A WORKER\u27S LEGAL STATUS IN THE EVENT OF THE DEATH OF THEIR EMPLOYER - NATURAL PERSON

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. MARINA VUČIĆEVIĆ PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA – FIZIČNE OSEBE Diplomsko delo. Maribor, 2015.

(2) UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO. PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA – FIZIČNE OSEBE. Študentka: Marina Vučićević Številka indeksa: 71164297 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Civilno pravo Mentorica: Dr. Darja Senčur Peček. Maribor, julij 2015.

(3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svoji mentorci, dr. Darji Senčur Peček za sprejeto mentorstvo in strokovno svetovanje. Prav tako se zahvaljujem celotni družini in partnerju, ki so me spodbujali in mi v času študija stali ob strani. Diplomsko delo pa posvečam stricu, ki mi je študij omogočil..

(4) KAZALO 1. UVOD __________________________________________________________ 1. 2. NORMATIVNI OKVIR ___________________________________________ 3. 3. DELODAJALEC PO ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH ___________ 4. 4. DELODAJALEC - FIZIČNA OSEBA ________________________________ 5 4.1. Opis instituta _______________________________________________________ 5. 4.2. Nosilci svobodnih poklicev ____________________________________________ 7. 4.2.1. 4.3 4.3.1 4.3.2 4.3.3 4.3.4. 4.4. 5. Poklic odvetnika _________________________________________________________ 9. Samostojni podjetnik _______________________________________________ 11 Nastanek poslovnega subjekta ______________________________________________ 12 Zastopanje _____________________________________________________________ 13 Preoblikovanje in prenos podjetja ___________________________________________ 14 Prenehanje samostojnega podjetnika _________________________________________ 15. Obrtna dejavnost __________________________________________________ 17. PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI __________________________ 19 5.1. Opis instituta ______________________________________________________ 19. 5.2 PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SMRTI DELAVCA OZIROMA DELODAJALCA – FIZIČNE OSEBE _____________________________ 21 5.2.1 Opis instituta ___________________________________________________________ 21 5.2.2 Dedovanje po oporoki ali po zakonu ________________________________________ 24 5.2.3 PRIMER, KADAR NASLEDNIKI NE NADALJUJEJO Z DEJAVNOSTJO _________ 30 5.2.3.1 Pravne posledice v primeru, kadar nasledniki ne nadaljujejo z dejavnostjo ______ 30 5.2.3.2 Slovenska sodna praksa ______________________________________________ 36 5.2.3.2.1 VDSS sodba in sklep Pdp 154/2006 __________________________________ 36 5.2.3.2.2 VDSS sodba Pdp 25/2014 __________________________________________ 38 5.2.3.3 Sodna praksa sodišča Evropske unije ____________________________________ 40 5.2.3.3.1 Pomen sodne prakse Evropske unije __________________________________ 40 5.2.3.3.2 Zadeva C-323/08 Ovidio Rodríguez Mayor in drugi proti Herencia yacente de Rafael de las Heras Dávila in drugim (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Madrid) ________________________________________ 41 5.2.3.3.2.1 Postopek v glavni stvari ________________________________________ 41 5.2.3.3.2.2 Vprašanja za predhodno odločanje________________________________ 42 5.2.3.3.2.3 Odločitve sodišča _____________________________________________ 43 5.2.4 PRIMER, KADAR NASLEDNIKI NADALJUJEJO Z DEJAVNOSTJO ____________ 44 5.2.4.1 Pravne posledice v primeru, kadar nasledniki nadaljujejo z dejavnostjo _________ 44 5.2.4.2 UREDITEV INSTITUTA SPREMEMBE DELODAJALCA _________________ 46 5.2.4.2.1 Splošno ________________________________________________________ 46 5.2.4.2.2 Varstvo pridobljenih pravic _________________________________________ 47 5.2.4.2.3 Pravice iz pogodbe o zaposlitvi ______________________________________ 48 5.2.4.2.4 Pravice iz kolektivnih pogodb _______________________________________ 49 5.2.4.2.5 Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca __________________________ 50 5.2.4.2.6 Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca _______________________ 52 5.2.4.2.7 Varstvo delavskih predstavnikov ____________________________________ 52 5.2.4.2.8 Informiranje in posvetovanje s sindikati _______________________________ 53.

(5) 6. PRIMERJAVA S TUJIMI PRAVNIMI UREDITVAMI __________________ 53 6.1. Nemški pravni sistem _______________________________________________ 53. 6.2. Italijanski pravni sistem _____________________________________________ 56. 6.3. Angleški pravni sistem ______________________________________________ 56. 6.4. Kanadski pravni sistem _____________________________________________ 57. 6.5. Sklepno o primerjalnih sistemih ______________________________________ 57. 7. SKLEP _________________________________________________________ 58. 8. LITERATURA ___________________________________________________ 62.

(6) POVZETEK Diplomska naloga obravnava pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Gre za kompleksen problem, kateri zahteva poznavanje več pravnih področij. Predvsem je potrebno upoštevati delovno pravo, dedno pravo in statusno pravo. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba in že obligacijski zakonik določa, da v primeru smrti ene od strank pogodbeno razmerje zaradi lastnosti ˝intuitu personae˝ preneha. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Uvodoma je treba opredeliti in poznati lastnosti delodajalca, ki je fizična oseba. Samostojnega podjetnika opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah v splošnem delu, prav tako pa v delu, ki je namenjen podjetniku. Pravni položaj drugih svobodnih poklicev, ki jih lahko opravljajo fizične osebe, pa urejajo posebni zakoni. Zaradi smrti delodajalca pridejo v poštev določbe dednega prava iz Zakona o dedovanju. V trenutku zapustnikove (delodajalčeve) smrti pride do dedovanja. Deduje se lahko na dva načina. Če je zapustnik zapustil oporoko, se spoštuje njegova volja. Če oporoke ni, ali če oporočno določeni dediči ne želijo dedovati, pride do zakonitega dedovanja. Določbe dednega prava so v primerjavi s statusnimi določbami lex generalis. Za pravni položaj delavca je pomemben Zakon o delovnih razmerjih. Nadaljevanje podjetja in ohranitev delavčevih pogodb o zaposlitvi je odvisna od tega, kakšno dejavnost je zapustnik opravljal. Lahko pride do dveh situacij. Prva situacija je ta, da je delodajalec opravljal takšno dejavnost, zaradi katere dediči ne morejo nadaljevati podjetja, ali pa iz različnih razlogov tega ne želijo. Zaradi tega se delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi delavcev ne ohranijo. V tem primeru so pravice delavcev okrnjene, saj jim ne pripada pravica do odpravnine, pravica do odpovednega roka in s tem povezane druge pravice. Pridobijo lahko le pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Druga situacija je takšna, da dediči lahko in želijo nadaljevati zapustnikovo podjetje. Pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je upoštevati slovenski Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. V tem primeru se ohranijo delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi..

(7) KLJUČNE BESEDE: Smrt delodajalca – fizične osebe, samostojni podjetnik, pravni položaj delavca, sprememba delodajalca, dedovanje podjetniškega premoženja, fizična oseba, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ohranitev pogodbe o zaposlitvi.. ABSTRACT The subject of my diploma paper is on a worker´s legal status in the event of the death of their employer – natural person. It is a complex problem which requires knowlege of many areas of law, especially labor law, inheritance law and corporate law. The parties of a contract of employment are the employee (worker) and the employer. The worker is always a natural person and civile code provides that, in the event of the death of one party, the relationship/contract due to the characteristic ˝intuitu personae˝ends. The same is not true for the death of the employer; the reason is that the employer can be both a legal or natural person. First, it is necessary to identify and understand the characteristics of the employer, who is a natural person. For private entrepreneur are these characteristics defined in the Companies Act and are laid down in the general part of the act as well as in the part meant for a private enterpreneur. For all other natural persons who are a member of a liberal professions are special rules laid down in the special acts. Due to the death of the employer there can be also relevant provisions of the inheritance law, contained in the Inheritance Act. At the moment of the testator´s (employer´s) death, the Inheritance Act comes into play via two different ways: if the deceased left a will, his will must be respected, however if no will is left, or if certain testamentary heirs do not want to inherit, then it comes to a legal inheritance. The provisions of the inheritance law are lex generalis in relation to a corporate provisions. For a worker´s legal status, the Employment relationship Act is important. The continuation of deceased’s activity depends especially on what kind of activity the deceased worked. Furthermore, it also depends if employment contracts shall be preserved. There may be two situations. The first is that he has pursued such an activity which heirs can not or do not want to continue the business. As a result, labor relations and employment contracts for the workers are not maintained. In this case the worker´s rights.

(8) are truncated, because they are not entitled to severance pay, the right to notice and other related rights. Gain can only be entitled to monetary compensation for unemployment. Another situation is that the heirs can and want to continue the decedent's business. This is a similar situation as in the case of transfer of an undertaking, business or part thereof. It is necessary to take into account the Slovenian Employment relationship Act, having regard to Council Directive 2001/23/EC on the approximation of the laws of the Member States regarding the protection of the workers' rights in the event of transfers of undertakings, businesses or parts of undertakings and establishments. In this case, the labor relations and employment contracts are maintained.. KEY WORDS Death of employer – natural person, private entrepreneur, worker´s legal status, change of employer, inheritance of business property, natural person, termination of the employment contract, the preservation of the employment contract..

(9) 1 UVOD Podrejenost delavca je skozi zgodovino pripomogla do razvoja delovnega prava, katerega glavni namen je varovati delavca v delovnem razmerju, kot šibkejšo pogodbeno stranko. Poleg podrejenosti sta glavni značilnosti delovnega razmerja osebno, nepretrgano opravljanje dela po navodilih in nadzorom delodajalca, kjer se kaže tudi njegova odvisnost. Zato je namen delovnega prava krepitev varstva delavcev in izboljšanje njegovih delovnih pogojev. Kadar delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, načeloma ni večjih težav, problemi pa nastanejo, kadar so delavcu okrnjene pravice, ali kadar pride do prenehanja delovnega razmerja. Izguba dela ima vpliv na njegovo eksistenco, njegovo družino in na koncu tudi na gospodarstvo kot celoto. Ker je lahko delavec zaposlen v različnih pravnoformalnih oblikah, ima lahko glede na različno obliko tudi različen pravni položaj, vendar se posamezniki tega velikokrat ne zavedajo oziroma nimajo ustreznih informacij in pravnega znanja. Torej, stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Delodajalec kot pravna oseba ne umre, temveč lahko le preneha in ravno na tem mestu prihaja do pomembnih razlik v pravnem položaju delavca v primerjavi z delodajalcem – fizično osebo. Moja diplomska naloga se osredotoča na delodajalca – fizično osebo, na prenehanje ali prenos njegovega podjetja na naslednike, in na to, kakšen je v tem primeru pravni položaj delavca. Vprašanja, povezana s prenehanjem delovnega razmerja v primeru smrti delodajalca – fizične osebe in s tem prenosom podjetja na naslednike, se v največji meri povezujejo z delovnopravno zakonodajo v povezavi s statusno in dednopravno zakonodajo. V poštev pa pridejo tudi drugi predpisi, predvsem tisti, ki urejajo svobodne poklice. V tem pogledu gre za specifičen, kompleksen problem, ki pa ni enotno urejen. Zakon o gospodarskih družbah1 ureja pravni položaj samostojnega podjetnika, za opredelitev katerega velja normativna večtirnost, kar pomeni, da velja smiselna uporaba določb splošnega dela Zakona o gospodarskih družbah, prav tako pa najdemo določbe v posebnem poglavju, ki ima za to pravnoorganizacijsko obliko posebej prilagojena pravila.. 1. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13.. 1.

(10) V primeru, da delodajalec, ki zaposluje delavce v svojem podjetju umre, pride v trenutku delodajalčeve (zapustnikove) smrti do dedovanja. Po splošnih določbah o dedovanju se lahko deduje na dva načina - po oporoki ali po zakonu. Če zapustnik zapusti oporoko in v njej določi dediča, se spoštuje njegova volja. V primeru, kadar oporoke ni, ali če v oporoki določeni dedič noče nadaljevati podjetja, gre podjetje njegovim zakonitim dedičem. Vendar se v primeru zakonitega dedovanja začnejo pojavljati številni problemi, saj je slovenska zakonodaja na tem področju skopa. Najpomembnejšo vlogo v okviru pravnega položaja delavca ima delovno pravo. Zakon o delovnih razmerjih2 ima eno samo določbo v drugem odstavku 80. člena, ki pravi, da delovno razmerje v primeru smrti delodajalca - fizične osebe preneha, razen v primeru, če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Glede možnosti nadaljevanja podjetja je pomembno, kakšno dejavnost je pokojni delodajalec opravljal in kakšni so interesi dedičev. Možni sta dve situaciji. Prva je ta, da je opravljal vrsto dejavnosti, zaradi katere nasledniki ne morejo nadaljevati podjetja ali pa tega ne želijo, to pa pomeni, da delovna razmerja prenehajo.3 Postavijo se vprašanja pravic delavcev glede odpravnine, odpovednega roka in drugih pravic. Druga situacija je pa ta, da nasledniki nadaljujejo pokojnikovo dejavnost. Uveljavi se pravilo univerzalnega nasledstva in pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je preveriti zakonodajo, ki se tiče spremembe delodajalca, v poštev bi lahko prišla predvsem Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. Pri izdelavi diplomske naloge sem opisovala predvsem institute statusnega, dednega in delovnega prava, kjer sem uporabila teoretično metodo. Osredotočila sem se na raziskovanje in opis samostojnega podjetnika posameznika, prav tako pa sem na kratko predstavila nosilce svobodnih poklicev. S pomočjo literature in člankov sem raziskala in povzela mnenja pravnih strokovnjakov. Obširneje sem predstavila dva primera iz slovenske sodne prakse, pri katerem prvi obravnava pravico do odpravnine v primeru smrti delodajalca - fizične osebe, drugi primer se pa nanaša na problematiko. 2. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013. Veljavnost pogodbe v primeru smrti ene od pogodbenih strank ureja že Obligacijski zakonik (OZ, Uradni list RS, št. 97/07 z dne 24. 10. 2007) v 334. členu. Ta določa, da v primeru smrti ene od pogodbenih strank, pogodbeno razmerje med njima preneha, če je obveznost nastala glede na osebne lastnosti katere od strank ali glede na osebno sposobnost dolžnika. 3. 2.

(11) časovnega trenutka prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Nadalje sem predstavila primer iz Sodišča Evropske Unije, ki je bil podlaga za predhodno odločanje. V zadnjem delu pa sem na kratko opisala institut v tujih ureditvah in v sklepu podala svoje mnenje in ugotovitve o obravnavani tematiki.. 2 NORMATIVNI OKVIR Pri izvajanju in razvoju delovnopravne zakonodaje je pomembnih več dejavnikov. Veliko težo nosi država. V državnem zboru se sprejemajo zakoni in drugi akti, vlada v okviru izvršilne veje oblasti spremlja, usmerja in izvaja delovanje sprejetih aktov preko ministrstev in inšpekcije za delo. V okviru sodne veje oblasti pa o delovnih sporih odločajo delovna in socialna sodišča. Kot močan dejavnik nastopajo sindikati in združenja delodajalcev, znotraj podjetij pa tudi sveti delavcev, delavski zaupniki in drugi organi delavskega soupravljanja.4 Osrednji predpis na področju delovnega prava je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta določa minimum pravic delavcev v pogodbenem razmerju med delavcem in delodajalcem. V Sloveniji je razvita avtonomna ureditev delovnih razmerij, kar pomeni, da se lahko kljub zakonski ureditvi glede pravnega položaja ter glede pravic in obveznosti konkretnega delavca, določi ugodnejša ureditev v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi, ki velja zanj. Prav tako je določena uporaba splošnih določb civilnega prava, če ZDR-1 ne določa drugače. Za pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe so pomembni tudi drugi slovenski predpisi. Na področju statusno-gospodarskega prava nosi osrednjo vlogo Zakon o gospodarskih družbah. V okviru dednega prava imamo Zakon o dedovanju5. Za delodajalce, ki opravljajo svoj poklic kot zasebniki, pridejo v poštev poleg splošnih še specialni zakoni. Se pa ta institut dotika tudi socialnega in finančnega prava. Kot mednarodni viri delovnega prava veljajo ratificirane mednarodne pogodbe s področja dela, ki se uporabljajo neposredno. Kot univerzalni pravni viri so akti Organizacije združenih narodov (OZN), med njimi so najpomembnejše Splošna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodni pakt o civilnih in političnih pravicah, Deklaracija. 4. Povzeto po zapiskih Pike Krejan 2007/2008, Delovno pravo-predavanja, str. 21, 22, 23. Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ in 31/13 – odl. US). 5. 3.

(12) in Konvencija o otrokovih pravicah ter Deklaracija in Konvencija o odpravi diskriminacije žensk. Pomembne so tudi konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela (MOD). Zaradi članstva v Evropski uniji je Slovenija od leta 2004 zavezana k uporabi evropskih uredb in direktiv. Ugotoviti je mogoče, da noben mednarodni vir izrecno ne ureja pravic delavcev v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Sodišče Evropske unije je posredno odločalo o tej materiji le v okviru predhodne odločbe (več o tem v poglavju: 5.2.3.3.2).. 3. DELODAJALEC PO ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH. Definicijo delovnega razmerja, delodajalca ter delavca6 določa Zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da je delovno razmerje dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem, katerega pravna podlaga je pogodba o zaposlitvi. Bistveni elementi delovnega razmerja se kažejo v prostovoljni vključitvi delavca v organizirani delovni proces delodajalca, kjer delavec po navodilih in nadzorom delodajalca nepretrgoma in osebno7 opravlja delo za plačilo. Delodajalec je lahko za razliko od delavca, pravna ali fizična oseba ali drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Če je delodajalec fizična oseba, načeloma sam neposredno izvršuje pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v razmerju do morebitnih zaposlenih. V primeru pravne osebe uresničuje pravice in obveznosti iz delovnega razmerja zastopnik ali pooblaščenec. Če povzamemo, je delodajalec kdorkoli, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavce.8 Nadalje zakon opredeljuje manjšega delodajalca, to je oseba, ki zaposluje deset ali manj delavcev. Razlikovanje delodajalcev po velikosti je pomembno predvsem zaradi določanja obsega pravnega varstva delavcev.9 Velikost. 6. Izraza delavec in delodajalec sta po Zakonu o delovnih razmerjih uporabljena kot nevtralno za moške in ženske. 7 ˝intuitu personae˝ Delo mora osebno opravljati delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi. 8 Prim: D. Krašovec, Novi veliki komentar zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela, Založba Reforma d.o.o., Ljubljana, 2013, str. 31. 9 Posebnosti, ki veljajo v primeru manjših delodajalcev določene v ZDR-1 so naslednje: - 2. odstavek 22. člena določa, da manjši delodajalec ni dolžan s splošnim aktom določiti pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela.. 4.

(13) delodajalca vpliva tudi na nekatera druga pomembna vprašanja, ki se pojavljajo v Zakonu o sodelovanju delavcev pri opravljanju (ZSDU)10. ZSDU se uporablja za samostojne podjetnike, ki zaposlujejo najmanj 50 delavcev. Ta zakon določa, da lahko delavci pri delodajalcih, ki zaposlujejo dvajset ali manj delavcev, izvolijo delavskega zaupnika. Pri delodajalcih, ki zaposlujejo nad dvajset delavcev pa je možno ustanoviti svet delavcev.. 4. DELODAJALEC - FIZIČNA OSEBA. 4.1 Opis instituta Pri odločitvi, katero pravnoorganizacijsko obliko bo oseba ustanovila, je potrebno temeljito pretehtati vse prednosti in slabosti posameznih oblik. Pri tem mora slediti uresničitvi svojih idej in ciljev. Pomembnih je veliko dejavnikov kot so kapital, davčne obremenitve, socialne obremenitve, stopnja in vrsta odgovornosti, stopnja osebne vključenosti, način vodenja itd. Kar se tiče gospodarskih subjektov po ZGD-1, je lahko delodajalec kot fizična oseba le v pravnoorganizacijski obliki samostojnega podjetnika. Podjetnik na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.. -. 5. odstavek 33. člena določa, da lahko manjši delodajalec z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa, delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela iz 3. odstavka tega člena, prav tako pa tudi drugega primernega dela (delo, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca).. -. 2. odstavek 54. člena določa, da se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, da lahko manjši delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve, določene v zakonu, ki veljajo za sklepanje tovrstnih pogodb o zaposlitvi.. -. 3. odstavek 59. člena določa, da omejitev iz tega člena, glede števila napotenih delavcev k drugemu uporabniku ne velja za uporabnika - manjšega delodajalca.. -. Za manjšega delodajalca veljajo tudi drugačne kazenske določbe, ki so določene v 2. odstavku 217. člena, v 2. odstavku 218. člena in v 2. odstavku 219. člena.. 10. Zakon o sodelovanju delavcev pri opravljanju (ZSDU-UPB1); Uradni list RS, št. 42/2007 z dne 15. 5. 2007.. 5.

(14) Ustanovljen je z namenom pridobivanja dobička. Glede dejavnosti za katere je registriran so lahko določeni pogoji, katere mora izpolnjevati. Delodajalec kot fizična oseba lahko prav tako nastopa kot nosilec svobodnega poklica (zasebnik). ZGD-1 določa, da se oseba, ki opravlja svobodni poklic, ne šteje za podjetnika (zasebnika). Vendar pa opredelitve pojma svobodnega poklica11 ne najdemo v tem zakonu. Tudi praksa in teorija ne dajeta enotne definicije. Po statusu gledano so nosilci svobodnih poklicev zasebniki. Praviloma se kot svobodni poklici štejejo dejavnosti, ki jih posamezniki opravljajo osebno, neodvisno in s polno odgovornostjo. Gre za poklice z visoko stopnjo usposobljenosti, katero so pridobili s formalnim izobraževanjem, s tem pa se zagotavlja visoka stopnja kakovosti. Svobodne poklice urejajo posebni zakoni, npr. s področja odvetništva, notariata, zdravstva, raziskovalne dejavnosti, kulture itd.12 Nadalje se oseba, ki opravlja svoboden poklic, razlikuje od obrtnika. Obrtna zakonodaja svobodnega poklica ne ureja. Med obrtnikom in svobodnim poklicem je razlika v tem, da obrtnik opravlja dejavnost s pomočjo veščin, medtem ko nosilec svobodnega poklica opravlja dejavnost na podlagi pridobljenega intelektualnega znanja.13. 11. ˝Pojem "samostojni poklic" temelji na pojmu "svobodnih umetnosti" (artes liberales), s katerim so v antiki opisovali dejavnosti učitelja, odvetnika, gradbenika, arhitekta, inženirja in tudi zdravnika. "Svobodne umetnosti" so bile privilegij svobodnih državljanov in plemstva. Po 19. stoletju opredelitev "samostojnega poklica" ni temeljila več na osebnem merilu "rojstva kot svobodne osebe", temveč na dejavnosti, ki jo je oseba izvajala.˝ V državah članicah EU se pojem svobodnega/samostojnega poklica razlaga različno, v nekaterih državah ga sploh ne opredeljujejo. Načeloma gre za majhno skupino poklicev kot so odvetniki, davčni svetovalci, revizorji, svetovalci za delo, inženirji ter arhitekti. V nekatere spadajo še umetniki. Vsem državam pa je skupno, da morajo zagotavljati asimetrijo informacij med ponudniki storitev in njihovimi prejemniki, saj gre za strokovne, kompleksne storitve. Prejemniki teh storitev pa nimajo izkušenj, strokovnega znanja ali zadostnih informacij, da bi lahko pri izbiri ponudnika ali celo po opravljeni storitvi ocenili kakovost ponujene storitve. Predvsem zato morajo svobodni poklici temeljiti na zaupanju, kar se pa zagotavlja z minimalnimi strokovnimi standardi in s spoštovanjem smernic poklicne etike. (Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o vlogi in prihodnosti samostojnih poklicev v evropski civilni družbi leta 2020, URL: https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome instant&rlz=1C1SAVI_enSI525SI525&ion=1&espv=2&ie=UTF8#q=mnenje%20evropskega%20ekonomskosocialnega%20odbora%20o%20vlogi%20in%20prihodnosti%20samostojnih%20poklicev%20v %20evropski%20civilni%20dru%c5%bebi%20leta%202020%20(mnenje%20na%20lastno%20 pobudo) (17. 2. 2015). 12 Prim: Š. Ivanjko, M. Kocbek, S. Prelič, Korporacijsko pravo – Pravni položaj gospodarskih subjektov, GV Založba, 2009, str. 323-324. 13 Ivanjko , Kocbek, Prelič, Korporacijsko pravo ... str. 323-324.. 6.

(15) ZGD-1 prav tako ni uvedel pravnoorganizacijske oblike za fizične osebe, ki kot posamezniki ali skupno opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost. Zanj je uporaba zakona potrebna, če se na svojo zahtevo vpišejo v register kot družbe ali se priglasijo kot podjetniki.14 V nadaljevanju diplomske naloge bom čisto na kratko predstavila nosilce svobodnih poklicev in kot primer predstavila poklic odvetnika in položaj delavcev v primeru smrti odvetnika kot njihovega delodajalca. Kasneje pa se bom osredotočila le na samostojne podjetnike iz ZGD-1.. 4.2 Nosilci svobodnih poklicev Kot je bilo že navedeno, nosilca svobodnih poklicev (v nadaljevanju tudi ˝zasebnika˝) ne opredeljuje ZGD-1, zato načeloma15 ne pridejo v poštev njegove določbe. Ker se za zasebnika ne uporabljajo določbe ZGD-1, tudi v primeru smrti zasebnika ni mogoče uporabiti določbe četrtega odstavka 72. člena ZGD-1, ki ureja nadaljevanje dejavnosti po novem zasebniku.16 Zato je potrebno opredeliti status zasebnika in preveriti ureditve pri vsakem od poklicev posebej. Zasebnik je vsaka fizična oseba, ki samostojno opravlja dovoljeno dejavnost in nima statusa podjetnika.17 Za te poklice so naslednje temeljne značilnosti:. 14. Prim: Priročnik za člane nadzornih svetov in upravnih odborov, URL: http://www.zdruzenjens.si/db/doc/upl/bohinc_in_jovanovic___pravo_gospodarskih_druzb_2012 .pdf (6. 7. 2014). 15 Odvetnik se lahko na podlagi smiselne uporabe pravil iz 667. do 672. člena ZGD-1 v povezavi s 36. členom ZOdv materialno – statusno preoblikuje v gospodarsko družbo. Uporabijo se enaka pravila iz ZGD-1 kot za preoblikovanje samostojnega podjetnika. Po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese svoje organizirano premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem na novo odvetniško družbo, ki se ustanovi zaradi tega prenosa. Ob tem je pomembno poudariti, da se lahko odvetnik statusno preoblikuje le s prenosom organiziranega premoženja na novo kapitalsko družbo, torej odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo (667. člen ZGD-1) (Prim: B. Pate, Razlog, zakaj je preoblikovanje odvetnika v odvetniško družbo lahko davčno nevtralno, URL: http://www.finance-akademija.si/238191/Razlog-zakaj-jepreoblikovanje-odvetnika-v-odvetni%C5%A1ko-dru%C5%BEbo-lahko-dav%C4%8Dnonevtralno , 9. 3. 2015). 16 Smrt podjetnika in nadaljevanje opravljanja dejavnosti po pravnem nasledniku, URL: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4587/Smrt_podjetnika_in_nadaljevanje_opravlj anja_dejavnosti_po_pravnem_nasledniku (12. 2. 2015). 17 7. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr. z dne 17. 2. 2014) določa definicijo zasebnika: ˝Zasebnik je zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost.˝. 7.

(16)        . ˝velika strokovna zahtevnost, osebno izvajanje (ne preko plačane pooblaščene osebe) izrecno določena oz. zahtevana izobrazba, velika mera asimetrije znanja med izvajalcem in uporabnikom, stroga moralno-etična načela za izvajalce, avtoregulacija s strani strokovnih združenj, neodvisnost izvajalca, osebna odgovornost izvajalca.˝18. Zasebniki s pomočjo svojega intelektualnega znanja in sposobnosti zadovoljujejo potrebe uporabnikov. Ti poklici se načeloma opravljajo v splošnem interesu, saj zagotavljajo temeljne pravice posameznikov kot so življenje, zdravje, pravosodje in pravice povezane z nekaterimi gospodarskimi področji. Vsak nosilec svobodnega poklica mora biti zaradi varstva uporabnikov vpisan v register, imenik ali drugo evidenco, ki je predpisana za opravljanje te dejavnosti. Skupno vsem je tudi to, da so podvrženi regulaciji v posebnih zakonih, kar zagotavlja visoko raven strokovnosti in etičnosti. Se pa te skupine izvajalcev svobodnih poklicev vključujejo v združenja in zbornice, kar zagotavlja, da s pomočjo diskrecijske pravice vzpostavljajo regulativo na svojih področjih. Pri nas so ti poklici : odvetniki, notarji, farmacevti19, arhitekti, inženirji, računovodje, samostojni kulturni delavci itd. V nadaljevanju bom predstavila pomembne določbe, ki pridejo v poštev pri smrti odvetnika kot nosilca svobodnega poklica.. 18. Poklic farmacevta v zdravstvu kot svobodni regulirani poklic, URL: http://www.lzs.si/LinkClick.aspx?fileticket=Py4KWmjde3k%3D&tabid=93&language=sl-SI (12. 2. 2015). 19 Pogosto obliko opravljanja lekarniške dejavnosti opravljajo lekarnarji (farmacevti) zasebniki, torej fizične osebe. Pri tem pravnem subjektu gre za specifično obliko, saj morajo izpolnjevati posebne izobrazbene pogoje, ter morajo biti vpisani v register lekarnarjev. Kot pogoj za opravljanje dejavnosti pa morajo pridobiti koncesijo pristojnega organa občine ali mesta, ki pa mora pred tem pridobiti soglasje Ministrstva za zdravje in predhodno mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ko pristojni organ občine/mesta izda odločbo o podelitvi koncesije, se s posameznim lekarnarjem sklene koncesijska pogodba. V primeru smrti lekarnarja je potrebno postaviti upravitelja. Ta mora izpolnjevati enake pogoje, kot so predpisani za pridobitev koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti (Prim: Lekarnarji zasebniki, URL: http://www.perklik.si/?q=node/92, 19. 2. 2015).. 8.

(17) 4.2.1 Poklic odvetnika Že Ustava Republike Slovenije20 določa v prvem odstavku 137. člena, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Temeljni zakon je Zakon o odvetništvu (ZOdv)21. V 1. členu je določeno, da se odvetništvo opravlja kot svoboden poklic. Pomembno določbo najdemo v 4. členu, ki pravi, da lahko odvetnik opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi ali na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali odvetniški družbi kot ˝zaposleni odvetnik˝. Po tej določbi lahko odvetnik opravlja svoj poklic individualno, kar pomeni kot fizična oseba. Odvetnik lahko kot delodajalec na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje zaposlene odvetnike, odvetniške pripravnike22 in odvetniške kandidate23 ter drug potreben kader. Glede zaposlenih odvetnikov, odvetniških pripravnikov ter odvetniških kandidatov je potrebno upoštevati ZOdv in ZDR-1, kar se pa tiče drugih potrebnih kadrov (npr. administrativni sodelavci) pa pride v poštev le ZDR-1. 22. člen določa, da mora odvetnik opravljati poklic dejansko in stalno. V primeru, ko odvetnik iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati odvetniškega poklica, se mora dogovoriti z drugim odvetnikom za zamenjavo ali za začasen prevzem pisarne in o tem obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije24. Če odvetnik v primernem času ne ravna po predpisih o zamenjavi, Odvetniška zbornica Slovenije sama določi začasnega prevzemnika njegove pisarne. Pravico do opravljanja odvetniškega poklica določa 25. člen, kjer so določeni strogi pogoji, ki se nanašajo predvsem na formalno izobrazbo, etiko, moralo in. 20. Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13. 21 Zakon o odvetništvu, Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09 in 97/14. 22 Po 45. členu ZOdv se lahko odvetniški pripravniki usposabljajo za pridobitev pravice pravniškega državnega izpita. Pravico do usposabljanja pridobijo po vpisu v imenik odvetniških pripravnikov, ki jo vodi Odvetniška zbornica. Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetniških pripravnikov se priloži izjava odvetnika, da bo odvetniški pripravnik zaposlen v odvetniški pisarni. Nato lahko na podlagi pogodbe o zaposlitvi začnejo s svojim usposabljanjem. 23 Tudi odvetniški kandidati na podlagi 50. člena ZOdv opravljajo svoje delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku, če izpolnjuje pogoje iz 25. člena ZOdv, z izjemo delovnih izkušenj, materialnih in nekaterih izobrazbenih pogojev, in če ima dovoljenje odvetnika, pri katerem bo zaposlen. Na podlagi 51. člena mora biti vpisan v imenik odvetniških kandidatov, ki ga vodi zbornica. 24 41. člen Zodv določa, da se odvetniki obvezno združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije, če opravljajo odvetniški poklic v Republiki Sloveniji.. 9.

(18) izkušnje. Ta določba kaže na to, da ne more vsak opravljati tega poklica, kar je pomembno predvsem pri prenosu dejavnosti na naslednike. 30. člen določa, da položaj odvetnikov pri pravni osebi. Enako določbo ima tudi Statut25 Odvetniške zbornice Slovenije v 70. členu. Odvetniki se združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije. Ta ima za svoje delovanje svoj statut26. Pomembe določbe najdemo v 73., 74. in 76. členu: 73. člen določa, da se v primeru smrti odvetnika ali v primeru, če preneha pravica do opravljanja odvetniškega poklica, določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov. Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni obvestiti stranke o smrti bivšega zastopnika in jim dati na razpolago, da lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika. V 74. členu je zapisano, da lahko v primeru odvetnikove smrti, ali v primeru prenehanja pravice do opravljanja odvetniškega poklica zaradi izgube poslovne sposobnosti, njegov zakonec ali zunajzakonski partner, če tega ni pa njegovi dediči predlagajo prevzemnika pisarne. 76. člen določa, da stroški likvidacije bremenijo dohodke pisarne. Prevzemnik odvetniške pisarne mora po končanem postopku likvidacije izdelati obračun ter vso dokumentacijo izročiti njegovim dedičem. Prevzemnik odvetniške pisarne lahko z dedičem umrlega odvetnika pogodbeno uredi materialna vprašanja v zvezi z likvidacijo. Pogodbo o tem je dolžan predložiti Odvetniški zbornici na vpogled. Ugotavljam, da ZOdv ne ureja položaja delavcev v primeru smrti odvetnika kot njihovega delodajalca. Ta zakon določa le, da se v primeru odvetnikove smrti določi prevzemnika pisarne, katerega naloga je obveščanje strank o smrti njihovega zastopnika ter ureditev dokumentacije in materialnih vprašanj v zvezi z likvidacijo pisarne. Glede pravnega položaja delavcev v primeru smrti delodajalca - odvetnika pridejo v poštev določbe ZDR-1 (več o tem v poglavju: 5.2).. 25. Statut Odvetniške zbornice Slovenije, URL: http://www.odv-zb.si/predpisi/statut2014jul (19. 2. 2015). 26 44. člen ZOdv določa, da s statutom zbornice podrobneje določijo naloge in organizacijo zbornice, naloge skupščine in drugih organov zbornice, sodelovanje odvetniških kandidatov in pripravnikov pri delu organov zbornice, način zagotavljanja sredstev za delo zbornice in druga vprašanja, pomembna za delovanje zbornice.. 10.

(19) 4.3 Samostojni podjetnik Ena izmed najpogostejših27 pravnoorganizacijskih oblik je samostojni podjetnik posameznik28 (v nadaljevanju tudi: s. p., podjetnik), ki je lahko le ena oseba29. Glede na slabe razmere na trgu, je zanimivo, da je samozaposlovanje v Sloveniji v času krize naraščalo. Razlog temu je bila aktivna politika zaposlovanja, saj je vsaka na novo samozaposlena oseba, ki je zaprosila za subvencijo, pridobila denarna sredstva. Pravni položaj podjetnika je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah, iz katerega izhaja, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu - v okviru organiziranega podjetja samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Ena najpomembnejših razlik med podjetnikom in gospodarskimi družbami je v lastnosti pravne osebe. Podjetnikova pravnoorganizacijska oblika nima lastne pravne subjektivitete, ki bi bila ločena od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika. Temeljna značilnost podjetnika se prav tako kaže v njegovi neomejeni, osebni odgovornosti. Za obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim premoženjem, to je s premoženjem, ki je stvarni substrat opravljanja podjema, kakor tudi z osebnim premoženjem, namenjenim osebnim potrebam, na katerega je mogoče poseči tudi z izvršbo. Takšna pravna ureditev pripomore k varnosti pravnega prometa in k minimumu gospodarske zanesljivosti. Za opredelitev pravnega položaja podjetnika velja normativna večtirnost, kar pomeni, da se zanj smiselno uporabljajo določbe splošnega dela ZGD-1 o dejavnosti (6. člen), firmi (12. do 23. člen), sedežu (29. do 30. člen), podružnici (31. člen), prokuri (33. do 37. člen) ter poslovni skrivnosti (39. in 40. člen). Če podjetje ustreza merilom za srednje in velike družbe30, je smiselna31 uporaba. 27. Za leto 2013 je AJPES predložilo podatke iz letnih poročil na poenotenih obrazcih za državno statistiko 69.626 majhnih in 8 srednjih samostojnih podjetnikov (Ajpes, URL: http://www.ajpes.si/letna_porocila/podjetniki/informacije, dne 25. 8. 2014). 28 Samostojni podjetnik posameznik je lahko tudi mladoletna ali poslovno nesposobna oseba, ki ima zakonitega zastopnika. 29 Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki je za razliko od gospodarske družbe lahko le posamezna oseba. Gospodarsko družbo pa lahko ustanovi ena (enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, enoosebna delniška družba) ali več oseb (kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba, evropska delniška družba; osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba). 30 Družbe se pri uporabi ZGD-1 razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo spodaj navedenih meril (na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan letne bilance stanja): -povprečno število delavcev v poslovnem letu,. 11.

(20) določbe o poslovnih knjigah in poslovnem registru. Poleg teh splošnih določb so v posebnem poglavju (od 73. do 76. člena) predpisana posebna, tej pravnoorganizacijski obliki prilagojena pravila.32. 4.3.1 Nastanek poslovnega subjekta Pravico do opravljanja gospodarske dejavnosti se pridobi z vpisom v Poslovni register Slovenije (PRS), ki ga vodi Agencija republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES)33. Registracija je brezplačna, opravi se na točki VEM34, s kvalificiranim digitalnim potrdilom pa tudi prek državnega portala eVEM. V primeru, da kakšen drug zakon določa posebne pogoje za začetek opravljanja dejavnosti, lahko podjetnik začne z opravljanjem te dejavnosti, ko izpolni posebne pogoje iz tega drugega zakona. Podjetnik mora pri prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije predložiti naslednje podatke:     . predlagan datum vpisa (ta mora biti poznejši od dne vložitve prijave za vpis, a ne več kot tri mesece od dne vložitve prijave za vpis), firmo podjetnika, skrajšano firmo (če ta obstaja), podatke o sedežu, podatke podjetnika: ime, priimek, EMŠO, prebivališče, davčna številka,. -čisti prihodki od prodaje, in -vrednost aktive. 31 Le v takšnem obsegu, kot dovoljujejo statusne značilnosti podjetnika. 32 Novela ZGD-F je poleg naštetih, posebnih določb dodala še druge določbe glede poslovnih knjig in računovodenja (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1F), Uradni list RS, št. 32/2012 z dne 4. 5. 2012). 33 Novela ZGD-H je na novo določila prenos pristojnosti registriranja podjetnikov z Davčne uprave RS (DURS) na AJPES, tako je ta postal primaren registrski organ za samostojne podjetnike. Pred to novelo se je registracija opravljala na DURSU (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1H), UL št. 82/2013, 8 . 10. 2013). 34 Točke VEM (vse na enem mestu) so mesta, prek katerih stranke vlagajo vloge za registracijo (ustanovitev, vpis sprememb, izbris) gospodarskih družb in drugih subjektov vpisa v sodni register ter njihovih delov ter vloge za registracijo samostojnih podjetnikov in njihovih delov. Naloge točk VEM opravljajo vse izpostave AJPES, organizirane pa so tudi v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), upravnih enot (UE), Javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) ter pri notarjih. Vloge za ustanovitev enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter vse vloge za registracijo samostojnih podjetnikov pa lahko stranke oddajo tudi od doma prek oddaljenega dostopa po internetu.. 12.

(21)    . podatke o zastopniku (če ga ima): ime, priimek, EMŠO, prebivališče, davčna številka, dejavnost, podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije, izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.. 4.3.2 Zastopanje V zvezi z zastopanjem podjetnika ZGD-1 omenja možnost prokure in zastopnika za primer smrti. V pravnem prometu najpogosteje nastopa sam ali pa imenuje osebo, ki vodi poslovanje. Ker zakon instituta poslovodje v zvezi s podjetnikom ne ureja, mora podjetnik v ta namen osebo imenovati za prokurista ali splošnega ali posebnega pooblaščenca. Prokura se lahko podeli eni ali več osebam, ne glede na to ali so zaposlene ali ne, oziroma ali opravljajo kakršnokoli drugo funkcijo. Obseg prokure določa zakon, kar pomeni, da je prokurist pooblaščen za vsa pravna dejanja, ki spadajo v sposobnost podjetnika (podjetnik je zavezanec iz vseh poslov, ki jih sklene prokurist), razen za odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin, za kar potrebuje posebno pooblastilo. Omejitev prokure s strani podjetnika nima učinka nasproti tretjim osebam. V zakonu najdemo posebno določbo, ki pravi, da prokura s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika ne preneha, saj bi v tem primeru ostalo podjetje brez poslovodstva. ˝S stališča nemotenega delovanja gospodarskega subjekta je ta oblika zastopanja zelo primerna.˝ 35 Če dediči nadaljujejo podjetje, lahko prokuro prekličejo ali imenujejo novega prokurista, vendar ni dopustna analogija, kadar je podjetniku prepovedano nadalje opravljati dejavnost.36 Za razliko od prokurista je splošni pooblaščenec upravičen sklepati pogodbe in opravljati druge posle, ki so povezani z njegovim delom na podlagi pooblastila. Takšne osebe imajo pravico sprejeti, sklepati, izpolniti pogodbe, povezane z delom, ki ga opravljajo.. 35. Prim: A. Dolinšek, Izvrševanje pogodb v primeru podjetnikove smrti, Pravna praksa, 2006, št. 49-50, str. 10-13. 36 Prim: R. Bohinc, B. Bratina, M. Kocbek, M. Ilešič, Š. Ivanjko, R. Knez, M. Odar, H. M. Pivka, N. Plavšak, S. Prelič, D. Pšeničnik, K. Puharič, B. Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) 1. knjiga (1. do 167. člen), GV Založba, 2007, str. 482.. 13.

(22) ZGD-1 je v osmem odstavku 72. člena uvedel nov tip zastopanja v podjetniškem pravu. Gre za zastopnika za primer smrti37, ki je pooblaščen od trenutka podjetnikove smrti in lahko opravlja dejanja, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Določi se ga tako, da se ga vpiše v Poslovni register Slovenije. Ta vrsta zastopanja je mogoča že na podlagi splošnih predpisov obligacijskega prava.38 Se pa v praksi, na podlagi izkušenj sodeč, ni uporabljala, čeprav je v okviru določb, ki urejajo položaj podjetnika zelo smiselna, saj podjetnika izrecno opozarja na možnost te izbire zastopanja. 39 Kadar dediči nadaljujejo zapustnikovo podjetje, imajo vsak trenutek možnost preklicati pooblastilo, za to zadošča že izražena volja. Kadar pa dediči ne želijo nadaljevati podjetja, lahko kadarkoli prekličejo pooblastilo, tudi kot dediščinska skupnost. A. Dolinšek meni, da lahko s sistematično razlago te pravne norme, ob upoštevanju predpisov dednega prava, sklenemo, da gre pravica do preklica pooblastila, danega zastopniku za primer smrti, le dediču, ki je kot tak določen s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Pri nasprotni razlagi tega instituta, bi se njegov namen, ki naj bi bil v tem, da omogočimo, da »podjetje živi« kljub podjetnikovi smrti, izničil.40 Izbris pooblastila se opravi v Poslovnem registru Slovenije.41. 4.3.3 Preoblikovanje in prenos podjetja Preoblikovanje samostojnega podjetnika ne pride v poštev samo v času podjetnikovega življenja, temveč tudi v primeru, kadar podjetnik umre, dediči pa ne morejo ali ne želijo nadaljevati podjetja v pravnoorganizacijski obliki samostojnega podjetnika, ampak v obliki gospodarskih družb. Tudi z vidika delavcev, ki so bili v delovnem razmerju je ta institut pomemben, saj lahko pride do razlik v pravicah, poslovanju, organizaciji itd.. 37. Glej zadevo VSK sklep Cpg 62/2012 z dne 14. 6. 2012. Obligacijski zakonik prav tako v tretjem odstavku 79. člena določa: ˝Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe oziroma s smrtjo tistega, ki ga je dal, razen če se začeti posel ne more prekiniti brez škode za pravne naslednike ali če pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal, bodisi po njegovi volji bodisi glede na naravo posla.˝ 39 Dolinšek, str. 10-13. 40 Dolinšek, str. 10-13. 41 ˝Podelitev in prenehanje pooblastila za zastopanje se mora vpisati v Poslovni register Slovenije. Po analogiji z vpisom pooblaščenca gospodarske družbe v sodni register, lahko ugotovimo, da ima vpis pooblaščenca v register publicitetni učinek. Upravičenje za zastopanje je utemeljeno na aktu (pokojnega) podjetnika.˝ (Dolinšek, str. 10-13) 38. 14.

(23) Samostojni podjetnik se lahko preoblikuje v različne gospodarske družbe, z izjemo osebne družbe.42 ZGD-1 o statusnih spremembah podjetnika določa dve obliki preoblikovanja. Prva je v členih od 668. do 672. in 673.a, kjer gre za prenos podjetja (z enostranskim pravnim poslom) na novo, za ta namen ustanovljeno kapitalsko družbo (oblika izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe). Drugo obliko preoblikovanja pa določajo členi 667., 673. in 673.a, kjer gre za prenos (z dvostranskim pravnim poslom) na prevzemno, že obstoječo kapitalsko družbo. Sprememba Zakona o gospodarskih družbah je z novelo ZGD-G doprinesla še 72.a in 72.b člen, ki urejata prenos samostojnega podjetnika na prevzemnika v času njegovega življenja. Vendar ne gre enačiti s statusnim preoblikovanjem iz 667. in 673.a člena, saj podjetnik pri prenesenem premoženju iz 72.a in 72.b člena od prejemnikov premoženja ne pridobi nobene nasprotne izpolnitve. Na tem mestu, glede pravnega položaja delavcev nesporno pride v poštev ureditev spremembe delodajalca po ZDR-1. Določbo, ki pa ureja univerzalno pravno nasledstvo v primeru smrti samostojnega podjetnika, najdemo v 72. členu ZGD-1.43 Ta ureja prenos podjetja na podjetnikovega dediča, ki nadaljuje v pravnoorganizacijski obliki samostojnega podjetnika, in vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem. Prenesejo se podjetje, pravice in obveznosti. V tem primeru je lahko dedič kdorkoli, ki ga je pokojni podjetnik postavil v oporoki ali pa nujni dedič. V vseh teh primerih iz ZGD-1 je mogoče ugotoviti, da gre za univerzalno pravno nasledstvo. Če primerjam institut univerzalnega nasledstva iz zgoraj navedenih določb ZGD-1 in instituta spremembe delodajalca po 75. členu ZDR-1, ureja prvi prenos pravic, obveznosti in premoženja (univerzalno pravno nasledstvo) tako za primer smrti kot za časa življenja podjetnika, ZDR-1 pa ureja prenos pravic in obveznosti iz delovnega razmerja tako v primeru prenosa v času življenja (sprememba delodajalca po 75. členu) kot za primer smrti (80. člen).. 4.3.4 Prenehanje samostojnega podjetnika ZGD-1 ima v 75. členu določbe o spremembi in prenehanju samostojnega podjetnika. Ta člen določa, da mora podjetnik (ali od njega za ta namen. 42. Pri osebnih družbah (d. n. o. in k. d.) sta za obstoj družbe potrebna vsaj 2 družbenika. V primeru, da želi podjetnik ustanoviti osebno družbo, se ima možnost povezati z drugim podjetnikom ali pa se sam vključi v osebno družbo. 43 72.a in 72.b člena ZGD-1 urejata prenos podjetja na podjetnika prevzemnika za časa njegovega življenja, medtem ko 72. člen ureja ureja prenos podjetja po smrti samostojnega podjetnika.. 15.

(24) pooblaščena oseba) prijaviti AJPES vsako spremembo podatkov (ki so potrebni pri prijavi za vpis v PRS) v 15 dneh po nastanku spremembe. V okviru njegovega prenehanja ločimo prostovoljno in prisilno prenehanje. Kadar govorimo o prostovoljnem prenehanju, mora podjetnik vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti njegov namen in datum prenehanja. To je pomembno predvsem iz publicitetnega vidika, da se zavarujejo premoženjske pravice sopogodbenikov in potrošnikov. Pred prijavo prenehanja pa mora urediti vsa vprašanja v zvezi z dolžniki in delavci, šele takrat ga AJPES izbriše iz PRS.44 V drugih primerih pa pride do izbrisa podjetnika iz PRS po uradni dolžnosti. AJPES to stori v naslednjih primerih (3. odstavek 75. člena):   . če se je podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko družbo (na podlagi obvestila registrskega organa), če v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila, na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom: – ugotovil smrt podjetnika, če podjetnikov dedič v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES, da v skladu s četrtim odstavkom 72. člena tega zakona nadaljuje zapustnikovo podjetja; – odločil o stečaju podjetnika; – izgnal podjetnika iz Republike Slovenije; – prepovedal podjetniku opravljati dejavnosti, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti ali da dejavnosti ne opravlja, ali – ugotovil, da je podjetnik dal neresnično izjavo iz osme alinee drugega odstavka prejšnjega člena.. Način in postopek prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika predpiše minister, pristojen za gospodarstvo. Določbe o prenehanju opravljanja dejavnosti se smiselno uporabljajo tudi, če podjetnik namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo.. 44. Prim: J. Cepec, T. Ivanc, U. Kežmah, M. Rašković, Pot v podjetništvo, s. p. ali d. o. o., GV Založba, 2010, str. 280.. 16.

(25) 4.4 Obrtna dejavnost Kot je bilo že navedeno, samostojnega podjetnika ne smemo enačiti z obrtnikom, ki ga ureja Obrtni zakon45 (ZGD-1 je namreč odpravil položaj obrtnika kot pravnoorganizacijsko obliko). Podjetnik sme opravljati vsako gospodarsko dejavnost, z izjemo, če ZGD-1 določa drugače. Obrtnik pa sme opravljati le dejavnost, ki jo določa Obrtni zakon v 5. členu in za to dejavnost izpolnjuje strokovne pogoje. Pomembno je poudariti, da mora, ali sam izpolnjevati pogoje ali pa mora zaposliti osebe, ki te pogoje izpolnjujejo (10. člen ObrZ-UPB1 pravi, da lahko pridobi obrtno dovoljenje tudi samostojni podjetnik posameznik, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena tega zakona).46 Obrtno dejavnost lahko opravlja podjetnik, gospodarska družba ali zadruga, pogoj je le obrtno dovoljenje. Vendar, obrtnega dovoljenja ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo. Nosilec obrtne dejavnosti je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 9.47 člena ObrZ-UPB1. Obrtno dovoljenje pa lahko v skladu z 1048 členom pridobi tudi podjetnik ali gospodarska družba, pri katerem katera od oseb izpolnjuje pogoje iz 9. člena.. 45. Obrtni zakon, Uradni list RS, št. 40/04 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 102/07, 30/13 in 36/13 – popr. z dne 20. 4. 2004 (tudi ObrZ-UPB1). 46 Bohinc, Bratina, Kocbek, et. al., Veliki komentar..., str. 471. 47 (1) Pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja je mojstrski naziv ali najmanj višja strokovna izobrazba ustrezne smeri z najmanj triletnimi izkušnjami. (2) Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi oseba, ki je: – šest zaporednih let opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, ali – tri zaporedna leta opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, če dokaže, da se je predhodno vsaj tri leta usposabljala za to dejavnost, kar potrjujejo nacionalno priznana listina ali kar pristojni strokovni organ šteje kot izpolnitev zahtev, ali – tri zaporedna leta opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot samozaposlena oseba ali poslovodni delavec podjetja, kadar dokaže, da je to dejavnost opravljala najmanj pet let kot zaposlena oseba, ali – pet zaporednih let opravljala dejavnost iz seznama obrtne dejavnosti kot poslovodni delavec, pri čemer je vsaj tri od petih let bila na strokovnih položajih z odgovornostjo za določene sektorje podjetja in pri čemer dokaže, da je opravila vsaj triletno predhodno usposabljanje za to dejavnost, kar potrjuje nacionalno priznana listina ali kar pristojni strokovni organ šteje kot izpolnitev zahtev. (3) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja Obrtna zbornica Slovenije po postopku, ki ga določa pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru iz 14. člena tega zakona. 48 (1) Oseba, ki izpolnjuje pogoj iz 9. člena tega zakona, je nosilec obrtne dejavnosti. (2) Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi:. 17.

(26) Za obrtnika veljajo naslednje značilnosti (1. odstavek 5. člena ObrZ-UPB1)49: . . . da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti, da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa, da se opravlja trajno.. Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetnostne obrti50 se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Vloga se vloži pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ali pri vstopni točki VEM. S stališča pravnega položaja delavca, v primeru smrti njegovega delodajalca je relevantna določba iz 7. člena ObrZ-UPB-1, ki pravi, da lahko opravlja obrtno dejavnost podjetnik. Iz tega je sklepati, da veljajo tudi za delavca, ki je bil v delovnem razmerju pri pokojnem obrtniku, vse pomembne določbe o smrti delodajalca – fizične osebe iz ZGD-1. Opozoriti je pomembno, da obrtnega dovoljenja ni mogoče prenesti na drugo fizično ali pravno osebo. Je pa v primeru, če ima kateri od delavcev obrtno dovoljenje, možna pridobitev. – samostojni podjetnik posameznik, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena, – družba z omejeno odgovornostjo in družba z neomejeno odgovornostjo, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od družbenikov, – komanditna družba, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od komplementarjev, – delniška družba, če vsaj eden izmed članov poslovodstva ali pri njej zaposlena oseba ta pogoj izpolnjuje, – obrtna zadruga, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena. 49 Ne glede na to določbo, ne šteje za obrtno dejavnost tista dejavnost, ki se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Prav tako ne gre enačiti obrti podobno dejavnosti. Ta je po 5. členu ObrZ-UPB1 pridobitna dejavnost, ki je tradicionalno povezana z obrtjo in jo kot glavno dejavnost trajno opravljajo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki spadajo med majhne družbe, po določbah ZGD-1, razen dejavnosti trgovine, finančnega posredništva, poslovanja z nepremičninami, svetovalne dejavnosti (pravno, davčno, podjetniško in tehniško svetovanje ter projektiranje), zdravstva in socialnega varstva ter dejavnosti prometa in zvez. Ne glede na to določbo iz 5. člena, se opravljanje prevozniške dejavnosti v cestnem prometu šteje kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja prevoznik kot fizična oseba na podlagi pridobljene licence kot samostojni podjetnik posameznik. 50 Dejavnost domače in umetnostne obrti po po ObrZ je dejavnost, za katero je značilen enostaven način dela s pretežnim ročnim delom in umetniško in oblikovalsko ustvarjanje. Zanj pa veljajo posebni pogoji iz tega zakona.. 18.

(27) obrtnega dovoljenja. Menim, da v primeru smrti nosilca dejavnosti, dediči lažje nadaljujejo podjetje in obrt, če je pokojni obrtnik zaposloval delavce, ki so imeli obrtno dovoljenje.. 5 PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI 5.1 Opis instituta Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je eden najpomembnejših pravnih institutov delovnega prava, pomemben je predvsem za delodajalca, delavca, kakor tudi za celotno družbo. Pogodba o zaposlitvi preneha na iniciativo delodajalca ali proti njegovi volji. Delodajalec mora imeti možnost prilagajanja delovnemu procesu, saj lahko na tak način sam določi koliko in katere delavce bo zaposloval. Po drugi strani pa mora biti razlog odpovedi utemeljen. V času gospodarske krize je pravilna ureditev pomembna za obstoj podjetja in za lažjo prilagoditev razmeram na trgu. V družbi obstaja velika potreba po varstvu delavcev, saj ti ponavadi ostanejo brez vira dohodkov, ki so pomembni za njihovo eksistenco. Brezposelnost pogosto vodi v revščino in ogrožanje osebnega dostojanstva človeka, posledice so psihološke narave, prihaja do stagniranja znanja in zmanjševanja možnosti za ponovno zaposlitev itd. Z namenom, da ne bi prihajalo do neutemeljenih odpuščanj, ima velik pomen načelo varstva zaposlitve. V primerih, ko delavec sam odpove pogodbo, prihaja v ospredje načelo svobode izbire zaposlitve. Z vidika interesov družbe, pravica delavca do ohranitve zaposlitve, ne glede na ekonomske, tehnološke ter druge organizacijske pogoje ali celo, ne glede na njihove sposobnosti, ni absolutno varovana. V nasprotnem primeru bi lahko takšno varstvo ogrožalo konkurenčnost gospodarstva.51 Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih v členih od 77 do 119. V 77. členu so taksativno našteti razlogi, v katerih pogodba o zaposlitvi preneha veljati:. 51. Prim: P. Končar, Splošno o novi zakonski ureditvi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, Podjetje in delo, GV Založba, Ljubljana 2002, št. 6-7, str. 1316.. 19.

(28) . . . . . . . s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, preneha brez odpovednega roka ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena ali če je bila sklenjena za določeno delo/projekt, ko je to delo opravljeno ali ko je prenehal drug razlog zaradi katerega je bila sklenjena), s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe (preneha pogodba o zaposlitvi, razen če dejavnost nasledniki lahko in želijo nadaljevati in to storijo v predvidenem roku), s sporazumom (v vsakem trenutku je možno prenehanje pogodbe s pisnim sporazumom, delodajalec pa mora v tem primeru pisno opozoriti delavca, da mu ne pripadajo pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), z redno ali izredno odpovedjo (odpoved je enostranska izjava volje, redna odpoved je na voljo delavcu, ki lahko kadarkoli, brez obrazložitve odpove pogodbo o zaposlitvi in delodajalcu, če so podani zakonski razlogi52; pri izredni odpovedi pa morata tako delavec kot delodajalec navesti in dokazati obstoj razloga, ki ga zakon taksativno našteva), s sodbo sodišča (kadar je delodajalec delavcu nezakonito odpovedal delovno razmerje, delavec pa kljub pravici do reintegracije ne želi nadaljevati, takrat sodišče odloči o prenehanju delovnega razmerja in delavcu prisodi odškodnino), po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon (na podlagi pravnomočne sodne odločbe o ugotovljeni invalidnosti prve kategorije in za tujce in osebe brez državljanstva, z dnem poteka delovnega dovoljenja), v drugih primerih, ki jih določa zakon.. Pomembni mednarodni dokumenti v zvezi s prenehanjem zaposlitve so:53   . Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca s spremljajočim Priporočilom št. 166, druge konvencije MOD, ki vsebujejo določbe o varstvu pred odpovedjo, določbe Evropske socialne listine (spremenjene): o pravici do varstva pred prenehanjem zaposlitve (24. člen), o pravici do razumnega odpovednega roka (četrti odstavek 4. člena), o pravici do obveščanja in posvetovanja v postopkih kolektivnega odpuščanja (29. člen), o pravici delavcev do varstva. 52. Po Konvenciji MOD št. 158 morajo biti razlogi za redno odpoved resni in utemeljeni (Konvencija MOD, št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92 – Mednarodne pogodbe). 53 Prim: I. Bečan, M. Novak, M. Klampfer, T. Plešnik, P. Končar, D. Senčur Peček, E. Korpič Horvat, Z. Vodovnik, B. Kresal, N. Bavlopavlovič, K. Kresal Šoltes, A. Cvetko, J. Novak, M. Kalčič, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 335-336.. 20.

(29)  . njihovih zahtevkov v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca (25. člen), Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. 7. 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov.. Iz navedenih mednarodnih dokumentov izhajajo temeljne zahteve, v okviru katerih se naj gibljejo pravne ureditve glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi:       .  . vsebinska utemeljitev odpovedi (utemeljen razlog odpovedi), prepoved odpovedi iz posebej navedenih razlogov, procesne zahteve, ki jih mora spoštovati delodajalec, razumni odpovedni rok, pravica delavca do sodnega ali drugega ustreznega varstva v primeru kršitve pravic ob prenehanju zaposlitve, odpravnina oziroma drugo ustrezno varstvo dohodka, odškodnina ali drugo ustrezno nadomestilo v primeru neutemeljene odpovedi, dodatne zahteve v primeru kolektivnih odpustov (obveščanje, posvetovanje s predstvaniki delavcev, obveščanje pristojnega oblastnega organa o nameravanem odpuščanju), prepoved diskriminacije, posebno varstvo za določene delavce (ženske, starejši, invalidi itd.).. 5.2 PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SMRTI. DELAVCA OZIROMA DELODAJALCA – FIZIČNE OSEBE 5.2.1 Opis instituta ˝Pogodba o zaposlitvi je pogodba delovnega prava. Njeno pravno naravo bistveno opredeljuje podrejenost,54 55 odvisnost ene od strank, ekonomsko šibkejšega delavca. Specifičnosti razmerij na področju odvisnega dela oziroma. 54. Pri civilnih razmerjih velja načelo enakopravnosti strank – subjekti vstopajo v razmerje z enakimi možnostmi za porazdelitev pravic. 55 Delavec dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Podrejenost se v teoriji delovnega prava obravnava kot protiutež, da delavec pri opravljanju dela ne nosi nobenega poslovnega rizika (Končar Polonca, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem, 2008, str. 38).. 21.

(30) poenostavljeno rečeno potreba po varstvu šibkejše stranke v tem razmerju delavca je narekovalo oblikovanje številnih delovnopravnih norm, ki pogodbo o zaposlitvi oddaljujejo od civilnopravne obveznostne pogodbe, v kateri ima svoj izvor. Posebna ureditev pogodbe o zaposlitvi in njen odmik od civilnopravnih izhodišč pa je smiseln in utemeljen le toliko, kolikor to zahtevajo posebnosti delovnega razmerja glede na navadno obligacijsko razmerje. Za obravnavanje pogodbe o zaposlitvi je tako, ob upoštevanju njene specifičnosti, treba upoštevati tudi splošna spoznanja civilnega prava in splošno ureditev obligacijskih razmerij.˝56 Obligacijski zakonik v 334. členu določa, da s smrtjo dolžnika ali upnika preneha obveznost samo takrat, ko je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. Smiselno enako ureditev kot obligacijski zakonik je povzel ZDR-1 v 80. členu, ki določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi smrti delavca ali delodajalca – fizične osebe. Obe določbi se nanašata na prenehanje pogodbe zaradi smrti ene izmed pogodbenih strank. Vprašanje o pravnih posledicah smrti ene od pogodbenih strank na obstoječe pravno razmerje je primerno postaviti le v primeru, kadar je pogodbena stranka fizična oseba.57 Delavec je po tem zakonu (5. člen ZDR-1) zmeraj fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ker se delavec zaveže osebno opravljati delo, pripelje smrt delavca do pravne posledice prenehanja pogodbe ter delovnega razmerja.58 Prenos delavčevega dela zaradi zaveze po osebnem opravljanju po ZDR-1 ni mogoč, niti za časa njegovega življenja, niti po njegovi smrti. Na tem mestu se kaže razlika s civilnopravno pogodbo o delu, kjer ima OZ v 629. členu določbo o zaupanju izvršitve posla tretji osebi, torej je dopustno prepustiti delo podizvajalcem, razen če iz pogodbe ali iz narave dela ne izhaja drugačen namen. Smrt delodajalca je kompleksnejše vprašanje. Zaradi določbe v drugem odstavku 80. člena ZDR-1, pogodba o zaposlitvi preneha s smrtjo delodajalca fizične osebe, razen v primeru, če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma. 56. B. Kresal, Smrt delodajalca in prenehanje pogodbe o zaposlitvi : ob predlogu zakona o delovnih razmerjih, Pravna praksa, GV Založba, 1998, št. 23, str. 12. 57 Kresal, Smrt delodajalca..., str. 12. 58 Pred letom 2002 delovna zakonodaja ni nikjer določala pravne posledice smrti delavca, zato je prišlo v poštev pravilo iz 359. člena ZOR (današnji 334. čl. OZ), ki je bilo neposredno uporabljivo tudi za pogodbo o zaposlitvi (Kresal, Smrt delodajalca..., str. 12).. 22.

(31) nadaljuje njegov naslednik. Temeljno pravilo pri smrti delodajalca – fizične osebe je prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Zakon pa nadalje določa izjemo o ohranitvi pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi se ohrani, če delodajalčevi nasledniki po njegovi smrti nepretrgoma nadaljujejo z dejavnostjo.59 Postavi se vprašanje, kaj pomeni ˝nepretrgano˝ nadaljevanje dejavnosti, saj ZDR-1 tega v tem primeru ne določa. Zakon pa v tem členu določa nepretrgano nadaljevanje kot pogoj, da pogodbe o zaposlitvi ne prenehajo že po samem zakonu. Problem glede nepretrganega nadaljevanja dejavnosti nastane že iz vidika dednega prava, ker ponavadi ni mogoče takoj ugotoviti pravnih naslednikov. Najprej se mora ugotoviti kdo je dedič, in če jih je več ali pride med njimi do sporazuma, pomembno pa je tudi ali gre za oporočno dedovanje ali dedovanje po zakonu itd. Gre za nejasno formulirano pravno določbo, ki dopušča različne razlage. V primeru samostojnih podjetnikov bi lahko na podlagi analognega sklepanja prišla v poštev določba, po kateri morajo podjetnikovi dediči v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju sporočiti, da nadaljujejo zapustnikovo podjetje (tretji odstavek 75. člena). Glede nosilcev svobodnih poklicev pa bi bilo potrebno najprej preveriti ali obstaja zakonska ureditev, na podlagi katere bi lahko prišla v poštev analogija kot v primeru samostojnih podjetnikov, kadar pa te ureditve ni, bi morali to vprašanje posebej urediti. Odločitev naslednikov o nadaljevanju dejavnosti je v veliki meri odvisna od narave dela oziroma od vrste dejavnosti. ˝Delavčevo delo praviloma ni neposredno vezano na delodajalčevo osebo, ampak na podjetje, delovno mesto, delovni proces, dejavnost.˝60 Tako lahko zagotavljanje dela in z delom povezane dejavnosti izvršuje prvotni delodajalec ali njegov pravni naslednik.61 Z vidika delavca je pomembno le, da ohrani vsaj toliko pravic kot pri prejšnjem delodajalcu. ZDR-1 v tem primeru ne določa nadaljnega postopka. Stališče B. Kresal je, da se analogno uporabi enako pravilo kot v primeru pravnega posla˝inter vivos˝62 - glede prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela, kjer velja načelo ohranitve pogodb.63. V praksi je običajno obratna situacija, kjer je pravilo nadaljevanje dejavnosti in ohranitev pogodb, prenehanje dejavnosti in posledično pogodb o zaposlitvi pa izjema (Bečan, Novak, Senčur Peček et. al., Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem, str. 351). 60 Kresal, Smrt delodajalca..., str. 12. 61 Kresal, Smrt delodajalca..., str. 12. 62 Pravni posel ˝med živimi˝, katerega značilnost je, da pravni učinki nastopijo za časa strankinega življenja. 63 Kresal, et. al., Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem, str. 352. 59. 23.

(32) Kadar delodajalec opravlja dejavnost, ki je vezana samo na njegovo osebo, je posledica, da dejavnost po njegovi smrti ne preide na dediče. Zaradi tega tudi pogodbe o zaposlitvi ne morejo preiti na dediče in prenehajo z dnevom smrti. Kot primer lahko omenimo samostojnega kulturnega delavca, samostojnega raziskovalca itd. Prav tako gre za podobno situacijo, ko je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi in je njegovo delo vezano na konkretno osebo delodajalca. Tudi v tem primeru prenehajo pogodbe o zaposlitvi. Kot primer lahko navedemo osebnega tajnika, telesnega stražarja itd.64 Ugotoviti je mogoče, da je pravni položaj delavcev različen predvsem v navedenih dveh situacijah. Prva situacija je, kadar pravni nasledniki želijo nadaljevati z dejavnostjo in imajo to možnost glede na naravo dela/dejavnosti, Druga je, kadar ne želijo nadaljevati, ali je narava dela/dejavnosti takšna, da jim ne omogoča nadaljevanja. Odločitev o prenehanju delovnega razmerja sledi usodi podjetja, dejavnosti, zaradi katere so bili delavci zaposleni pri delodajalcu.65 V nadaljevanju sta podrobneje predstavljeni zgornji dve situaciji, kakšne so pravice, obveznosti in pravna razmerja. Prav tako sta navedeni domača in tuja sodna praksa, na samem začetku pa je ta tematika opredeljena iz dednopravnega vidika.. 5.2.2 Dedovanje po oporoki ali po zakonu Dedovanje podjetniškega premoženja razumemo kot prehod premoženja, s katerim je samostojni podjetnik opravljal pridobitno dejavnost za čas njegovega življenja.66 Predmet dedovanja je podjetje, ki ga pojmujemo kot skupek organiziranega premoženja (materialne in nematerialne pravice in obveznosti) in ljudi. Podjetje je objekt67 prava, zajema pa tudi delavce, ki opravljajo delo, zato pravimo, da ima objektivno in subjektivno komponento. Dedovanje podjetja samostojnega podjetnika je urejeno v Zakonu o dedovanju (ZD), vendar nepopolno. To najverjetneje potrjuje dejstvo, da je zakon nastal v času, v katerem je imela družbena lastnina v primerjavi z zasebno veliko večjo. 64. Kresal, et. al., Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem, str. 352. Kresal, Smrt delodajalca..., str. 12. 66 Prim: K. Zupančič, Dedovanje podjetniškega premoženja, Uradni list republike Slovenije, Ljubljana, 2006, str. 7. 67 V nekdanjem socialističnem sistemu je bilo podjetje subjekt prava. 65. 24.

No results found