnosti dobro zasnovanih poslovnih procesov, kot so na primer [10][11]: •. cilj procesa oziroma želen rezultat,. •. zagotovitev potreb podjetja ali strank,. •. določitev vlog znotraj procesa,. •. časovna opredelitev procesa v obliki pričetka in zaključka,. •. pravilno zaporedje aktivnosti in dogodkov,. •. merjenje učinkovitosti procesa,. •. notranje in zunanje ciljne skupine,. •. razumevanje procesa,. •. izvajanje procesa,. •. nenehne izboljšave, tudi po vpeljavi procesa v okolje.. 2.2 Prenova poslovnih procesov Za pojem prenove poslovnih procesov se uporablja kratica BPR (angl. Business Process Reengineering). Ta se je pojavila na začetku devetdesetih let, z namenov reševanja težav, ki jih je prinesel prehod v informacijsko družbo. [11] Pri prenovi poslovnega procesa se morajo uvesti ključne spremembe, ki so potrebne za izboljšanje učinkovitosti poslovanja podjetja. [7] Pokazatelji za prenovo so neučinkovito, neorganizirano ali počasno izvajanje poslovnih procesov. Ob zavedanju, da poslovni. 6.

(21) procesi potrebujejo prenovo, se s pomočjo analize ugotovijo vzroki, za katere ni nujno, da so krivi zaposleni ali informacijske tehnologije, temveč slaba organiziranost poslovnih procesov podjetja. S pomočjo predhodnih analiz sledi izboljševanje poslovanja organizacije, pri katerem je ključnega pomena vpeljati korenite spremembe v poslovanje in vodenje podjetja. S prenovo podjetje doseže zniževanje stroškov, kot tudi večanje kakovosti izdelkov in storitev. [12]. 2.2.1 Cilji prenove poslovnih procesov Ker je glavni cilj vsakega podjetja uspešno poslovanje, si vedno več podjetij pomaga z informatizacijo poslovnih procesov, saj prav informatizacija omogoča številne spremembe, ki pripomorejo k učinkovitosti in uspešnemu delovanju poslovnih procesov. [11] Temeljni cilji prenove procesa so [12]: •. poenostavitev postopkov poslovnih procesov,. •. zvišanje dodatne vrednosti na vseh ravneh poslovanja,. •. skrajševanje poslovnega cikla,. •. zmanjšanje stroškov izvajanja postopkov,. •. boljša zanesljivost,. •. boljše povezovanje z zunanjimi izvajalci in. •. prenos ne ključnih procesov, izven podjetja.. 2.2.2 Potek prenove poslovanja Vsako podjetje si prizadeva optimizirati poslovne procese, saj je prav optimizacija pomembna za boljše poslovne rezultate v podjetju. Podjetje se lahko prenove loti na več načinov, med drugim lahko optimizira posamezne dele procesa, kjer se izvajajo identična zaporedja aktivnosti. S pomočjo avtomatizacije si podjetje poenostavi ali izboljša poslovne procese in s tem pridobi na času ter nižjih stroških. Lahko se odloči tudi za celovito prenovo poslovanja, pri kateri dosežemo konkurenčno prednost, s pomočjo drastičnih sprememb poslovanja organizacije. [10]. 7.

(22) Pričetek dejanske prenove se začne ob zavedanju prenove poslovnih procesov, kar je predstavljeno na sliki (Slika 2.2). Tako je potrebno na začetku izvesti pregled dejanskega stanja poslovnega okolja (AS-IS), da pridobimo potreben nabor identificiranih poslovnih procesov. S tem vzpostavimo izhodišča, ki jim sledimo in nam ta omogočajo razvoj ter vpeljavo prenovljenega procesa. V primeru, da z določenimi procesi nismo v celoti seznanjeni, se je potrebno z aktivnostmi procesa seznaniti, saj lahko le tako razumemo njegovo delovanje. Identificirane procese s pomočjo izhodiščnega modeliranja in diagramski tehnik prenesemo v diagrame ter odstranimo neskladnosti, kar pripomore k boljši preglednosti. Poslovne procese s pomočjo orodij analiziramo in glede na potrebe izvedemo. simulacije, ki. omogočajo optimizacijo. stroškov. ter. časa,. prikaz. preobremenjenosti vlog, ozka grla in podobno. Rezultati analize so pokazatelji možnih izboljšav, ki jih lahko vpeljemo v poslovno okolje, ti so lahko predstavljeni v obliki modela predlogov prenove (TO-BE). [12]. Slika 2.2: Potek prenove poslovnih procesov [12]. 8.

(23) 2.3 Optimizacija poslovnih procesov »Optimizacija poslovanja in s tem optimizacija poslovnih procesov je cilj vsake organizacije. Kako bo to dosegla, je odvisno od zaposlenih v njej in tudi lastnikov.« [10] Načini pristopov in postopkov optimizacije poslovnih procesov se nenehno spreminjajo ter glede na dejavnosti podjetja usklajujejo. Ker so v mnogih podjetjih poslovni procesi nepregledni in posledično neučinkoviti, je le-te potrebno optimizirati. Najpogostejše pomanjkljivosti procesov v večini podjetij vključujejo neenotnost pri izvajanju aktivnosti, nepoznavanje celotnega procesa s strani izvajalcev, podvajanje dela in zamud zaradi slabo načrtovanih aktivnosti, kar vodi do slabše organiziranosti. [10] Rezultati celostnega optimiziranja poslovnih procesov omogočajo ugotovitev, kar je potrebno spremeniti in ugotovimo morebitne kritične dele. Slednje vodi do majhnih ali drastičnih sprememb znotraj poslovnega okolja. Glavni cilj sprememb je preoblikovanje in nadgrajevanje procesov, pri tem moramo zagotavljati stabilno okolje. [9] Zavedanje in sposobnost vodstva se izkazuje tudi v obliki podpore z vpeljavo programskih rešitev, boljši avtomatizaciji, digitalizaciji, boljših končnih rezultatih procesov, manjših stroškov, krajši izvedbeni čas postopkov, zadovoljstvu zaposlenih ter končnih strank in podobno. [10]. 2.4 Modeliranje poslovnih procesov »Model je definiran kot preslikava opazovanega sistema na način, ki omogoča celovito razumevanje tega sistema. Za uspešno uporabnost mora model razjasniti sistem ali njegove dele, torej je pomembno, da je namen modela sposobnost njegovega izražanja.« [7] Modeliranja poslovnih procesov se lotimo s pomočjo metodologij, tehnik in orodij. Metodologije predstavljajo skupek med seboj povezanih metod v obliki pravil in smernic. Pri izdelovanju samih modelov si s pomočjo orodij, kot so programske rešitve in grafične tehnike, poenostavimo postopek modeliranja. [12] Izdelovanje modelov pomeni boljšo razumevanje in predstavitev skupine med seboj povezanih aktivnosti, ki uporabniku prinašajo dodano vrednost glede na cilje ter potrebe. Za modeliranje sta zelo pomembna primerna diagramska tehnika za prikaz tokov podatkov in spremljanje trenutnega stanja procesa. Pogosto se za razčlenitev procesov uporablja metoda dekompozicije, kjer. 9.

(24) proces kot celoto delimo na manjše aktivnosti. S pomočjo standardnih grafičnih simbolov in diagramskih tehnik je možno grafično ponazoriti tok poteka, aktivnosti, entitete ter dogodke, katerih namen je prikazati obnašanje zunanjega ali notranjega okolja. Slednje je potrebno smiselno glede na odvisnost in pretok podatkov s pravilnimi grafičnimi simboli med seboj povezati. V primeru, da govorimo o kompleksnih poslovnih procesih, je potrebno izdelati obsežen in natančen diagram. Značilnost takšnih tehnik je razumljivost in preprostost, ne glede na raznolikost diagramskih tehnik ter njenih grafičnih simbolov. [18] Modeliranje v takšni obliki v ospredje postavlja prenovo poslovnih procesov, s pomočjo analize njenega poslovanja. Slednje si lahko razlagamo v obliki izboljšave opisov procesnih aktivnosti, zadolžitev in optimizacijo zaporedij, kar doprinese k boljšim rezultatom prenovljenega procesa. Dodatno modeliranje omogoča boljše razumevanje poslovnega okolja, odkrivanja slabosti procesov, izdelovanje celovitih modelov poslovnega okolja, prikazovanje razlik med obstoječim stanjem (ASIS) in stanja, kakršnega želimo (TO-BE). Slednje lahko pred vpeljavo v poslovno okolje preverimo z modeliranjem in izvedeno simulacijo ter se glede na uspešnost rezultatov odločimo, ali bomo nadaljevali s prenovo. V primeru, da nov prenovljen poslovni proces v takšni obliki ne dosega meril, ki smo si jih zadali, je potrebno takšen proces vrniti v prvotno obliko ali pa ga ponovno prenoviti. [7][11][12]. 2.4.1 Gradniki modelov Opredelitev poslovnih procesov je kompleksen postopek, saj imamo pogosto opravka z večjim številom med seboj povezanih procesov. Tako je možno znotraj modelov s pomočjo gradnikov na preprost način opredeliti procese. Osnovni gradniki modelov so: •. aktivnosti predstavljajo delo, ki ga je potrebno opraviti,. •. dogodki, ki so prožilci izvajanja aktivnosti ali procesov,. •. vloge, ki predstavljajo sodelujoče znotraj procesa,. •. pogoji, ki omejujejo obseg izvedbe procesa,. •. čas in strošek izvedbe posamezne aktivnosti ali procesa,. •. vhod v proces,. •. izhod kot rezultat procesa,. 10.

(25) •. ključni dejavniki uspeha in. •. podproces, saj je lahko proces sestavljen iz manjših podprocesov.. 2.5 BPMN BPMN (angl. Business Process Model and Notation) je notacija, namenjena modeliranju poslovnih procesov, ki je nastala znotraj pobude BPMI (angl. Business Process Management Initiative). Je grafična notacija, ki cilja na razumljivost in preprostost, tako predstavlja standard med modeliranjem ter implementacijo poslovnih procesov. Znotraj različice 2.0 imamo možnost modeliranja različnih tipov diagramov in procesov, ki jih lahko ponazorimo z različnimi grafičnimi simboli. Proces odraža stanje okolja in ima začetek ter konec. Znotraj procesa se aktivnosti izvedejo v določenem zaporedju, na katere lahko vplivajo odločitve ali dogodki. Le-ti vsebujejo različen nabor elementov, ki jih delimo na deskriptivni podrazred (visok nivo modeliranja PP), analitični podrazred (podrobno modeliranje PP) in izvajalni podrazred (namenjen izvajalnemu okolju). Grafične simbole delimo na tokovne, podatkovne, povezovalne, steze in artefakte. Seveda je pri notaciji potrebno upoštevati nabor pravil, ki narekujejo kombinacije, povezovanje in uporabo grafičnih simbolov. [4][15][16] Tabela 2.1: Deskriptivni nabor BPMN grafičnih elementov [15]. Element BPMN. Opis Aktivnost predstavlja najmanjšo enoto dela, ki se opravi znotraj procesa. Aktivnosti je možno določiti tip aktivnosti.. Strnjen podproces je nabor aktivnosti in je lahko s pomočjo ustreznih povezav povezan z drugim diagramom.. 11.

(26) Razširjen podproces je nabor aktivnosti, ki za razliko od strnjenega podprocesa omogoča prikaz aktivnosti in lahko vsebuje diagram.. Bazen predstavlja okolje, ki lahko vsebuje skupek med seboj povezanih aktivnosti. Povežemo ga lahko z vlogo oziroma deležnikom znotraj procesa.. Strnjen bazen predstavlja skrite aktivnosti, ki niso nujno pomembne za predstavitev procesa znotraj diagrama. Začetni dogodek procesa, ki ustvari novo instanco procesa.. Začetni dogodek procesa, ki se sproži ob prejetju sporočila.. Začetni dogodek procesa, ki se sproži ob časovno vezanem pogoju. Končni dogodek procesa.. Proces ali njegova pot se zaključi, kadar se pošlje sporočilo.. Končni dogodek omogoča razveljavitev (angl. Terminate) instance procesa. Prehod omogoča pogoj in glede na izpolnitev pogoja nadaljevanje po natanko eni poti.. 12.

(27) Prehod omogoča vzporedno izvajanje dveh ali več poti hkrati.. Tok zaporedja je povezava, s pomočjo katere prikažemo in med seboj povežemo aktivnosti.. Asociacija je povezava, ki prikazuje pretok informacij.. Tok sporočila je povezava, ki omogoča pretok sporočil tudi izven obstoječih mej bazena.. Skupina. predstavlja. logično. povezovanje. različnih. elementov znotraj procesa.. Element predstavlja notacijo za preprosto besedilo oziroma komentar, ki ga poveže z drugim elementom znotraj modela. Element predstavlja dokument znotraj procesa.. Element predstavlja podatkovno zbirko.. 2.6 Vpeljava programske rešitve Programsko rešitev lahko opredeljujemo kot »tehnološko sredstvo za preoblikovanje vhodnih podatkov v izhodne rezultate ali kot celoto medsebojno povezanih sestavnih delov, ki imajo za cilj preoblikovati podatke v informacije in znanje, ali kot integrirani sistem, ki na podlagi povratnega informiranja povezuje upravljalni proces z učinki njihovega izvajanja v praksi.« [18] 13.

(28) Delež programskih rešitev se znotraj poslovnega okolja iz leta v leto veča. Med drugim tudi zaradi nižjih cen računalniških komponent in programske opreme, ki je v zadnjih letih drastično povečala zmožnosti ter tako zagotavlja učinkovitost, uspešnost in boljšo konkurenčnost podjetja. Mnoga podjetja se prej kot za nakup lastne opreme odločijo za računalništvo v oblaku, kjer s pomočjo nabora že implementiranih storitev lastno poslovanje prenesejo v zunanje okolje. Pri strateških odločitvah je potrebno analizirati potrebe in poznati možnosti vpeljave programskih rešitev. [11] Programske rešitve omogočajo enega izmed mnogih načinov prenove poslovanja in omogočajo podporo poslovnim procesom. Le-te morajo biti skladne z različnimi merili glede na potrebe in želene cilje podjetja. Dobro zasnovane programske rešitve zajemajo nabor lastnosti, kot so integriteta, natančnost, odzivnost, pravočasnost, uporabnost, varnost, stabilnost in hrambo podatkov, ki so skladni s potrebami podjetja ter z njihovimi cilji. [12] Rešitev mora biti skrbno dokumentirana, načrtovana in mora poskrbeti za zajemanje treh predhodno omenjenih sestavnih delov. Dodatno večina teh zagotavlja zbiranje informacij, obdelavo zbranih informacij, prikaz rezultatov glede na predhodno obdelavo in upravljanje informacij. [18] V primeru, da obstaja obstoječa arhitektura, ki jo lahko nadgradimo in razvijamo programske rešitve, se moramo poslužiti pregledu zmožnosti arhitekture, ki nam je na voljo. Vzajemno je potrebno zagotoviti dokumentacijo, vzdrževanje sistema, standardizacijo, varnost in v primeru napak le-te odpraviti. Med tem procesi zaposlenih in sistema ob nadgradnji ne smejo biti moteni. Takšni postopki nadgradnje so iz časovnega in stroškovnega vidika lahko tudi za podjetje sporni. Med drugim se lahko odločimo za nakup ali najem že vpeljanih programskih rešitev, katere ni nujno, da so cenovno ugodne, ali pa ne zagotavljajo vseh potreb podjetja. Slednje je možno izvesti v obliki licenc. Tako smo deležni nekaj prednosti, kot je hitrejši dostop do rešitve glede na čas lastnega razvoja, dostop do tujega znanja in možnost koriščenja pomoči. Pri tem si znižamo tveganja glede končno razvite rešitve v primeru, da ta za podjetje ni ustrezna. [11] V primeru, da se podjetje ne odloči za predhodni možnosti, se lahko odločimo za izgradnjo nove lastne arhitekture in glede na preslikavo poslovanja poslovne procese prenesemo v lastno razvito okolje, ki mora zagotavljati pogoje. Eden izmed pomembnejših je zagotavljanje standardizacije poslovnih procesov, kjer s. 14.

(29) pomočjo analize poslovanja ugotovimo informacijske potrebe podjetja. Le-te nato s pomočjo načrtovanja, razvojnih tehnologij in znanja izvedemo, do mere, ki zagotavlja potrebe podjetja. Vsekakor je potrebno tudi te rešitve vzdrževati, zagotavljati nemoteno delovanja, varnost in v prihodnje glede na potrebe podjetja tudi nadgrajevati. [12] Načrtovanje in zasnova programske je tesno povezana ter ovrednotena s cilji poslovnih procesov, saj je to pokazatelj uspešnosti in učinkovitosti. Tako se osredotoča na sam proces, ki je posledica analize potreb in interesov zaposlenih, katerim je rešitev namenjena. Znotraj že vpeljane rešitve je pomembno, da so splošni cilji usmerjeni projektno in jih je skozi izvajanje znotraj programske rešitve možno nadzorovati, ni pa jih možno meriti. Medtem ko so konkretni cilji zaradi delegiranja merljivi. Kot rezultat dobimo skupek poslovnih procesov in ciljev, ki tvorijo medsebojne povezave ter določajo raven razvoja programske rešitve. Ne glede na izbor načina vpeljave programske rešitve je vsakršna večja sprememba poslovnih procesov in načinov poslovanja lahko za zaposlene problematična, kot najpogostejši vzrok uvrščamo pomanjkanje potrebnega znanja. [11]. 15.

(30) 3 POSLOVNI PROCESI PODJETJA 3.1 Analiza poslovnih procesov Tabela 3.1: Nabor identificiranih poslovnih procesov. Naziv. Vloga. Splošen opis. Upravljanje. Upravnik. Upravljanje objekta je eden izmed glavnih poslovnih. objekta. procesov podjetja. Znotraj njega se izvajajo aktivnosti, ki so pogodbeno ali zakonsko opredeljene.. Prevzem. Upravnik. objekta. Podjetje lahko prevzame upravljanje objekta v primeru potrditve sklepa o menjavi upravnika, ta mora biti potrjen od večine (lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov).. Predaja objekta. Upravnik. V primeru, da se večina lastnikov objekta odloči za spremembo upravnika, se, skladno s postopkom, znotraj določenega predajnega roka izvede predaja potrebne dokumentacije novemu upravniku.. Komunikacija s. Vsi zaposleni. strankami Zbor. Vsak dan so zaposleni v stiku s strankami. Komunikacija poteka preko telefona, elektronske pošte ali v živo.. Upravnik in administrativni. Kot narekuje zakonodaja, je potrebno letno izvesti zbor, kjer se potrjuje investicijski in vzdrževalni načrt.. delavec Administrativna. Administrativni. dela. delavci. Znotraj podjetja se uporablja programska oprema, ki je posebej. namenjena. upravljanju. in. vzdrževanju. nepremičnin. Ta omogoča pregledno in učinkovito pokritost nadzora nad poslovanjem, kot je vodenje stroškov, izdelava računov, preglednost objektov ter podobno. Vnašanje in. Administrativni. Znotraj programske opreme se hranijo potrebni. ažuriranje. delavci. podatki objektov in strank. V primeru novih objektov ali. podatkov. strank je potrebno le-te vnesti v sistem. V primeru. 16.

(31) strank ali. sprememb osebnih ali drugih podatkov objektov je le-. objektov. te potrebno ažurirati.. Sprejem in. Upravnik. dodelitev del. Stranke z objektov lahko kontaktirajo ali organizirajo sestanek z upravnikom, ki je predstavnik njihovega objekta. Upravniku javijo potrebna dela (investicijska ali vzdrževalna dela). Upravnik nato glede na delo poišče izvajalca ali v primeru manjših vzdrževalnih del delo dodeli zaposlenemu vzdrževalcu znotraj podjetja.. Izvedba. Vzdrževalec. Dodeljena vzdrževalna ali hišniška dela, ki jih. vzdrževalnih in. posameznemu vzdrževalcu koordinira upravnik, se. hišniških del. glede na dogovor s predstavniki objekta znotraj dogovorjenega časovnega obdobja le-ta izvedejo.. Obračun in. Administrativni. Ob izvedbi vzdrževalnih del za poslovne partnerje se po. izdelava. delavci. izvedbi dela izdela poročilo za opravljeno delo. Poročila. računov za. je nato potrebno skladno s pogodbo na koncu meseca. poslovne. obračunati in izdelati račune.. partnerje Iskanje. Upravnik. izvajalcev. V primeru, da dela ni možno izvesti znotraj zmožnosti podjetja, je upravnik primoran poiskati zunanje izvajalce, katerim koordinira navodila za izvedbo del in izvedbo dela tudi kasneje nadzira.. Nabava. Vsi zaposleni. materiala. Glede na potrebe zaposlenih je potrebo redno izvajati nabavo materiala. Znotraj pisarniškega okolja je na primer potrebno nabaviti potrošni in pisarniški material. Medtem ko so vzdrževalci na terenu primorani glede na delo izvesti sprotno nabavo.. Izdelava. Vsi zaposleni. dokumentov. Glede na aktivnosti, ki jih zaposleni izvajajo, je potrebno v različnih oblikah izdelati dokumentacijo, ki je potrebna za poslovanje podjetja.. Drugo. Vsi zaposleni. Znotraj podjetja se izvajajo tudi drugi poslovni procesi, ki zagotavljajo uspešno in nemoteno poslovanje. Slednje zaradi poslovnih skrivnosti ne smemo razkrivati.. 17.

(32) 3.2 Modeliranje poslovnega procesa Iz nabora identificiranih poslovnih procesov smo izbrali skupek poslovnih procesov, ki se med seboj smiselno povezujejo. Posledično se lahko nabor prepleta tudi z drugimi procesi, kar omogoča nekaterim aktivnostim proženje procesov glede na izpolnitev pogojev in med seboj povezanih aktivnosti znotraj poslovnega okolja. Izbrali smo dodeljevanja del, izdelavo poročil, izdelavo računov, vnašanje in ažuriranje podatkov strank ter objektov. Le-te smo združili in v obliki modela ter kasneje s pomočjo nabora izbranih tehnologij v obliki programske rešitve implementirali. Za izdelavo modelov smo uporabili spletno različico orodja Signavio Academic [15], ki med drugim s pomočjo notacije BPMN omogoča modeliranje, simulacijo in transformacijo procesov. Prav tako smo za prikaz poslovnega modela izbrali nabor grafičnih elementov notacije, ki je dokaj preprost in se tako nismo posluževali kompleksnih analitičnih elementov. Slednje omogoča preprostejše razumevanje poslovnega procesa tudi tistim, ki ne poznajo notacije BPMN. Stanje pred vpeljavo rešitve je vidno na modelu (Slika 3.1), ki prikazuje prepletanje komunikacije med vlogama upravnik in vzdrževalec. Takšna oblika komunikacije lahko za vlogo upravnika povzroča motenje poslovnega procesa v obliki dodatnih aktivnosti, ki jih mora izvesti in klicev za obveščanje vzdrževalca, bodisi o koordinaciji intervencije, napotkih dela bodisi podatkov lokacije, kjer je delo potrebno opraviti. Medtem je vloga vzdrževalca za nadaljnjo izvedbo poslovnega procesa primorana poročati ali predajati ustrezna poročila po opravljenem delu. Model trenutnega stanja (Slika 3.2) ne vključuje vseh motečih dejavnikov, saj smo ponazorili zgolj izbran poslovni proces. Kar ne pomeni, da je proces v stanju pred vpeljavo rešitve popolnoma neoptimalen. Ker gre za manjše podjetje, ki omogoča optimalno izvajanje takšnega procesa, je poslovanje dokaj pregledno. Pobuda za nadgradnjo in boljša informatizacija poslovnega procesa je zgolj pokazatelj, da se podjetje zaveda potrebnih ukrepov, ki predstavljajo temelj nadaljnjega razvoja. V primeru, da podjetje želi zagotoviti potrebe trga, kjer občuti porast del, je tako primorana dodatno zaposliti enega ali več vzdrževalcev. Povečan obseg dela bi za poslovni proces v trenutnem stanju (AS-IS) predstavljal preobremenitev in morebitna ozka grla, ki se bi pojavila ob nepotrebnih komunikacijskih aktivnostih med vlogama.. 18.

(33) Slednje smo želeli odpraviti s pomočjo programske rešitve, ki je podrobno opisana znotraj Poglavja 3 in predhodno načrtovanega modela, ki ga prikazuje Slika 3.2. Tako odstranimo nepotrebno komunikacijo, saj vlogi ne rabita komunicirati v takšni obliki, kot sta do sedaj. Posledično lahko vlogi znotraj poslovnega okolja pri izvedbi procesa delujeta bolj neodvisno, vendar z istim končnim rezultatom. Podjetju kot rezultat omogočimo možnost lastnega razvoja infrastrukture.. 3.2.1 Model AS-IS. Slika 3.1: Model AS-IS. 19.

(34) 3.2.2 Model TO-BE. Slika 3.2: Model TO-BE. 20.

(35) 3.3 Simulacija modelov poslovnega procesa Signavio Academic je orodje, ki omogoča tri različne možnosti simulacije. Prva je korak po korak (angl. Step by Step), kjer se sprehodimo skozi izbrane aktivnosti in dogodke procesa ter kot rezultat pridobimo instanco zaključenega procesa. Kot drugo možnost lahko izberemo eden primerek (angl. One Case), ki omogoča scenarije in ponavljanje izvajanja procesa. Kot zadnje lahko izberemo več primerkov (angl. Multiple Cases), kar prav tako omogoča scenarije in nastavitev števila trajajočih dni simulacije, rezultate pa je možno izvoziti tudi v Excelovo datoteko. Za vsak proces lahko izdelamo več različnih scenarijev. Le-te nam omogočajo v naprej določene nastavitve, ki se upoštevajo znotraj izvedbe simulacije. Nastavitve so razdeljene v štiri kategorije stroški (angl. Cost), trajanje (angl. Duration), ponovitve (angl. Frequency) in viri (angl. Resources). Kategoriji stroški in trajanje omogočata nastavitev stroškov ter časa trajanja za posamezne aktivnosti in dogodke znotraj procesa. Ponovitev omogoča določitev števila začetnih dogodkov tekom delovnika in možnosti verjetnosti na posameznih vejitvah dogodkov, kjer morajo vse poti ob seštevku imeti 100 odstotkov. Medtem ko viri omogočajo nastavitev človeških virov glede na vloge, število zaposlenih znotraj oddelka, njihov delovnik in stroškov na uro za posamezne vloge. [15] Na podlagi izbrane možnosti za več primerkov smo izvedli simulacijo za časovno izvajanje simulacijskega obdobja 21 dni. Da zagotovimo večjo verodostojnost pridobljenih rezultatov, smo izbrali identične podatke na vseh osnovnih nastavitvah, kot so aktivnosti, vejitve, delovnik in človeški viri. Posebej na scenarijih nismo nastavljali stroškov aktivnosti, saj smo upoštevali nastavitve človeških virov, kot prikazuje Slika 3.3. Ker simulacija ne omogoča variabilnosti stroškov, v scenarijih nismo upoštevali stroškov nabave materiala (nastavljeno na 0 €), saj se stroški od dela do dela spreminjajo in niso pokazatelj želenih ciljev izvedene optimizacije. Med drugim lahko na aktivnostih nastavljamo časovno variabilnost, kar smo upoštevali pri aktivnosti nabava materiala in izvedba dela. Prav tako smo znotraj obeh simulacij upoštevali zgolj pozitiven rezultat ob izvedbi vejitve »Zmožnost lastne izvedbe?«, ki omogoča osredotočanje simulacije zgolj na vloge znotraj podjetja in odstrani vlogo zunanjega izvajalca. Znotraj modela TO-BE. 21.

(36) smo izdelali več različnih scenarijev, ki smo jih glede na dodatno ugotovljena ozka grla (angl. Bottlenecks) tudi izpopolnjevali in le-te odstranili.. Slika 3.3: Nastavitev človeških virov. Nastavitve scenarija za model AS-IS. Slika 3.4: Število ponovitev začetnega dogodka modela AS-IS. Slika 3.5: Prikaz trajanja posameznih aktivnosti modela AS-IS. 22.

(37) Slika 3.6: Verjetnosti posameznih vejitev modela AS-IS. Nastavitve scenarija za model TO-BE. Slika 3.7: Število ponovitev začetnih dogodkov modela TO-BE. Slika 3.8: Prikaz trajanja posameznih aktivnosti modela TO-BE. 23.

(38) Slika 3.9: Verjetnosti posameznih vejitev modela TO-BE. 3.3.1 Analiza rezultatov scenarijev za modela AS-IS in TO-BE Slika 3.10 prikazuje, da smo s pomočjo prenove in optimizacije izbranega poslovnega procesa, podprtega z modelom ter s simulacijo, prišli do želenega in boljšega rezultata. Znižali smo stroške, čas, porabo človeških virov in odstranili vsa ozka grla.. Slika 3.10: Rezultat obeh scenarijev AS-IS in TO-BE. Slika 3.11 in Slika 3.12 prikazujeta izračunane stroške, ki so za izbran scenarij razporejeni po povprečnem, najmanjšem, največjem in skupnem strošku izvajanja procesa. V izračunu se upoštevajo dejavnosti, dodelitev aktivnosti posamezni vlogi in čas izvajanja posamezne aktivnosti. [15] Slednje dokazuje, da smo s pomočjo scenarija, pripravljenega. 24.

(39) za model TO-BE, znižali povprečne, najmanjše in največje stroške ter na podlagi le-teh znižali skupne stroške za 1.531,88 €, kar znaša 40.68 odstotkov prvotne cene.. Slika 3.11: Izračun stroškov za scenarij AS-IS. Slika 3.12: Izračun stroškov za scenarij TO-BE. Slika 3.13 in Slika 3.14 prikazujeta čas izvajanja posameznega cikla procesa, ki vključuje človeške vire in čakanje na izvedbo drugih aktivnosti ali podprocesov, saj lahko ti vplivajo na razpoložljivost človeških virov. Izračun se izvede na podlagi pričetka in konca aktivnosti. [15] V primeru ozkih grl bi se ta pokazala v posebni tabeli. Slednje dokazuje, da je scenarij za model TO-BE skrajšal izvajalne čase na celotni ravni procesa. Tako se je. 25.

(40) čas izvedbe celotnega procesa znotraj 21-dnevne simulacije zmanjšal za 1 dan in 22:16:40 ur, kar je 50.68 odstotkov manj od prvotnega procesa.. Slika 3.13: Izračun časa za scenarij AS-IS. Slika 3.14: Izračun časa za scenarij TO-BE. Slika 3.15 in Slika 3.16 prikazujeta izvedbo potrebnega časa za aktivnosti znotraj simulacije glede na človeške vire in njihovo obremenjenost. [15] Slednje dokazuje, da smo razbremenili obe vlogi in posledično zagotavljamo boljše rezultate ob izvedbi procesa.. Slika 3.15: Prikaz porabe človeških virov za scenarij AS-IS. Slika 3.16: Prikaz porabe človeških virov za scenarij TO-BE. 26.

(41) 4 IZDELAVA PROGRAMSKE REŠITVE Podjetje želi lastne poslovne procese optimizirati in podpreti s programskimi rešitvami. Tako bi bili poslovni procesi med seboj bolj povezani in združeni znotraj programske rešitve, implementirane v obliki nadzorne plošče. Slednje omogoča preglednost in boljšo organiziranost, kar je ključnega pomena za uspešno poslovanje. Iz nabora identificiranih poslovnih procesov, ki so predstavljeni znotraj tabele (Tabela 3.1), smo izbrali skupek poslovnih procesov, ki smo jih digitalizirali in s pomočjo naštetih tehnologij znotraj spodnjega Poglavja 4.2 tudi implementirali.. 4.1 Načrtovanje rešitve Rešitev predstavlja spletna aplikacija v obliki nadzorne plošče, ki jo je potrebno namestiti na strežnik in do nje dostopati s pomočjo brskalnika. Slednje predstavlja boljšo podporo in dostopnost do rešitve z vidika raznolikosti naprav ter OS, ki jih končni uporabniki uporabljajo. Spletna aplikacija bo tako z naborom funkcionalnosti pripomogla k boljši podpori poslovnim procesom. Rešitev uporablja prilagojeno privzeto avtentikacijo, ki jo ponuja ASP.NET in zaposlenim omogoča dostop do funkcionalnosti. Spletna aplikacija je implementirana kot večstranska aplikacija, kjer so funkcionalnosti dostopne znotraj menija in so razdeljene glede na vloge »Admin«, »Moderator« in »Uporabnik«. Prva vloga ima celovit dostop do implementiranih funkcionalnosti, medtem ko imata preostali vlogi dostop do okrnjene različice, kar znotraj rešitve pomeni manj dostopnih pravic. Rešitev ponuja možnost dodajanja lokacij in strank, ki so vezane na delo, poročilo ter račun. Ena izmed ključnih funkcionalnosti je dodeljevanje zadolžitev za posamezna dela, ki jih upravnik vnese v spletno aplikacijo, po opravljenem delu vzdrževalec izpolni obrazec, ki predstavlja poročilo. Na podlagi poročila se lahko izda račun za opravljeno delo, ki ga je možno shraniti v PDF obliki.. 4.2 Uporabljene tehnologije in vzorci Tehnologije ločujemo na tri glavna področja, in sicer »Front-end«, kar predstavlja osrednji del rešitve, »Back-end« predstavlja zaledni del rešitve, kot na primer infrastruktura ter podatkovne zbirke, in »Full Stack«, kar predstavlja kombinacijo obeh. 27.

(42) predhodno omenjenih področij. V zadnje področje uvrščamo rešitve znotraj okolja ASP.NET, kjer je potrebno implementirati osrednji in zaledni del aplikacije. Za razvoj programskih rešitev je razvijalcem na voljo zelo velik nabor tehnologij in programskih jezikov. Nabor izbranih tehnologij in jezikov, ki so uporabljeni znotraj magistrskega dela, je povezan z znanjem, pridobljenim med študijskim izobraževanjem.. 4.2.1 Visual Studio Visual Studio je Microsoftovo integrirano razvojno okolje (angl. IDE). Okolje je namenjeno razvoju različnih končnih rešitev, kot na primer spletne aplikacije, oblačne rešitve, namizne Windows rešitve, mobilne in druge rešitve. Temelji na okolju .NET, ki cilja na sisteme Windows, kar ne omejuje razvijalcev, saj lahko s pomočjo vtičnikov in integracije drugih orodij cilja tudi na druge OS. [19]. 4.2.2 Knjižnice Znotraj izbranega IDE je možno preprosto vključevati tudi druge knjižnice, s pomočjo odprto kodnega paketnega upravitelja (angl. Package manager) »NuGet«. Tako smo ob privzeti predlogi, ki že vključuje potrebne knjižnice za zagon projekta, kot so »jQuery«, »Bootstrap« in MS ASP.NET knjižnice, vključili še nekaj dodatnih. Med drugim »EntityFramework«, ki je opisan v odstavku 4.2, »jQuery Timepicker« za lažje izbiranje datumov in časa znotraj rešitve, »PagedList« za sortiranje izpisov po straneh, kjer lahko nastavimo poljubno število izpisov po straneh in »Rotativa«, ki je odprto kodna C knjižnica, prilagojena okolju ASP.NET ter v osnovi uporablja »wkhtmltopdf«, ki omogoča poenostavljeno upodabljanje (angl. Render) pogledov izbranega modela, torej HTML v PDF datoteko. [5]. 4.2.3 ASP.NET ASP.NET je odprtokodna spletna razvojna platforma, s pomočjo katere je možno razviti stabilne spletne rešitve s kombinacijo različnih jezikov. Najpogosteje so rešitve v kombinaciji s programskim jezikom C#, z označevalnim jezikom HTML, ki predstavlja jedro spletnega mesta, s kaskadnimi stilskimi podlogami (CSS), ki narekujejo izgled spletne rešitve, z skriptnim jezikom JavaScript, ki omogoča boljšo interakcijo precej robustne rešitve. ASP.NET cilja na operacijske sisteme Windows, Linux in macOS. 28.

(43) Dodatno okolje omogoča preprost razvoj spletnih storitev in REST aplikacijskih programskih vmesnikov, ki lahko cilja na različne končne odjemalce. [2]. 4.2.4 Arhitekturni vzorec MVC Rešitev je implementirana po arhitekturnem vzoru MVC (angl. Model-View-Controller), ki omogoča delitev spletne aplikacije v tri komponente »Model«, »Pogled« in »Kontroler«, kot prikazuje Slika 4.1. Za vzorec je značilno, da vsaka komponenta izvaja različne dele aplikacije, kar je zaradi razdeljene logike aplikacije zelo praktično za spletne aplikacije. Model predstavlja preslikavo entitet v obliki razredov (angl. Class), kjer poskrbimo za upravljanje podatkov, kot so validacija, seja in nadzor nad izbranimi podatki. Pogled je v osnovi namenjen prikazu uporabniškega vmesnika, kamor sodijo strani z različnimi gradniki, kot so besedila, gumbi, vnosna polja in izseki skript. »Kontroler« skrbi za tok dogodkov v zalednem delu aplikacije, dostop do podatkovne zbirke podatkov, preusmeritve in obvladovanje dogodkov. [14]. Slika 4.1: Model MVC [14]. 4.2.5 Entity Framework Entity Framework je odprto kodno okolje za ORM (angl. Object-relation mapping) znotraj skupine ADO.NET tehnologij. Okolje ponuja preprostejše načrtovanje relacijsko objektnih podatkovnih zbirk. Prav tako nudi povezavo med relacijsko podatkovno zbirko urejenih in shranjenih podatkov ter programsko rešitvijo. Okolje EF ponuja tri pristope načinov izdelave podatkovne baze (»Code First«, »Model First« in »Database First«). Več o izbranem pristopu v odstavku 4.3. [8]. 29.

(44) 4.2.6 Azure Azure je storitvena platforma podjetja MS, ki ponuja zelo obsežen nabor različnih storitev, namenjenih računalništvu v oblaku. Platforma omogoča različne programske jezike, razvojna okolja, programsko opremo kot storitev (angl. Software as a service), platformo kot storitev (angl. Platform as a service) in infrastrukturo kot storitev (angl. Infrastructure as a service). Med drugim omogoča preprosto in hitrejšo namestitev razvitih aplikacij, kar v našem primeru pomeni, da smo znotraj izbranega IDE z nekaj kliki namestili (angl. Deploy) spletno aplikacijo na začasni strežnik, ki je namenjen predstavitvi razvite rešitve znotraj sklopa magistrskega dela. [3]. 4.3 Razvoj funkcionalnosti in uporabniškega vmesnika Za programsko rešitev, ki je del praktičnega sklopa magistrskega dela, smo uporabili integrirano razvojno okolje (angl. Integrated development environment) Visual Studio 2019, različico »Community«. Znotraj razvojnega okolja smo ustvarili nov projekt »ASP.NET Web Application (.NET Framework)«, ki ponuja že pripravljene predloge za različne vrste avtentikacij. Tako lahko omogočimo preprosto Windows avtentikacijo v obliki službenih ali šolskih MS računov in osnovno z uporabniškim imenom ter geslom, katero smo uporabili znotraj implementirane programske rešitve. Za programski jezik smo izbrali C#, v povezavi s sintakso Razor, katere privzet označevalni jezik je HTML. [8] Iz nabora EF pristopov smo se odločili za pristop »Database First«, kjer smo najprej ustvarili podatkovno bazo. Podatkovno bazo smo načrtovali glede na potrebe poslovnih procesov, ki jih nameravamo podpreti. S pomočjo načrtovanja smo pridobili potreben seznam tabel in medsebojne relacije, ki zagotavljajo zadane potrebe ter pokritost področja. Vsaki tabeli smo določili potrebne atribute, glavne in tuje ključe, ki predstavljajo relacije med tabelami. [12] Predhoden izbor avtentikacije, ki omogoča registracijo, nam samodejno ustvari skupek potrebnih tabel, kjer so shranjeni podatki uporabnikov s pripadajočimi vlogami. Dodatnih funkcionalnosti, ki jih predloga omogoča, nismo uporabili. Ustvarili smo šest dodatnih tabel, kjer hranimo potrebne podatke za delovanje spletne aplikacije. Vsaki izmed tabel smo določili ključ, atribute s podatkovnimi tipi in tuje ključe.. 30.

(45) Slika 4.2 prikazuje strukturo tabele »Delo«, znotraj katere hranimo podatke za nabor funkcionalnosti »Upravljanje del«.. Slika 4.2: Tabela »Delo«. Slika 4.3 prikazuje strukturo tabele »Porocilo«, znotraj katere hranimo podatke za nabor funkcionalnosti »Upravljanje poročil«.. Slika 4.3: Tabela »Porocilo«. Slika 4.4 prikazuje strukturo tabele »Racun«, znotraj katere hranimo podatke za nabor funkcionalnosti »Upravljanje računov«.. 31.

(46) Slika 4.4: Tabela »Racun«. Slika 4.5 prikazuje strukturo tabele »Postavka«, znotraj katere hranimo podatke za nabor funkcionalnosti »Dodaj prazen račun«. Slednje nam omogoča dinamično hrambo večjega nabora postavk za posamezen račun.. Slika 4.5: Tabela »Postavka«. Slika 4.6 prikazuje strukturo tabele »Lokacija«, znotraj katere hranimo podatke za nabor funkcionalnosti »Upravljanje lokacij«.. 32.

(47) Slika 4.6: Tabela »Lokacija«. Slika 4.7 prikazuje strukturo tabele »Stranka«, znotraj katere hranimo podatke za nabor funkcionalnosti »Upravljanje strank«.. Slika 4.7: Tabela »Stranka«. Na podlagi ustvarjenih tabel smo s pomočjo čarovnika za generiranje podatkovnega modela v projekt uvozili potrebne tabele, vključno s pripadajočimi podatkovnimi tipi in z relacijami. Tako smo pridobili diagram modela, vidnega na sliki (Slika 4.8), ki vizualno prikazuje entitete, atribute, relacije med njimi in ob kliku na posamezno tabelo podatkovne tipe. Ob spremembah je bilo potrebno model s pomočjo migracij podatkovne baze posodobiti.. 33.

(48) Slika 4.8: Model podatkovne baze. Nato smo s pomočjo predloge posameznih modelov ustvarili »Kontroler« (angl. Controller). Nad njim smo izbrali posamezne modele, obkljukali generiranje pogledov (angl. Views) in pridobili osnovni nabor »CRUD« operacij, osnovne modele ter »DbContext«, ki predstavlja povezavo v zaledju. Povezava predstavlja most med entitetami in podatkovno zbirko. [8] Vsi podatki, ki so trenutno shranjeni v podatkovni bazi programske rešitve in bodo predstavljeni v magistrskem delu, so fiktivni ter niso odraz poslovanja podjetja. Slednje nam omogoča zgolj demonstracijo delovanja programske rešitve.. 34.

(49) Registracija Registracija je ena izmed pomembnejših funkcionalnosti rešitve. Ob uspešno izpolnjenem in potrjenem obrazcu s pripadajočimi atributi, na podlagi katerih ustvarimo uporabniški račun. Kot prikazuje Slika 4.9, je znotraj obrazca potrebno vnesti »elektronski naslov«, »ime in priimek«, »geslo« in »potrjeno geslo«. S pomočjo tega lahko uporabniki kasneje dostopajo do funkcionalnosti, ki so implementirane znotraj spletne aplikacije. Zaradi namembnosti rešitve, ki je namenjena manjšemu naboru končnih uporabnikov, je registracija omogočena zgolj vlogi »Admin«, ki je zadolžena ustvariti število potrebnih uporabniških računov za zaposlene in jim dodeliti potrebne vloge glede na njihov položaj znotraj podjetja.. Slika 4.9: Obrazec za registracijo uporabnika. Prijava Funkcionalnost omogoča uporabnikom, ki imajo uporabniški račun, prijavo v spletno aplikacijo. Ob vnosu elektronskega naslova in gesla, kot prikazuje Slika 4.10, se ob potrditvi obrazca ter uspešni prijavi, izvede preusmeritev na začetni pogled.. 35.

(50) Slika 4.10: Obrazec za prijavo v rešitev. Glede na vlogo, ki pripada uporabniškemu računu, se le-temu prikaže drugačna različica menija. V primeru, da je uporabnik z vlogo »Admin«, se prikažejo vsi pogledi in funkcionalnosti, ki so opisane v nadaljevanju, kot prikazuje Slika 4.11.. Slika 4.11: Meni vloge »Admin«. Vloga »Moderator« ima omejene funkcionalnosti, dodatno je odstranjena povezava na pogled registriranih uporabnikov in upravljanje le-teh, kot prikazuje Slika 4.12.. Slika 4.12: Meni vloge »Moderator«. Vloga »Uporabnik« ima okrnjeno različico menija, kjer lahko dostopa zgolj do dela, poročil, lokacij in strank, kot prikazuje Slika 4.13. Nabor funkcionalnosti posameznih vlog je opisan v nadaljevanju pod posamezno postavko.. Slika 4.13: Meni vloge »Uporabnik«. Preverjanje vlog Znotraj zalednega dela rešitve smo nad posameznimi pogledi glede na pravice določili vloge, katerim je omogočen prikaz pogleda. Shranjenim vlogam, katerim želimo. 36.

(51) omogočiti dostop pogleda, le-to storimo s pomočjo atributa »[Authorize(Roles = "ImeVloge ")]«. Za preverjanje vlog lahko uporabimo pogojna ukaza za preverjanje »if (User.Identity.IsAuthenticated)« in »if (User.IsInRole("ImeVloge"))«. Upravljanje uporabniškega računa Upravljanje uporabniškega računa je funkcionalnost, namenjena vsem uporabnikom in je dostopna ob kliku na elektronski naslov v zgornjem delu menija, ki nas preusmeri na okno, vidno na sliki (Slika 4.14).. Slika 4.14: Pogled upravljanja uporabniškega računa. Znotraj le-tega si s pomočjo obrazca uporabniki spremenijo geslo, obrazec prikazuje Slika 4.15. Potrebno je vnesti staro in novo geslo ter obrazec s klikom na gumb »Spremeni«, potrditi. V prihodnosti bi lahko dodali večji nabor možnih sprememb uporabniških računov, kot na primer pozabljeno geslo, sprememba elektronskega naslova, telefonska številka in podobno. Prijave z družabnimi omrežji, ki jih predloga ponuja, so namensko odstranjene.. Slika 4.15: Obrazec za spremembo gesla. 37.

(52) Upravljanje uporabnikov Upravljanje uporabnikov je pogled, dostopen zgolj uporabniškemu računu, s pripadajočo vlogo »Admin«. Uporabniške račune lahko znotraj funkcionalnosti registracije urejamo s pomočjo obrazca, ki ga prikazuje Slika 4.16. Le-tem dodelimo potrebne pravice glede na vlogo zaposlenega, dodatno je znotraj pogleda omogočeno urejanje drugih podatkov.. Slika 4.16: Obrazec za urejanje uporabnika. Omogočeno je izpisovanje podrobnosti izbranega uporabniškega računa, kot prikazuje Slika 4.17. Kot prikazuje Slika 4.18, je dodatno ob kliku na gumb »Odstrani«, omogočeno odstranjevanje uporabnika iz sistema.. Slika 4.17: Pogled za izpis podrobnosti uporabnika. 38.

(53) Slika 4.18: Pogled za odstranitev uporabnika. Na voljo je pregleden seznam registriranih uporabnikov, ki ga prikazuje Slika 4.19, nad katerim lahko glede na atribute modela izvajamo iskanje. Ker je začetni pogled implementiran v obliki seznama, je prav tako omogočeno filtriranje izpisov, in sicer 10 na stran.. Slika 4.19: Pogled za izpis seznama registriranih uporabnikov. Upravljanje strank Upravljanje strank je nadzorna plošča, dostopna trem vlogam znotraj sistema, in sicer vlogi »Admin«, »Moderator« ter »Uporabnik«. Slika 4.20 prikazuje pogled vloge »Uporabnik«, kjer je vlogi zgolj omogočeno iskanje in izpis podrobnosti izbrane stranke, slednje je omogočeno tudi obema drugima vlogama.. 39.

(54) Slika 4.20: Pogled za izpis podrobnosti izbrane stranke. Preostalima vlogama je dodatno omogočena povezava za dodajanje strank. V obrazec, ki ga je treba potrditi s klikom na gumb »Dodaj«, lahko uporabnik vnese naslednje podatke »ime priimek«, »naslov«, »hišna številka«, »poštna številka«, »kraj« in »lokacijo«, če ta obstaja. Po identičnem obrazcu je znotraj sistema omogočena možnost urejanja obstoječih strank. Spodnja Slika 4.21 prikazuje pogleda dodajanja in urejanja strank.. Slika 4.21: Obrazca za dodajanje in urejanje strank. Vlogi imata tudi omogočeno odstranjevanje strank znotraj sistema, ki ob kliku na gumb »Odstrani«, odstrani stranko iz podatkovne baze, kot prikazuje Slika 4.22.. Slika 4.22: Pogled za odstranitev stranke. 40.

(55) Seznam strank je za uporabnika pomemben, saj mu le-ta omogoča preglednost potrebnih podatkov strank. Nad seznamom lahko glede na atribute modela izvajamo iskanje, kot je vidno v levem delu zaslonske slike (Slika 4.23). Dodatno je omogočeno odstranjevanje enega ali več izbranih strank, s pomočjo gradnika »CheckBox«, kjer želeno stranko pred imenom in priimkom obkljukamo. Slednje ni implementirano v obliki preusmeritve, temveč se ob potrditvi direktno odstranijo izbrane stranke. Ker je začetni pogled implementiran v obliki seznama, je prav tako omogočeno filtriranje izpisov, in sicer 20 na stran.. Slika 4.23: Pogled za izpis seznama strank. Upravljanje lokacij Upravljanje lokacij je nadzorna plošča, ki je dostopna trem vlogam znotraj sistema, in sicer vlogi »Admin«, »Moderator« ter »Uporabnik«. Vlogi »Uporabnik« je omogočeno zgolj iskanje in izpis podrobnosti izbrane lokacije, kot prikazuje Slika 4.24.. Slika 4.24: Pogled za prikaz podrobnosti lokacije. Preostalima dvema vlogama je omogočeno dodajanje novih in urejanje že obstoječih lokacij znotraj sistema. Obrazec, ki ga je potrebno potrditi ob kliku na gumb »Dodaj«, 41.

(56) omogoča vnos lokacije in zajema »naziv«, »naslov«, »hišno številko«, »kraj«, »poštno številko«, »predstavnika«, »kontakt«, »upravnik«, »število enot« ter »tip lokacije«, kot prikazuje Slika 4.25.. Slika 4.25: Obrazca za dodajanje in urejanje lokacij. Na voljo je pregleden seznam vseh vnesenih lokacij, nad katerim lahko izvajamo iskanje glede na atribute modela. Dodatno pogled omogoča povezave na dodajanje in izpisovanje podrobnosti izbrane lokacije v identičnem pogledu, kot prikazuje Slika 4.24 zgoraj. Vloga »Admin« ima možnost povezave tudi na urejanje in odstranjevanje izbrane lokacije iz sistema, kjer je potrebno samo potrditi odstranitev, kot prikazuje Slika 4.26.. Slika 4.26: Pogled odstranitve lokacije. 42.

(57) Dodatno je omogočeno odstranjevanje ene ali več izbranih lokacij, s pomočjo gradnika »CheckBox« pred nazivom lokacije, kar je vidno v levem delu pogleda, prikazanega na sliki (Slika 4.27). Slednje ni implementirano v obliki preusmeritve, temveč se ob potrditvi izbrane lokacije odstranijo. Ker je začetni pogled implementiran v obliki seznama, je prav tako omogočeno filtriranje izpisov, in sicer 20 na stran.. Slika 4.27: Pogled za izpis seznama lokacij. Upravljanje del Upravljanje del je skupina funkcionalnosti, ki so namenjene vsem trem vlogam, vendar se upoštevajo pravice uporabniškega računa. Vlogi »Admin« in »Moderator« lahko upravljata z deli in osnovnimi »CRUD« operacijami modela »Delo«. Tako lahko s pomočjo spodnjega obrazca, ki je prikazan v levem delu slike (Slika 4.28), dodajamo nova dela v obliki »naziva«, »opisa«, »statusa dela«, »zadolžitev« glede na izbor zaposlenega, »lokacija« ali »stranka« in »rok odprave«. S pomočjo desnega obrazca je možno shranjena dela urejati.. 43.

(58) Slika 4.28: Obrazca za dodajanje in urejanje del. Dodatno lahko vlogi izpisujeta podrobnosti izbranega dela, kot prikazuje Slika 4.29, ali glede na potrebe odstranita izbrano delo, katerega je potrebno potrditvi, kot prikazuje spodnja Slika 4.30.. Slika 4.29: Pogled za prikaz podrobnosti dela. Slika 4.30: Pogled odstranitev dela. Znotraj pogleda je dodatno omogočeno iskanje po atributih modela, kjer je prikazan seznam in iskanje glede na izbran začetni ter končni datum, po atributih »rok odprave« in »datum vnosa«, kar je prikazano v desnem delu zaslonske slike (Slika 4.31). Prav tako. 44.

No results found