the valuation of stocks in the company

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. VREDNOTENJE ZALOG V PROIZVODNJI. September 2018. Alexandra Peserl.

(2) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. VREDNOTENJE ZALOG V PROIZVODNJI The valuation of stocks in the company. Kandidatka: Alexandra Peserl Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Marketing Mentor: red. prof. dr. Bruno Završnik Jezikovno pregledala: dr. Barbara Jarh Ciglar, prof. slov. in nem. Študijsko leto: 2017/2018. Maribor, september 2018.

(3) POVZETEK Večina podjetij se pri svojem poslovanju sreča s problematiko zalog. Optimalni način vrednotenja ter upravljanja zalog je tesno v povezavi s finančno in proizvodno politiko podjetja. Optimalnega načina pa ni mogoče določiti na univerzalni ravni, temveč je le-ta specifičen za vsako posamezno podjetje. Določiti optimizacijo na področju zalog je kompleksno delo, ki zahteva povezanost in organiziranost med vsemi drugimi poslovnimi funkcijami v podjetju. V diplomskem projektu se ukvarjamo z obravnavo vodenja zalog v proizvodnji, pri čemer tematiko obravnavamo tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika. V teoretičnem delu je predstavljena teorija zalog ter metode vrednotenja in upravljanja zalog. V praktičnem delu pa so teoretična izhodišča prikazana tudi na primeru izbranega podjetja. Na koncu podajamo lastne sklepe in morebitne predloge k izboljšanju vodenja zalog ter optimizaciji. Ključne besede: problematika zalog, optimizacija, metode vrednotenja, metode upravljanja. ABSTRACT Most of the companies are confronted with stock issues in their business. The optimal way of valuing and managing inventory is closely linked to the financial and product policy of the company. The optimum method cannot be determined on a universal level, but it is specific to each individual company. Defining inventory optimization is a complex work that requires connectivity and organization among all other business functions in the company. In the diploma thesis, we deal with the treatment of the management of inventory in production, and the subject is treated from a theoretical and practical point of view. The theoretical part presents the theory of inventories and the methods of valuation and inventory management. In the practical part, the theoretical starting points are also shown on the case of the selected company. Finally, we put our own conclusions and possible proposals to improve stock management and optimization. Key words: stock issues, optimization, valuation methods, management methods.

(4) KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................................ 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema ....................................................................... 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze ............................................................................................... 1 1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................... 2 1.4 Metode raziskovanja ................................................................................................... 2. 2. TEORIJA ZALOG ............................................................................................................. 3 2.1 Definicija zalog ............................................................................................................ 3 2.2 Vrste zalog ................................................................................................................... 3 2.3 Pomen zalog za podjetje ............................................................................................. 5 2.4 Vzroki za zaloge in funkcije zalog ................................................................................ 7. 3 METODE VREDNOTENJA ZALOG ......................................................................................... 8 3.1 Metoda FIFO................................................................................................................ 8 3.2 Metoda tehtanih povprečnih cen ................................................................................ 9 3.3 Metoda stalnih cen ..................................................................................................... 9 3.4 Metoda drsečih povprečnih cen ................................................................................ 10 4 METODE UPRAVLJANJA ZALOG ........................................................................................ 11 4.1 ABC-analiza ............................................................................................................... 11 4.2 XYZ-vodenje zalog ..................................................................................................... 13 4.3 Kataloško vodenje zalog ............................................................................................ 13 4.4 Stroški upravljanja zalog ........................................................................................... 14 5 RAZISKOVALNI DEL........................................................................................................... 17 5.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................ 17 5.2 Opredelitev zalog v podjetju Arcont, d. d.................................................................. 20 5.2.1 Vodenje zalog ............................................................................................................................... 22 5.2.2 Koeficient obračanja zalog ............................................................................................................. 23 5.2.3 Optimizacija zalog ......................................................................................................................... 26. 5.3 Proces naročanja in uravnavanja zalog ..................................................................... 26 5.4 Predlogi za izboljšavo ................................................................................................ 27 6 SKLEP................................................................................................................................ 29 6.1 Preverjanje začetnih hipotez ..................................................................................... 29 6.2 Možnosti za nadaljnji razvoj ...................................................................................... 30 7 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................... 31. i.

(5) KAZALO SLIK Slika 1: Vrste zalog ............................................................................................................................................ 4 Slika 2: Vrednost zalog po metodi FIFO.............................................................................................................. 8 Slika 3: Vrednost zalog po metodi tehtanih povprečnih cen ............................................................................... 9 Slika 4: Vrednost zalog po metodi stalnih cen .................................................................................................. 10 Slika 5: Vrednost zalog po metodi drsečih povprečnih cen ............................................................................... 10 Slika 6: Grafični prikaz ABC- analize ................................................................................................................. 12 Slika 7: Kombinacija ABC-metode in XYZ-metode............................................................................................. 13 Slika 8: Stroški upravljanja zalog ...................................................................................................................... 15 Slika 9: Logotip podjetja Arcont, d. d. .............................................................................................................. 17 Slika 10: Podjetje Arcont, d. d.......................................................................................................................... 18 Slika 11: Bivalna enota Arcont, d. d. ................................................................................................................ 20. KAZALO TABEL Tabela 1: Prednosti in slabosti premajhnih zalog ............................................................................................... 6 Tabela 2: Prednosti in slabosti prevelikih zalog .................................................................................................. 6 Tabela 3: Vrednost zaloge kupljenega materiala v podjetju Arcont, d. d. .......................................................... 21 Tabela 4: Vrednost zaloge polizdelkov v podjetju Arcont, d. d. ......................................................................... 21 Tabela 5: Vrednost zaloge gotovih proizvodov v podjetju Arcont, d. d.............................................................. 21 Tabela 6: Upravljanje zalog po ABC-metodi v podjetju Arcont, d. d. ................................................................. 23 Tabela 7: Obračanje zalog strateškega materiala v podjetju Arcont, d. d., za leto 2016 .................................... 24 Tabela 8: Obračanje zalog preostalega materiala v podjetju Arcont, d. d., za leto 2016 .................................... 25 Tabela 9: Obračanje zalog celotnega repromateriala v podjetju Arcont, d. d., za leto 2016............................... 26 Tabela 10: Stroški materiala in storitev v čistih prihodkih................................................................................. 27 Tabela 11: Stroški materiala in storitev v celotnih prihodkih ............................................................................ 27. ii.

(6) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Lahko rečemo, da se vsako podjetje oz. vsaj večina njih, pri svojem poslovanju sreča s problematiko zalog. Razlog temu, da se zaloge pojavijo kot problem v podjetju, je predvsem ta, da povzročajo visoke stroške, čeprav so po drugi strani nujne, da bi lahko podjetje nemoteno poslovalo. Pomembno vlogo igrajo tudi kupci, ki želijo imeti na razpolago čim bolj pestro ponudbo in največkrat tudi čim krajše čakalne dobe. Pomembno vprašanje vsakega podjetja, katerega sestavni del je tudi zaloga, je, koliko materiala ali blaga imeti v skladišču, da poslovanje ne bo predrago in da bodo izpolnjene potrebe kupcev. Optimalni način vrednotenja in upravljanja zaloge je tako tesno v povezavi s finančno in proizvodno politiko podjetja ter ga ni moč določiti na univerzalni ravni, temveč je specifičen za vsako posamezno podjetje. Določiti optimizacijo na področju zalog je kompleksno delo, ki zahteva povezanost in organiziranost med vsemi drugimi poslovnimi funkcijami v podjetju, kar pa je v praksi največkrat zelo težko izvedljivo, saj si cilji posameznih poslovnih funkcij lahko nasprotujejo. Področje obravnave v diplomskem projektu je upravljanje zalog v proizvodnji podjetja Arcont, d. d. Problematiko bomo raziskovali tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika. V teoretičnem delu diplomskega projekta bomo najprej predstavili teorijo zalog in nekatere pomembnejše metode vrednotenja zalog. V praktičnem delu diplomskega projekta pa bomo na primeru izbranega podjetja prikazali način vrednotenja in podali morebitne pomanjkljivosti ter temu primerne predloge k izboljšavam.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze Namen diplomskega projekta je preučiti vodenje zalog v izbranem podjetju Arcont, d. d., in po izvedeni analizi, predlagati morebitne rešitve za optimizacijo ter k vodenju zalog vključiti vse faktorje, ki jih mora organizacija upoštevati pri gospodarjenju z zalogami. Cilji diplomskega projekta so naslednji:  predstaviti teorijo zalog, in sicer definicijo zalog, pomen zalog za podjetje, funkcije zalog ter vzroke za zaloge;  predstaviti metode vrednotenja zalog, in sicer metodo FIFO, metodo tehtanih povprečnih cen, metodo stalnih cen ter metodo drsečih povprečnih cen;  predstaviti metode upravljanja zalog;  predstaviti vrednotenje zalog v proizvodnji podjetja Arcont, d. d.;  analizirati vrednotenje zalog v proizvodnji podjetja Arcont, d. d.;  predstaviti in analizirati metodo upravljanja zalog v proizvodnji podjetja Arcont, d. d.;  analizirati koeficient obračanja zalog v podjetju Arcont, d. d.;  podati morebitne predloge k optimizaciji vrednotenja zalog v analiziranem podjetju in  podati pogoje za izvedbo predlogov ter podati lastne sklepe. 1.

(7) Hipoteze ob začetku diplomskega projekta, ki jih bomo med analizo skušali potrditi ali ovreči, so naslednje:  H1: Na višino zalog v proizvodnji podjetja Arcont, d. d., vplivata tako finančna kot proizvodna politika podjetja.  H2: Obseg zalog v proizvodnji podjetja Arcont, d. d., je odvisen od stabilnosti povpraševanja.  H3: Način upravljanja zalog v proizvodnji podjetja vpliva tudi na uspešnost poslovanja.. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da bomo iz obravnavanega podjetja lahko pridobili vse podatke, ki bodo potrebni za našo analizo. Naše predpostavke temeljijo tudi na dejstvu, da imamo na voljo širok spekter literature in dostopnih uradnih informacij o vodenju zalog. Omejitve lahko predstavljajo morebitni zaupni podatki podjetja, ki veljajo kot poslovna skrivnost. Omejitev je tudi ta, da je naša raziskava omejena na le eno podjetje, zato si je nemogoče ustvariti dejansko konkurenčno sliko obravnavanega podjetja v primerjavi s podobnimi podjetji oz. ponudniki.. 1.4 Metode raziskovanja Ob pisanju diplomskega projekta so bile uporabljene različne metode raziskovanja, in sicer:  metoda deskripcije, s pomočjo katere smo opisali in povzemali teoretična izhodišča in definicije raznih pojmov;  metoda kompilacije, s pomočjo katere smo povzeli različna stališča strokovnih avtorjev in  metoda analize, s pomočjo katere, smo pregledali oz. analizirali trenutno stanje vodenja zalog v proizvodnji podjetja Arcont, d. d.. 2.

(8) 2 TEORIJA ZALOG Teorije zalog ne moremo enačiti za vsako podjetje, saj določena podjetja blago kupujejo na zalogo, spet druga lahko glede na svoj tip poslovanja naročijo blago po potrebi, medtem ko tretja skušajo uskladiti nabavo blaga s proizvodnjo ali prodajo. V svojem delu obravnavamo proizvodno podjetje, ki najpogosteje nabavlja na zalogo in ne more poslovati brez velikih zalog. Medtem ko si lahko manjša obrtniška podjetja privoščijo posamično nabavo po potrebi, je nabavljanje, ki je usklajeno s proizvodnjo ali prodajo, veliko bolj kompleksno. Takšnemu načinu nabave pravimo tudi »just in time« (JIT). Podjetja morajo imeti zanesljive dobavitelje in dobro organizirano poslovanje.. 2.1 Definicija zalog Ljubič (2006, str. 318–319) zalogo opredeli kot količino nekega blaga, ki je odložena na nekem določenem mestu v določenem podjetju. Zaloge v proizvodnem sistemu so večplastne:  zaloge, kot blažilec nihanj porabe materialov, sestavnih delov, gradnikov v proizvodnji, povpraševanje po gotovih izdelkih in zagotavljajo nemoteno proizvodnjo;  zaloge kompenzirajo napake pri planiranju, nepravilne podatke o stanju in odklone dobavljenih količin ter dobavnih rokov;  zaloge imajo ekonomske učinke: pri nizki ceni gre za sezonski nakup blaga in popuste pri nakupu večje količine blaga. Čizman (2002, str. 53) pravi, da je zaloga vsak še neizrabljen vir, ki je v fazi čakanja na nadaljnjo uporabo. Po Završniku (2008, str. 61) je vsako proizvodno podjetje odvisno od zalog. Z zalogami lahko omogočimo neprekinjeno proizvodnjo, vendar po drugi strani povzročijo stroške, saj je vanje vložen kapital, ki bi ga lahko uporabili drugje. Zaloge predstavljajo približno 30 % vloženih sredstev v podjetju, kar pomeni, da tvorijo drugo največjo premoženjsko kategorijo v bilanci stanja. Iz računovodskega zornega kota so zaloge »sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja« (SRS 4, 2006). MRS opredeli zaloge, kot kupljeno trgovsko blago za nadaljnjo prodajo, na primer trgovsko blago, ki ga kupi trgovec na malo in je namenjeno za prodajo, ali nepremičnine, namenjene za ponovno prodajo. Po MRS so lahko zaloge dokončani proizvodi ali nedokončana proizvodnja v podjetju in vključujejo materiale, ki čakajo na porabo v proizvodnem obratu (MRS 8, 2008).. 2.2 Vrste zalog 3.

(9) Zaloge delimo na več vrst. Osnovne delitve so prikazane na sliki 1. Slika 1: Vrste zalog. Vir: (Grintal, 2011, str. 12).. Vrste zalog glede na pojavne oblike V to skupino zalog spadajo (Mayr, 2000, str. 92):  surovine in materiali, ki so potrebni za proizvodnjo učinkov;  drobni inventar, ki predstavlja tista sredstva, ki so udeležena v poslovnem procesu in niso vrednotena med opredmetenimi osnovnimi sredstvi;  embalaža, ki je udeležena v zaključevanju poslovnega procesa in je lahko vračljiva ali nevračljiva;  blago, ki je namenjeno nadaljnji prodaji (trgovci);  proizvodi, ki so rezultat poslovnega procesa ter  nedokončana proizvodnja, proizvodi in storitve, ki se bodo še pretvorili v končni produkt. Vrste zalog glede na stopnjo dokončanosti. 4.

(10) V to skupino zalog spadajo (Bolten, 1997, str. 4):  produkcijski material, ki je potreben za izdelavo končnih izdelkov;  potrošni material, ki je uporabljen pri delu, čeprav ni sestavni del končnega izdelka;  polizdelki in materiali v obdelavi, ki še niso pripravljeni za končno prodajo;  pakirni material, ki služi zaščiti izdelkov pri transportiranju, skladiščenju in prodaji;  gotovi izdelki, ki so pripravljeni na prodajo ter  rezervni deli in tehnični material, ki so namenjeni za popravila ali vzdrževanje orodja, strojev. Vrste zalog glede na funkcijo zalog V to skupino zalog spadajo (Rusjan, 1999, str. 23, 24):  serijske zaloge, ki so posledica nakupa prevelikih količin zaloge;  sezonske zaloge, ki so posledica nihanj v tržnem povpraševanju v določenem planiranem obdobju;  varnostne zaloge, ki morajo biti na voljo zaradi možnosti povečanja obsega povpraševanja;  razbremenilne zaloge, ki nastanejo zaradi posameznih delovnih mest, ki so neodvisna od drugih;  tranzitne zaloge, katerih lokacija je na poti od dobaviteljev do distributerjev in  špekulativne zaloge, ki so neodvisne od tržnega povpraševanja. Vrste zalog glede na velikost zalog V to skupino zalog spadajo (Potočnik, 2002, str. 247–250):  minimalna zaloga, ki je najmanjša možna količina zalog, s katero je še mogoče izvajati poslovne procese;  varnostna zaloga, rezerva, ki je namenjena le izrednim pogojem oz. premostitvi nepričakovanih dogodkov;  signalna zaloga oz. količina zaloge, kjer je treba sprožiti postopek za novo naročilo;  maksimalna zaloga, ki je največja količina zaloge, pri kateri je še pri zgornji meji gospodarno smiselno skladiščiti;  povprečna zaloga, ki je pond povprečja med različnimi vrednostmi zaloge v poslovnem obdobju, po navadi izračunana z aritmetično sredino med minimalno in maksimalno zalogo;  aktivna zaloga, dinamični del zaloge, ki se konstantno spreminja, povprečna aktivna zaloga je enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo ali praviloma polovici ekonomične količine naročila ter  optimalna zaloga, ki je tista količina zaloge, kjer nastanejo minimalni stroški naročil in skladiščenja.. 2.3 Pomen zalog za podjetje Zaloge v podjetju so zelo pomembne, saj pripomorejo k neprekinjenemu in učinkovitemu poslovanju. Podjetje se s primernimi zalogami zavaruje pred prekinitvami proizvodnje in se hitreje prilagaja nepričakovanim spremembam na trgu. Zaloge omogočajo nabavi, da lahko 5.

(11) naroča materiale v večjih, bolj ekonomičnih količinah, zato so možni prihranki zaradi nižjih nabavnih cen in manjših transportnih stroškov. Idealno raven zalog težko dosežemo predvsem zaradi različnih interesov posameznih funkcij podjetja (Završnik, 1998, str. 5). Z zalogami v podjetjih preprečujejo, ali pa zmanjšujejo, da bi nastajali zastoji, skrajšujejo dobavne roke in s tem zmanjšujejo tudi razna tveganja, ki bi lahko nastala zaradi zamud dobavljenih inputov kakor tudi v nepredvidljivem povečanju prodaje (Waters, 2003, povzeto po Grintal, 2011, str. 8). Za nemoteno poslovanje morajo podjetja razpolagati z določeno količino zalog. Obvladovanje zalog oziroma kolikšna bo ta količina zalog je odvisno predvsem od dejavnosti podjetja, organiziranosti in zainteresiranosti podjetja. ”Podjetja, ki danes upravljanju zalog ne posvečajo velike pozornosti, zgubljajo kar precejšen delež dobička. Mora pa podjetje poiskati pravo ravnovesje med višino in stroški zalog. V današnjem času, ko morajo podjetja ekonomično ravnati na vseh področjih, je ključnega pomena, da znajo upravljati z zalogami. Nekatera podjetja morajo zaradi svojega poslovanja razpolagati z velikimi količinami zalog, druga lahko svoje zaloge spravijo na najnižjo možno raven (Grintal, 2011, str. 8).” Tabela 1: Prednosti in slabosti premajhnih zalog Premajhne Prednosti Manjši angažirani kapital v časovni enoti Potrebni manjši skladiščni prostori Večja preglednost o vrsti in velikosti zalog Tržna situacija – pričakujemo zmanjšane cene. zaloge Slabosti Bolj pogosto naročanje Večja verjetnost pomanjkanja blaga. Vir: (Grintal, 2011, str. 8).. Najti optimalno vrednost zalog pa je kot že omenjeno težavna naloga, zato se lahko na poti do optimizacije zgodi, da podjetja zalagajo preveč ali premalo. Oboje ima tako prednosti kot slabosti, ki jih prikazujemo s tabelama št. 1 in št. 2. Tabela 2: Prednosti in slabosti prevelikih zalog Prevelike zaloge Prednosti Slabosti Manjša možnost pomanjkanja zaloge Večji vložen kapital v časovni enoti Popusti na nakupe velikih količin Ustrezna skladišča in manipulacija z blagom → povečanje stroškov Nižji transportni stroški pri nakupu večjih količin Tržna situacija – pričakujemo povečanje cene Vir: (Grintal, 2011, str. 8).. 6.

(12) 2.4 Vzroki za zaloge in funkcije zalog Vzroki, zaradi katerih se pojavljajo potrebe po zalogah, so naslednji (Završnik, 2008, str. 61– 62):  čas proizvodnje in čas porabe se ne skladata;  med krajem proizvodnje in krajem uporabe obstaja oddaljenost;  pogoji trgovanja in finančni pogoji so različni;  obstaja potreba po varnosti oskrbe. Vzroki in ravno prava količina zaloge pa so odvisni tudi od dejavnosti podjetja ter od ciljev, ki si jih je podjetje zastavilo. T. i. parcialne cilje med posameznimi poslovnimi funkcijami je treba uskladiti in določiti ravnotežje med njimi, saj je v praksi največkrat tako, da si krepko nasprotujejo (Završnik, 2008, str. 62). Zaloge niso statična količina in ne morejo biti enake skozi vsa poslovna obdobja. Potrebne zaloge se iz enega v drugo obdobje spreminjajo. Kadar so količine skladiščenega materiala večje, sicer omogočajo višjo raven proizvajanja, a po drugi strani je na večje zaloge vezan tudi večji strošek poslovanja, saj zaloge nase vežejo finančna sredstva. Dejavniki, ki lahko vplivajo na višino zalog, so različni in spreminjajoči. Izhajajo pa iz možnosti proizvodnega procesa ter položaja na nabavnem in prodajnem trgu (Logožar, 2005, str. 82).. 7.

(13) 3 METODE VREDNOTENJA ZALOG Katero metodo vrednotenja zalog bo izbralo podjetje, je njegova prosta izbira, vendar je pomembno, da podjetje izbrano vrednotenje zalog uporablja v času celotnega obračunskega leta. Najpogosteje se uporabljajo naslednje metode vrednotenja zalog (Grintal, 2011, str. 31):  metoda povprečnih nabavnih cen;  metoda zaporednih nabavnih cen (FIFO: first in – first out);  metoda obratno zaporednih nabavnih cen (LIFO: last in – first out). Zraven zgoraj naštetih obstajata še dve metodi vrednotenja po (Turk, Kavčič in Koželj, 2004, povzeto po Grintal, 2011, str. 31):  ceni najdražje enote, ki je trenutno v zalogi (HIFO: highest in – first out);  ceni prve naslednje enote, ki bo prispela v skladišče (NIFO: next in – first out). Zadnji dve metodi se redkeje uporabljata v praksi. Zaradi razlik vrednosti zalog, ki nastanejo kot posledica različnih stroškov v določenem poslovnem obdobju, je treba določiti, po kakšni metodi oz. ceni vrednotiti zaloge. Cena, ki jo podjetje uporablja, kadar oddaja dokončane oz. nedokončane izdelke iz skladiščene zaloge, bo vplivala na vrednost zalog in hkrati na vrednost oddanih dokončanih oz. nedokončanih izdelkov iz zaloge (Hočevar, Igličar in Zaman, 2000, str. 51). V diplomskem projektu bomo predstavili metode: FIFO, tehtanih povprečnih cen, stalnih cen in drsečih povprečnih cen.. 3.1 Metoda FIFO Metoda FIFO pomeni, da podjetje odda iz zaloge najprej tiste količine blaga, ki so bile najprej prejete (first in – first out). Količine blaga v zalogi se torej gibljejo po določnem zaporedju, in sicer tako, da so tiste količinske enote, ki so prej prejete, tudi prej oddane. Oddaja blaga se obračuna po prvih dejanskih cenah, končna zaloga pa po zadnjih cenah, kot je prikazano v spodnji tabeli. Slika 2: Vrednost zalog po metodi FIFO. Vir: (Grintal, 2011, str. 32).. 8.

(14) Pri tej metodi obračunavamo cene zalog glede na takšno zaporedje, kot smo blago v podjetju nabavljali in prodajali. Vrednost končne zaloge na koncu obdobja znaša 810,00 EUR. Razlika, ki nastane med vrednostjo nabavljenega materiala in stroški porabljenega materiala, znaša 185,00 EUR. Torej se je vrednost zalog povečala za 185,00 EUR.. 3.2 Metoda tehtanih povprečnih cen Pri tej metodi je treba izračunati tehtano povprečno ceno, ki jo preračunamo tako, da k vrednosti začetne zaloge prištejemo vrednost vseh nabav v obdobju. Seštevek nato delimo z razpoložljivimi količinami v poslovnem obdobju. Po takšni izračunani vrednosti tehtane povprečne cene je tudi vrednostno izražena oddaja materiala. Slika 3: Vrednost zalog po metodi tehtanih povprečnih cen. Vir: (Grintal, 2011). Po tehtani povprečni ceni je vrednost končne zaloge 1.158,00 EUR. Razlika med vrednostjo prejetega materiala (1.410,00) in med stroški, ki so nastali zaradi porabljenega materiala (1.252,00) je tako 158,00 EUR. V poslovnem obdobju se je vrednost zalog povečala, in sicer za 158,00 EUR. 1. Tehtana povprečna cena je 11,00 EUR 2. Tehtana povprečna cena je 11,84 EUR. 3.3 Metoda stalnih cen Pri metodi stalnih cen so sprotno obračunani vsi prejemi in oddaje glede na poslovno obdobje. Ob koncu poslovnega obdobja se ugotovi odmik od predračunskih cen, ki se jim nato popravi vrednost količin, ki so bile oddane, in količin, ki so ostale v končni zalogi. Pri tej metodi torej upoštevamo ceno, ki je ves čas enaka in računamo odmike od cen. Odmiki od cen se obračunajo le v finančnem knjigovodstvu, v materialnem pa ne.. 9.

(15) Slika 4: Vrednost zalog po metodi stalnih cen. Vir: (Grintal, 2011, str. 32).. V prikazanem primeru je obračunan odmik 60,00 EUR ob zalogi 45 kosov. Nabava 20-ih kosov je znašala 28,00 EUR. Zaloga se je povečala na 45 kosov, nato pa je v obdobju bilo prodanih 15 kosov, pri čemer smo od odmika, ki je znašal 60,00 EUR, odšteli 45 (prodaja 15-ih kosov x razlika v ceni 3 EUR = 45) in izračunali vrednost odmika, ki je 15 EUR. Upoštevano je bilo medsebojno poravnanje. Končna zaloga je znašala 30 kosov, katerih vrednost odmika je 90 (30 kosov zaloge x 3 EUR razlike v ceni), zmanjšana za odmik prodanih kosov, ki je 45 EUR. Vrednost odmika končnih zalog je tako 45 EUR.. 3.4 Metoda drsečih povprečnih cen Po metodi drsečih povprečnih cen je treba izračunati novo povprečno ceno, vsakokrat, ko v poslovnem obdobju pride do oddaje. Ta povprečna cena mora upoštevati trenutno vrednost zaloge in tudi trenutno količino zaloge. Oddaja blaga in končna zaloga sta vrednoteni po zadnji drseči povprečni ceni. Slika 5: Vrednost zalog po metodi drsečih povprečnih cen. Vir: (Grintal, 2011, str. 32).. Povprečno ceno izračunamo tako, da seštevek vrednosti celotne zaloge, ki znaša 1.185,00 (625,00 + 560,00) delimo s količino celotne kosovne zaloge, ki znaša 45 kosov (25 kosov + 20 kosov). S tem izračunom pridobimo vrednost povprečne cene, ki znaša 26,33 EUR za kos.. 10.

(16) 4 METODE UPRAVLJANJA ZALOG 4.1 ABC-analiza Ko so zaloge identificirane in opisane, mora vodja nabave določiti pomembnost in vrednost vsake posamezne postavke v zalogi. Vodja nabave mora proučiti (Završnik, 2004, str. 63):  ceno in stroške posamezne postavke;  povpraševanje;  čas nabave;  tehnične težave Saj brez teh podatkov vodja nabave ne more določiti stroškov, v zvezi z nadzorom postavk v zalogah. ABC-analiza temelji na tem, da postavke z največjo vrednostjo klasificiramo v razred A, preostale postavke pa razdelimo v razreda B in C. Tudi pri upravljanju z zalogami velja t. i. Paretov zakon, ki pove, da večino vrednosti zalog predstavlja relativno majhno število postavk, kjer velja razmerje 80 : 20 (Završnik, 2004, str. 64). Završnik (2004, str. 64) pravi da lahko v praksi analiziramo te postavke na osnovi povprečnih investicij v vsako postavko zaloge ali pa na osnovi letne vrednostne uporabe vsake postavke. Če so zaloge pravilno identificirane in ko se zapisnik o uporabi vodi skozi celoten poslovni cikel je analiza enostavna za uporabo. ABC-metoda se uporablja za izbiro najprimernejše politike zalog za posamezne izdelke ali skupine izdelkov in temelji na načelu, da je treba največ pozornosti nameniti najpomembnejšim zalogam. Kriterij določanja pomembnosti zalog so vrednost izdelka na zalogi, dobavni rok in posledice, ki jih povzroči premajhna zaloga. Analiza izhaja iz pravila 80 : 20, po katerem 80 % celotne investicije v zaloge odpade na 20 % postavk. Zato se izdelki na zalogi razvrstijo v tri skupine: A, B in C (Bastič, 1999, povzeto po Grintal, 2011, str. 58). Vrednost zalog posameznih materialov se razdeli v določeni kriterij. Ta kriterij sestavljajo tri skupine (Čižman, 2002, str. 66):  skupina materialov A: od 10 do 20 % izdelkov, za katere podjetje letno porabi od 60 do 80 % celotne denarne vrednosti zalog;  skupina materialov B: od 20 do 30 % uskladiščenih predmetov v podjetju, za katere podjetje porabi od 15 do 30 % denarja;  skupina materialov C: od 50 do 70 % vseh predmetov, ki jih podjetje analizira in za katere na letni ravni porabi najmanj denarja, in sicer je to od 5 do 10 % skupne vrednosti zalog.. 11.

(17) Slika 6: Grafični prikaz ABC- analize. Vir: (Kaltnekar 1993, povzeto po Grintal, 2011, str. 58).. Največ časa in pozornosti moramo nameniti zalogam, ki jih klasificiramo v razred A. Pri materialih iz skupine A, posvečamo največ časa za (Završnik, 2008, str. 64):  raziskavo nabavnega trga;  natančno pripravo poročil;  analize nabavnih cen in stroškov;  iskanje zanesljivih in konkurenčnih dobaviteljev;  izbiro dobaviteljev;  temeljito evidenco, izvršenih naročil;  temeljito kontrolo količine ter kakovosti materialov in računov;  natančno kontrolo in upravljanje zalog. Zalogam, ki so klasificirane v razredu B in C, namenimo manj časa in pozornosti, a tudi teh ne smemo zanemarjati, saj so lahko prav tako zelo pomembne za proizvodnjo in gospodarjenje (Završnik, 2008, str. 64). Postopek za izračun razvrščanja materiala v ABC-skupine (Grintal, 2011 str. 59) je naslednji: 1. Pridobiti moramo letne podatke porabe posameznega materiala in cene na enoto. 2. Iz teh dveh podatkov izračunamo vrednost posameznega materiala na letni ravni porabe materiala. 3. Nato vrednosti letne porabe razvrstimo od največje do najmanjše. 4. Izračunamo deleže porab posameznega materiala. 5. Na koncu izračunamo kumulativo. 6. Kumulativa je kriterij za razvrščanje materialov v ABC-skupine, ki smo ga opisali na strani 11.. 12.

(18) 4.2 XYZ-vodenje zalog XYZ-metoda vodenja zalog se uporablja za razvrščanje materialnih postavk glede na zanesljivost napovedi in stalnost porabe. Metoda je lahko dopolnilo ABC-metode. Glede na nihanja porabe so materiali razvrščeni v tri skupine (Čižman, 2002, str. 71):  skupina materialov X: približno 50 % vseh materialov, katerih povprečna poraba je do 20 %;  skupina materialov Y: od 20 do 30 % vseh materialov, katerih povprečna poraba je med 20 in 50 %;  skupina materialov Z: od 20 do 30 % vseh materialov, katerih povprečna poraba je do in več kot 50 %. Največkrat se uporablja kombinacija ABC-metode in XYZ-metode. Na osnovi obeh analiz pa lahko ugotovimo, katere predmete se splača izdelovati na zalogo in katere po naročilu (slika št. 6) (Čižman, 2002, str. 72). Slika 7: Kombinacija ABC-metode in XYZ-metode. Vir: (Čižman 2002, povzeto po Grintal, 2011, str. 62).. 4.3 Kataloško vodenje zalog Završnik (2008, str. 63) pravi, da je za podjetje smiselno najprej izdelati katalog vseh zalog, za dobro upravljanje z njimi. V katalogu se natančno specificirajo vse postavke podjetja. Določena postavka pridobi identifikacijsko številko proizvajalca in identifikacijsko številko uporabnika. Za lažje spremljanje in ločevanje artiklov pa je določena še natančna klasifikacija. Pomena skrbne priprave in vzdrževanja kataloga sta (Završnik, 2008, str. 63):. 13.

(19) . . komuniciranje s pomočjo kataloga, predvsem za osebje iz različnih oddelkov podjetja. Z uporabo kataloga zalog oblikovalec izbere enega od dveh alternativnih delov, ki jih potrebuje za oblikovanje. V katalogu lahko preveri, ali je kateri od delov na zalogi. proces nadzora s pomočjo kataloga, kar je predvsem pomembno pri zmanjšanju napak in ponovnih zapisov v katalogu. Za to je pomembno da identične dele vseh dobaviteljev združimo pod eno oznako.. 4.4 Stroški upravljanja zalog Waller (1999, str. 294–296) razdeli stroške zalog v tri glavne kategorije:  Stroški skladiščenja so posledica materialov, polizdelkov, končnih izdelkov, ki se v skladišču hranijo na zalogi. Stroške skladiščenja lahko dodatno razvrstimo, in sicer na: o stroške investicij, kot so posojila, najemnine in oportunitetni stroški; o stroške skladišč, kot so najemnine in amortizacija skladišča, zemljiški davki, zavarovanja prostorov skladiščenja, energijski stroški in strošek kadra, ki je v skladišču zaposlen; o stroške držanja zalog, kot so stroški poškodbenih in proti vlomih zavarovanj, možni požari ali naravni destruktivni pojavi, stroški varnosti idr.  Stroški naročanja so posledica izdanih naročil. Ti niso v soodvisnosti od količine nabave, ampak se sorazmerno povečujejo z večjim številom nabave.. . Nadalje jih lahko razdelimo na: o stroške notranjih naročil, kot so priprave delovnih nalogov, materialov, orodja, delovne sile, strojev in druge opreme; o stroške zunanjih naročil, kot so vsa naročila zunanjim dobaviteljem, pri čemer stroške za podjetje predstavljajo stroški zaposlenih v procesu naročanja, stroški prevzema, poštnih storitev, telefonskih klicev, stroški pospeševanja nabav, kadar je pričakovati zamude. Stroški izčrpanja zalog so posledica nezadostne količine proizvodov v zalogi podjetja, kadar pride do naročila odjemalca. V praksi je te težje ovrednotiti, a vendar jih je moč prikazati neposredno v izkazu poslovnega izida. Nadalje jih razdelimo na: o stroške pomanjkanja končnih izdelkov, kot so strošek izgubljenega dobička, izgubljenih kupcev, dobrega imena, stroški iskanja dodatnih dobaviteljev in stroški dodatnega transporta; o stroške pomanjkanja zalog znotraj proizvodnega procesa, kot so stroški prekinitve samega procesa v proizvodnji, kot posledica manka materiala, stroški delovne opreme in strojev, ki stojijo in niso v uporabi, stroški zaposlenih, ki so specializirani za dotični proces, stroški padca produktivnosti, stroški ponovnega zagona proizvodnega procesa.. 14.

(20) Slika 8: Stroški upravljanja zalog. Vir: (Grintal, 2011, str. 22).. Po mnenju Rusjan (1999, str. 137), se stroški zalog razdelijo v dve temeljni skupini:  Stroški, ki naraščajo hkrati s povečanjem obsega zalog. K tem prištevamo: o investicijski kapital za financiranje v zaloge, in sicer obrestne mere pri najemanju posojil oz. oportunitetne stroške pri uporabi lastnih sredstev; o stroške skladiščenja, kot so amortizacija skladiščnih prostorov, čiščenje in vzdrževanje, energijski stroški in plače zaposlenih; o stroški davkov na premoženje in zavarovanj premoženja. Stroški davkov so odvisni od zakonodaje države, stroški zavarovanja pa so posledica plačila zavarovalnih premij za primer poškodbe blaga, kadar se le-to ne poškoduje; o stroški prenizke kakovosti, v primeru, da podjetje izdela celotno serijo kakovostno oporečnih izdelkov in se napake ugotovijo šele naknadno; o stroški planiranja in kontrole, kadar gre za zaloge nedokončane proizvodnje, kar za posledico povzroča daljši pretočni čas; o drugi stroški, kot so razsip, kala, okvare, zastarane zaloge. . Stroški, ki s povečanjem zalog upadajo. K tem prištevamo: o stroški plač zaposlenim, ki skrbijo za naročila in so enaki ne glede na višino naročila; o stroški priprave opreme, kot so novi oz. drugačni proizvodi, ki se izdelajo na obstoječi napravi, zraven se prištevajo še stroški poizkusne proizvodnje, ko gre za 15.

(21) manjše proizvodne serije, večkrat je treba pripravljati opremo, s tem pa povzročimo več stroškov in seveda obratno pri velikih serijah; o stroški obstoječih zalog v skladišču bodo upadli, v primeru večjih naročil, kjer podjetje lahko pridobi količinski popust; o stroški zaradi izčrpanja zalog, kot so prekinitev proizvodnje zaradi nezadostnosti potrebnih materialov ali surovin in kot posledica izgubljenih prodaj zaradi pomanjkanja zaloge končnih izdelkov. Pri tem pride do nastanka stroškov izgubljenega prispevka za pokritje.. 16.

(22) 5 RAZISKOVALNI DEL V tem poglavju diplomskega projekta bomo pogledali še praktični vidik vrednotenja zalog v proizvodnji, in sicer na primeru podjetja Arcont, d. d. Najprej bomo predstavili podjetje, nato pa opredelili vrsto zalog, ki nastanejo v podjetju ter predstavili način vodenja in upravljanja z zalogami. Izračunali bomo še koeficient obračanja zalog ter predstavili proces naročanja in uravnavanja zalog. Na koncu poglavja bomo podali predloge izboljšav, ki bi lahko prispevale k optimizaciji obstoječega stanja v podjetju.. 5.1 Predstavitev podjetja Podjetje Arcont, d. d., predstavlja del izjemno uspešnega avstrijskega koncerna Walter Group in kompetentni center za razvoj izdelka za celotni koncern. So eno najuspešnejših slovenskih podjetij in največji delodajalec v regiji. Podjetje zaposluje 700 ljudi, za njimi je 65 let tradicije in 40 let bivalnih enot. Slika 9: Logotip podjetja Arcont, d. d.. Vir: (Arcont, 2017).. Vrednote podjetja Arcont, d. d., so:  kompetentnost: znanje, sposobnosti in volja za učinkovito delo;  dobri odnosi: bistveno je dobro sodelovanje;  odgovornost: so zanesljivi, samostojni in odgovorni;  strpnost: spoštujejo mnenja drugih in sebe ocenjujejo le po rezultatih dela ter  inovativnost: razmišljajo ustvarjalno, ambiciozno in dajejo predloge za izboljšave.. 17.

(23) Slika 10: Podjetje Arcont, d. d.. Vir: (Arcont 2018).. Čeprav je družbena odgovornost postala moderen izraz šele v zadnjih nekaj letih, je pomemben del Arcontovega poslovanja že od same ustanovitve družbe. V podjetju Arcont, d. d., se zavedajo, da njihovo delovanje presega ozko gledane gospodarske aktivnosti in da s svojim delovanjem vplivajo na širšo okolico, zato si prizadevajo, biti odgovoren partner lokalni skupnosti ter širši družbi. Tega pa se zaveda tudi lastnik podjetja, tj. avstrijsko podjetje Containex, ki jih v skrbi za družbene in okoljske probleme tudi podpira. Razvoj so vedno združevali z odgovornostjo in spoštovanjem do okolja, v katerem delujejo ter do ljudi, ki ga z njimi soustvarjajo. Družbeno odgovornost razumejo kot zavezo k etičnemu delovanju v vseh sferah poslovanja, od razvoja izdelka, okolju prijazne proizvodnje, odgovornega ravnanja z odpadki, ustvarjanja prijetnega in zdravega delovnega okolja za zaposlene, do socialne angažiranosti. V ponudbo podjetja Arcont, d. d., se štejejo:  bivalne enote, Arcont, d. d.;  okna in vrata, Arcont IP, d. o. o. Bivalne enote – Arcont, d. d. Podjetje Arcont, d. d., je vodilni evropski proizvajalec bivalnih enot z več kot šestdesetletno tradicijo. S tehnološko, dovršenimi in energetsko učinkovitimi bivalnimi enotami ponujajo prostorsko fleksibilne rešitve. Z nenehnim razvojem presegajo že preživete predstave o uporabnosti bivalnih enot. Osnovno bivalno enoto, po domače »kontejner«, sestavljajo v montažne objekte, ki služijo v najrazličnejše namene. Njihovi montažni objekti stojijo na različnih koncih sveta in se. 18.

(24) uporabljajo za prodajalne, šole, vrtce, hotele, razstavne salone, stanovanjske in počitniške hiše, bolnišnice, poslovne in športne objekte ter za številne druge namene. Proizvajajo mobilne bivalne prostore in postavljajo svetovne trende mobilnih prostorskih rešitev. Prva bivalna enota, ki so jo oblikovali, je bila vratarnica za gradbišče jedrske elektrarne Krško. Štiri desetletja kasneje z nenehnim vlaganjem v razvoj presegajo, preživete predstave o »kontejnerjih« in ustvarjajo nove dimenzije bivanja. Njihove bivalne enote ponujajo hitre in inovativne prostorske rešitve, v skladu z evropskimi standardi za kakovost ter zasledujejo trende energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja. Objekti, sestavljeni iz bivalnih enot, služijo najrazličnejšim namenom glede na želje naročnikov. Prostorske rešitve, zgrajene iz bivalnih enot, ustrezajo enakim visokim standardom in arhitekturnim zahtevam kot tradicionalne konstrukcije. In potem, ko so postavljene, jih je dejansko težko ločiti od klasično zazidanih objektov. Zraven tega jih odlikujejo naslednje prednosti:  hitrost,  stroškovna učinkovitost,  trajnost in  fleksibilnost. Okna in vrata – Arcont IP, d. o. o. V prodajni program spadajo:  okna,  PVC okna,  ALU okna,  vrata,  vhodna vrata,  garažna vrata,  senčila,  rolete. Podjetje Arcont IP, d. o. o., je locirano v severovzhodnem delu Slovenije in je največji proizvajalec stavbnega pohištva v Pomurju. Poslovni prostori in proizvodnja se razprostirajo na 9.600 m2. Osnovne dejavnosti so proizvodnja, prodaja in vgradnja stavbnega pohištva (okna, vrata) iz umetnih mas (PVC okna, PVC vrata) in aluminija (ALU okna, ALU vrata). Prodajni program obsega še kovinska vrata, kovinske podboje, garažna krilna in sekcijska vrata s pogonom ter industrijska vrata. Proizvodna linija temelji na sodobni tehnološki in programski opremi, ki omogoča izdelavo bolj kakovostnih ter varnejših proizvodov. Kakovost zagotavljajo z izbranimi materiali priznanih evropskih proizvajalcev in proizvodnjo s sodobnimi, računalniško vodenimi CNC stroji. Končne izdelke skladiščijo v pokritih prostorih, da niso izpostavljeni atmosferskim vplivom. Da bi kupcem zagotovili celovito ponudbo, so svoj prodajni program dopolnili z različnimi vrstami polic, rolet, žaluzij in drugih senčil. 19.

(25) Za namen diplomskega projekta smo analizirali upravljanje zalog za bivalne enote, torej Arcont, d. d. Slika 11: Bivalna enota Arcont, d. d.. Vir: (Arcont, 2018).. 5.2 Opredelitev zalog v podjetju Arcont, d. d. Zaloge v podjetju Arcont, d. d., se delijo na:  kupljen material,  polizdelke in  končne izdelke. Trgovskega blaga nimajo na zalogi, medtem ko se rezervni deli prištevajo h gotovim izdelkom. Vrste gotovih prodajnih izdelkov v 90 % celotne realizacije predstavlja prodaja bivalnih enot, 10 % preostale realizacije pa predstavlja prodaja rezervnih delov in storitev. Tipi enot gotovih prodajnih izdelkov so:  pisarniški,  sanitarni in  hodniški. Tipi enot prodaje rezervnih delov in storitev so:  montaža,  usluge in  rezervni deli. Skupna vrednost zgoraj navedenih zalog v podjetju znaša povprečno na mesec 5 milijonov EUR. S spodnjimi tabelami pa prikazujemo, kako se vrednost zalog porazdeli na kupljen material, polizdelke in končne izdelke. 20.

(26) Tabela 3: Vrednost zaloge kupljenega materiala v podjetju Arcont, d. d. Zaloga kupljenega materiala. Delež. Vrednost. Pločevine in profili. 50 %. 2.000.000 EUR. Delež celotne vrednosti 40 %. Poliuretanski stenski elementi. 30 %. 1.200.000 EUR. 24 %. Izolacija. 10 %. 400.000 EUR. 8%. Drugi materiali: barve, laki, vijaki ipd.. 10 %. 400.000 EUR. 8%. SKUPAJ. 100 %. 4.000.000 EUR. 80 %. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. Vrednost zaloge kupljenega materiala je 4 milijone od vseh 5 milijonov vrednosti skupne zaloge na mesečni ravni, kar predstavlja 80 % delež celotne vrednosti zalog. Največji delež predstavljajo pločevine in profili, in sicer v vrednosti 2 milijonov EUR, kar je 50 % delež vrednosti zaloge kupljenih materialov. Sledijo poliuretanski stenski elementi, katerih vrednost zalog znaša 1,2 milijona EUR, zaloga izolacije, katere vrednost je 0,4 milijona EUR in drugih materialov, katerih vrednost je prav tako 0,4 milijona EUR. Tabela 4: Vrednost zaloge polizdelkov v podjetju Arcont, d. d. Zaloga polizdelkov. Delež. Vrednost. Polizdelki. 100 %. 900.000 EUR. Delež celotne vrednosti 18 %. Skupaj. 100 %. 900.000 EUR. 18 %. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. Vrednost zaloge polizdelkov je 900.000,00 EUR, kar predstavlja 18 % delež celotne vrednosti zalog. Tabela 5: Vrednost zaloge gotovih proizvodov v podjetju Arcont, d. d.. Zaloga gotovih proizvodov. Delež. Vrednost. Gotovi proizvodi. 100 %. 100.000 EUR. Delež celotne vrednosti 2%. Skupaj. 100 %. 100.000 EUR. 2%. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. 21.

(27) Vrednost zaloge gotovih proizvodov je 100.000,00 EUR, kar predstavlja 2 % delež celotne vrednosti zalog. Iz zbranega ugotovimo, da največjo vrednost zalog v obravnavanem podjetju predstavljajo zaloge kupljenega materiala. 5.2.1 Vodenje zalog Zaloge v podjetju Arcont, d. d., vodijo s pomočjo informacijskega sistema, ki zaznava potrebe proizvodnje in istočasno kreira nabavne potrebe. Vsak artikel na zalogi ima definirano tudi minimalno zalogo in optimalno količino naročila. Metoda vrednotenja zalog Izbrana metoda vrednotenja zalog v podjetju Arcont, d. d., je MAUC oz. metoda tehtane drseče povprečne cene. Kot smo ugotovili v teoretičnem delu, je pri tej metodi treba izračunati tehtano povprečno ceno, ki jo preračunamo tako, da k vrednosti začetne zaloge prištejemo vrednost vseh nabav v obdobju. Seštevek nato delimo z razpoložljivimi količinami v poslovnem obdobju. Po takšni izračunani vrednosti tehtane povprečne cene je tudi vrednostno izražena oddaja materiala. Primer izračuna prikazuje slika 3. V podjetju Arcont, d. d., se posamezni artikel na zalogi, ali celotna vrednost zalog izračunava avtomatično v informacijskem sistemu. Metoda upravljanja zalog Za upravljanje zalog se v podjetju Arcont, d. d., uporablja ABC-analiza. Dodatno za vodenje in upravljanje zalog uporabljajo še koeficient obračanja zalog za vsak artikel posamično. Po pregledu strokovne literature smo ugotovili, da je najpogostejši kriterij razdelitve prav v vrednosti zalog posameznih materialov. Materiali so razvrščeni v tri skupine: A, B in C. Skupina materialov A zajema od 10 % do 20 % izdelkov, za katere podjetje letno porabi od 60 % do 80 % celotne denarne vrednosti zalog. Skupina materialov B zajema od 20 % do 30 % uskladiščenih predmetov v podjetju, za katere podjetje porabi od 15 % do 30 % denarja. Skupina materialov C zajema od 50 % do 70 % vseh predmetov, ki jih podjetje analizira in za katere na letni ravni porabi najmanj denarja, in sicer je to od 5 % do 10 % skupne vrednosti zalog.. 22.

(28) Tabela 6: Upravljanje zalog po ABC-metodi v podjetju Arcont, d. d. Element. A. B. C. Materiali Strateški materiali: - pločevina - profili - poliuretanski stenski elementi Standardni materiali: - izolacija - les - elektro deli Manj pomemben material: - vijaki - matice - drugi potrošni materiali. Delež denarne vrednosti v zalogi. 80 %. 10 %. 10 %. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. Iz tabele 6 je razvidno, da v podjetju Arcont, d. d., namenijo v deležu denarne vrednosti zalogam elementov A, 80 % denarne vrednosti, kar je po teoretičnih izhodiščih tudi zgornja meja. Elementom B namenijo 10 % denarne vrednosti. Teorija nam podaja mejo med 15 % in 30 %, kar pomeni, da namenijo v podjetju manj denarja elementom B, kot je v teoriji določena spodnja meja. Elementom C namenijo prav tako 10 % denarne vrednosti vseh zalog. Teorija nam podaja mejo med 5 % in 10 % skupne vrednosti zalog, kar pomeni, da pri elementih C podjetje dosega zgornjo mejo in ustreza teoretičnim izhodiščem. V podjetju Arcont, d. d., na to pravijo, da klasifikacija elementov ni pogojena z denarno vrednostjo, ampak po pomembnosti elementa materiala ali po dobavljivosti. Material z dolgim dobavnim rokom ima klasifikacijo A, materiali, ki imajo tudi možno alternativne zamenjave z drugim artiklom, če zmanjka (npr. vijaki), so v klasifikaciji C. 5.2.2 Koeficient obračanja zalog Koeficient obračanja zalog nam kaže, kolikokrat se zaloga v merjenem obdobju obrne, po navadi merimo v obdobju enega leta. Višja je vrednost koeficienta, uspešnejše je poslovanje z zalogami. Visok koeficient kaže uspešno poslovanje z zalogami in vpliva na denarne tokove; če je obračanje zalog hitro, so s tem nižji skladiščni stroški in se lahko denarna sredstva uporabijo drugje (Grintal, 2011, str. 54–55).. 23.

(29) Koeficient obračanja zalog v podjetju Arcont, d. d., spremljajo za vsak skladiščni artikel. Artiklov je cca. 15.000. Ravno tako spremljajo tudi koeficient obračanja za posamezno skladišče. Skupno imajo 35 različnih skladišč, in sicer redna, medfazna in reklamacijska. Koeficient se spremlja mesečno, pri čemer je cilj, da je pri strateških materialih, kot so pločevine in profili, koeficient vsaj 0,5, medtem ko je pri preostalih materialih cilj mesečnega obračanja vsaj 2,0. Koeficient obračanja zalog izračunamo tako, da porabo v določenem časovnem obdobju delimo s povprečno zalogo v določenem časovnem obdobju. 𝐾𝑂𝑍 = 𝑃/𝑃𝑍. KOZ = koeficient obračanja zalog P = poraba v določenem časovnem obdobju PZ = povprečna zaloga v določenem časovnem obdobju (Grintal, 2011, str. 54) Povprečno zalogo izračunamo glede na stanje zalog, za izračun se uporabi stanje zalog na koncu meseca (Grintal, 2011, str. 54).. 𝑃𝑍 = 𝑍𝐴𝐿𝑚 − 1 + 𝑍𝐴𝐿𝑚 / 2 ali 𝑃𝑍 = 𝑃𝑂𝑉𝑃𝑅. 𝑍𝐴𝐿. 𝑙𝑒𝑡𝑛𝑜/12 V podjetju Arcont, d. d., smo pridobili podatke na letni ravni zalog, in sicer za poslovno obdobje 2016. Ker podjetje ločeno spremlja koeficient za strateške materiale in posebej za druge materiale, smo izračun koeficienta prikazali za obe vrsti materiala ter nato celotno povprečje. Tabela 7: Obračanje zalog strateškega materiala v podjetju Arcont, d. d., za leto 2016 Obračanje zalog 2016 Povprečna letna zaloga Prevzem Izdaja. Vrednost v EUR 1.765.905,07 1.270.277,83 1.218.572,23. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. Iz podatkov, ki jih prikazuje tabela 7, najprej naredimo izračun PZ (povprečne zaloge), ki znaša v povprečju 147.158,76 EUR na mesec.. 𝑃𝑍 =. 1.765.905,07 𝐸𝑈𝑅 12 𝑚𝑒𝑠𝑒𝑐𝑒𝑣 24.

(30) 𝑃𝑍 = 147.158,76 𝐸𝑈𝑅/𝑚𝑒𝑠 Iz tega naredimo izračun koeficienta obračanja; potrebujemo še podatek o povprečni porabi zalog, kjer prevzem (tabela 7) razdelimo na 12 mesecev, kar znaša 101.547,68. Povprečni mesečni koeficient obračanja zalog strateškega materiala tako znaša 0,69, s čimer je nekoliko slabši od ciljnega 0,500 koeficienta obračanja zalog. 𝐾𝑂𝑍 = 𝑃/𝑃𝑍 𝐾𝑂𝑍 = 101.547,69/147.158,76 𝐾𝑂𝑍 = 0,69 Tabela 8: Obračanje zalog preostalega materiala v podjetju Arcont, d. d., za leto 2016 Obračanje zalog 2016 Povprečna letna zaloga Prevzem Izdaja. Vrednost v EUR 1.269.782,91 2.323.834,15 2.364.991,28. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. Iz podatkov, ki jih prikazuje tabela 8, najprej naredimo izračun PZ (povprečne zaloge), in sicer znaša ta v povprečju 105.815,24 EUR na mesec. 𝑃𝑍 =. 1.269.782,91 𝐸𝑈𝑅 12 𝑚𝑒𝑠𝑒𝑐𝑒𝑣. 𝑃𝑍 = 105.815,24 𝐸𝑈𝑅/𝑚𝑒𝑠 Iz tega naredimo izračun koeficienta obračanja; potrebujemo še podatek o povprečni porabi zalog, kjer prevzem (tabela 8) razdelimo na 12 mesecev, kar znaša 197.082,607. Povprečni mesečni koeficient obračanja zalog strateškega materiala tako znaša 1,9, s čimer je nekoliko boljši od ciljnega 2,000 koeficienta obračanja zalog. 𝐾𝑂𝑍 = 𝑃/𝑃𝑍 𝐾𝑂𝑍 = 197.082,60/105.815,24 𝐾𝑂𝑍 = 1,9. 25.

(31) Tabela 9: Obračanje zalog celotnega repromateriala v podjetju Arcont, d. d., za leto 2016 Obračanje zalog 2016 Povprečna letna zaloga Prevzem Izdaja. Vrednost v EUR 3.035.687,98 3.594.111,98 3.583.563,50. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. Iz podatkov, ki jih prikazuje tabela 9, preračunamo še povprečen koeficient obračanja zalog, tako da seštejemo vse zaloge strateških in preostalih materialov. Povprečne zaloge repromateriala znašajo na mesečni ravni 252.973,99. 𝑃𝑍 =. 3.035.687,98 𝐸𝑈𝑅 12 𝑚𝑒𝑠𝑒𝑐𝑒𝑣. 𝑃𝑍 = 252.973,99 𝐸𝑈𝑅/𝑚𝑒𝑠 Iz tega naredimo izračun koeficienta obračanja; potrebujemo še podatek o povprečni porabi zalog, kjer prevzem (tabela 9) razdelimo na 12 mesecev, kar znaša 298.630,29. Povprečni mesečni koeficient obračanja zalog strateškega materiala tako znaša 1,2.. 𝐾𝑂𝑍 = 𝑃/𝑃𝑍 𝐾𝑂𝑍 = 298.630,29/252.973,99 𝐾𝑂𝑍 = 1,2 5.2.3 Optimizacija zalog Za zaloge in artikle v podjetju Arcont, d. d., uporabljajo splošno formulo za optimizacijo zalog iz teorije, in sicer tako imenovano Campovo formulo. Formula vključuje strošek za nabavno količino, ocenjene stroške skladiščenja in predstavlja optimalno količino nabave. Višina klasičnih zalog mora zadoščati za vsaj dva delovna dneva, kar je istočasno tudi kritična rezerva. Ob tem obstaja želen plan, da zaloge niso večje od polmesečne potrebe. Pri strateških materialih, kot so pločevine in profili, se zaloge naročajo zaradi cenovne politike na daljše obdobje tudi zaradi večje varnosti, zato pri teh zalogah optimalne velikosti ne izračunavajo.. 5.3 Proces naročanja in uravnavanja zalog S pomočjo teoretičnih izhodišč smo ugotovili, da na višino zalog vplivata finančna ali proizvodna politika podjetja, največkrat pa sta obe soodvisni in je treba doseči neko optimalno raven vključenosti obeh navedenih politik. Na višino zalog v podjetju Arcont, d. d., vpliva. 26.

(32) izključno proizvodna politika, saj v celoti, definira obseg in dinamiko potrebnih zalog. Finančna politika zaradi konstantno dobre finančne situacije podjetja ne vpliva na višino zalog. Zaloge so v pretežni meri konstantne, ker zaradi proizvodne politike v podjetju Arcont, d. d., vzdržujejo predpisano višino zalog. Vendar se občasno zgodi, da so zaloge nekoliko višje, če se pojavi strateška potreba, kot je npr. napovedno zvišanje nabavnih cen v prihodnosti. Odpisi zalog potekajo po internih pravilih, če komisija ali skladiščnik zazna potrebo, da določeno blago več ni na zalogi, ali pa je le-ta brez vrednosti. Sama izvedba odpisa zalog in vrednotenje odpisa pa je popolnoma avtomatizirana s pomočjo obstoječega informacijskega sistema. Inventura se izvaja enkrat letno (ob prehodu leta) in istočasno v vseh skladiščih podjetja. Inventurne komisije vodijo zaposleni podjetja, na popisu pa so prisotni tudi predstavniki zunanjega revizijskega podjetja. Zaloge se v podjetju Arcont, d. d., kot že omenjeno vodijo s pomočjo informacijskega sistema, ki zaznava potrebe proizvodnje in istočasno kreira nabavne potrebe. V podjetju uporabljajo mednarodno uveljavljen informacijski sistem ERP INFOR LN, ki podpira vse procese v podjetju (planiranje, proizvodnja, nabava, prodaja, kakovost, finance, kadrovsko področje …). Tabela 10: Stroški materiala in storitev v čistih prihodkih Čisti prihodki 2016 Stroški materiala Stroški storitev. Delež 65,98 % 3,26 %. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. S tabelama 10 in 11 prikazujemo še stroške materiala in storitev v čistih ter celotnih prihodkih v podjetju Arcont, d. d., na letni ravni, in sicer za poslovno leto 2016. Tabela 11: Stroški materiala in storitev v celotnih prihodkih Celotni prihodki 2016 Stroški materiala Stroški storitev. Delež 65,32 % 3,23 %. Vir podatkov: (Arcont, 2017).. 5.4 Predlogi za izboljšavo V praktičnem delu diplomskega projekta smo ugotovili, da je podjetje Arcont, d. d., podprto s poslovnim informacijskim sistemom ERP INFOR LN, ki podpira vse procese v podjetju (planiranje, proizvodnja, nabava, prodaja, kakovost, finance, kadrovsko področje) in omogoča pridobivanje vseh podatkov, ki morajo biti na voljo za učinkovito upravljanje z zalogami ter za ustrezno podporo pri odločanju poslovodstva. Podjetje je finančno zelo stabilno, saj se po dolgoletni tradiciji in kakovosti danes uvršča med najuspešnejša slovenska podjetja, ki nudi kar 700 delovnih mest. S tega vidika na vodenje zalog 27.

(33) ne vpliva finančna politika, ampak le proizvodna politika. Ker podjetje tudi vzdržuje predpisano višino zalog zaradi proizvodne politike podjetja, so zaloge v pretežni meri konstantne. Inventura v podjetju poteka enkrat na leto, ob prehodu leta, in se izvaja istočasno v vseh skladiščih podjetja. Inventurne komisije vodijo zaposleni podjetja, na popisu pa so prisotni tudi predstavniki zunanjega revizijskega podjetja. Odpisi zalog potekajo po internih pravilih, če komisija ali skladiščnik zazna potrebo, da določeno blago več ni na zalogi, ali pa je brez vrednosti. Sama izvedba odpisa zalog in vrednotenje odpisa pa sta popolnoma avtomatizirana s pomočjo obstoječega informacijskega sistema. Vrednotenje zalog v podjetju Arcont, d. d., se izvaja po metodi MAUC oz. metodi tehtanih povprečnih nabavnih cen. Za vrednotenje zalog se uporablja informacijski sistem, ki posamezni artikel na zalogi ali celotno vrednost zalog izračunava avtomatično. Upravljanje zalog v podjetju Arcont, d. d., poteka po ABC-metodi, kjer dejanske vrednosti elementov A, B in C v denarnem deležu nekoliko odstopajo od tistih, ki nam jih podaja teorija, vendar ne veliko. Elementi B so pod teoretično mejo, elementi A in C pa so v teoretičnih okvirjih. Podjetje navaja, da klasifikacija elementov ni pogojena z denarno vrednostjo, ampak po pomembnosti elementa materiala ali dobavljivosti. Pri izračunavanju koeficienta obračanja zalog podjetje Arcont, d. d., razdeli izračun koeficienta na zaloge strateških materialov in zaloge preostalih materialov. Cilj podjetja je čim nižji koeficient, pri čemer je za strateške materiale specifičen plan koeficienta 0,500 in za preostale materiale koeficient do 2,000. Pri preostalih materialih je podjetje v poslovnem letu 2016 tudi dosegalo plan koeficienta, saj je ta znašal 1,86, medtem ko je pri strateških materialih koeficient presegel planskega, in sicer je ta v poslovnem letu 2016 znašal 0,69, kar je za 0,19 več od planskega. Pri tem odstopanju lahko podamo predloge za izboljšave, in sicer na področju organiziranosti nabavnega procesa. Menimo, da bi se morala proizvodna politika, ki določa višino zalog, izvedensko pregledati in po potrebi korigirati ali dodelati predvsem na področju strateških materialov. Tudi upravljanje zalog je pokazalo, da podjetje v denarnem deležu vrednosti elementov A, to so tudi strateški materiali, dosega zgornjo mejo, in sicer 80 %. Menimo, da bi bilo smiselno prestrukturiranje elementov A in B, kar bi tudi prispevalo k hitrejšemu obračanju strateških materialov oz. elementov A, saj bi bila zaloga ob istem obsegu dela manjša. Ocenjujemo, da bi se zaloga strateških materialov lahko zmanjšala za 5 % do 10 % in v istem obsegu povečala zaloga preostalih materialov, natančneje elementov B. To bi pripomoglo tako k optimizaciji upravljanja zalog kot tudi k nižjemu oz. ciljnemu koeficientu obračanja zalog strateških materialov.. 28.

(34) 6 SKLEP V sklepnem delu diplomskega projekta najprej preverimo začetne hipoteze, nato podamo ključne ugotovitve, ki smo jih povzeli v praktičnem delu projekta in s pomočjo teoretičnih izhodišč predstavimo možnosti za nadaljnji razvoj podjetja.. 6.1 Preverjanje začetnih hipotez Na začetku diplomskega projekta smo postavili tri hipoteze, ki jih lahko po pregledu stanja v podjetju Arcont, d. d., v praktičnem delu diplomskega projekta preverimo tako, da jih potrdimo ali ovržemo. . H1: Na višino zalog v proizvodnji podjetja, Arcont d. d., vplivata tako finančna kot proizvodna politika podjetja.. Ugotovili smo, da na višino zalog v podjetju Arcont, d. d., vpliva le proizvodna politika podjetja. V podjetju pravijo, da finančna politika zaradi konstantno dobre finančne situacije podjetja ne vpliva na višino zalog. Podjetje Arcont, d. d., predstavlja del izjemno uspešnega avstrijskega koncerna Walter Group in kompetentni center za razvoj izdelka za celoten koncern. Je eno najuspešnejših slovenskih podjetij in največji delodajalec v regiji. Podjetje zaposluje 700 ljudi, za njimi je 65 let tradicije in 40 let bivalnih enot, zato lahko predpostavimo, da je podjetje finančno stabilno in uspešno. Hipotezo 1 zavrnemo. . H2: Obseg zalog v proizvodnji podjetja Arcont, d. d., je odvisen od stabilnosti povpraševanja.. V podjetju Arcont, d. d., sicer občasno pride do spremembe zalog, ki pa se povečajo iz strateških razlogov, recimo v primeru, kadar je znana oz. napovedana sprememba cen nabavnih materialov v prihodnosti ter je le-ta tudi višja kot v sedanjosti poslovanja. Obseg povpraševanja v podjetju Arcont, d. d., je sorazmerno konstanten in temu primerne so zaloge. Ker podjetje vzdržuje predpisano višino zalog zaradi proizvodne politike samega podjetja, so tudi zaloge v pretežni meri konstantne. Hipotezo 2 zavrnemo. . H3: Način upravljanja zalog v proizvodnji podjetja vpliva tudi na uspešnost poslovanja.. V podjetju Arcont, d. d., namenijo v deležu denarne vrednosti, zalogam elementov A, 80 % denarne vrednosti, kar je po teoretičnih izhodiščih zgornja meja. Elementom B namenijo 10 % denarne vrednosti. Teorija nam podaja mejo med 15 % in 30 %, kar pomeni, da namenijo v podjetju manj denarja elementom B, kot je v teoriji določena spodnja meja. Elementom C namenijo prav tako 10 % denarne vrednosti vseh zalog. Teorija nam podaja mejo med 5 % in 10 % skupne vrednosti zalog, kar pomeni, da pri elementih C podjetje dosega zgornjo mejo in ustreza teoretičnim izhodiščem. V podjetju Arcont, d. d., na to pravijo, da klasifikacija elementov ni pogojena z denarno vrednostjo, ampak po pomembnosti elementa materiala ali po dobavljivosti. Material z dolgim dobavnim rokom ima klasifikacijo A, materiali, ki imajo tudi možnost alternativne zamenjave z drugim artiklom, če zmanjka (npr. vijaki), so v klasifikaciji C. 29.

(35) Po takšnem načinu upravljanja z zalogami, imajo v podjetju Arcont, d. d., vrednost čistih prihodkov v materialu 65,98 % in v storitvah 3,26 % ter vrednost celotnih prihodkov v materialu 65,32 % in v storitvah 3,23 %. Hipotezo 3 potrdimo.. 6.2 Možnosti za nadaljnji razvoj Podjetje Arcont, d. d., je zelo dobro situirano na trgu, zato je podjetju z vrsto let izkušenj in tradicijo ter hkrati 700 zaposlenimi v Sloveniji težko podati predloge za nadaljnji razvoj. Podjetje, ki sledi trendom in svojo finančno moč izboljšuje z vsakim poslovnim letom, ne zastara in je zagotovo dobro poskrbelo za gradnjo ter širjenje obsega dela in svojih možnosti na trgu. Kljub temu menimo, da lahko vsako še tako uspešno podjetje zmeraj doda kaj k svoji vrednosti. Možnost nadaljnjega razvoja pri podjetju vidimo v možnosti dodajanja ponudbe na področju zelenega poslovanja, tj. pokazati svojim kupcem ozaveščenost o okoljski problematiki. Tak primer bi bila na primer uporaba okolju prijaznejših goriv pri strojih in transportnih vozilih, pridobitev evropskega znaka za okolje oz. okoljske marjetice ali katero koli drugo orodje, kar bi vsekakor močno vplivalo na izboljšanje konkurenčnosti na trgu, kjer danes povprašujejo vedno bolj okoljsko ozaveščeni odjemalci.. 30.

(36) 7 LITERATURA IN VIRI 1. Arcont, d. d. (2017). Interni podatki podjetja. Gornja Radgona. 2. Arcont. (2018). O nas. Pridobljeno 1. september 2018 iz Arcont: https://www.arcont.si/sl/o-nas/profil-podjetja. 3. Bastič, M. (1999). Izvedbeni management. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 4. Bolten, F. E. (1997). Managing time and space in the modern warehouse. New York: American management association. 5. Čizman, A. (2002). Logistični management v organizaciji. Kranj: Moderna organizacija. 6. Grintal, B. (2011). Upravljanje zalog. Ljubljana: Zavod Irc. 7. Hočevar M., S. Igličar in M. Zaman. (2000). Osnove računovodstva. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. 8. Logožar, Klavdij. (2005). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV Izobraževanje. 9. Ljubič, T. (2006). Operativni management proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija. 10. Mayr, B. (2000). Računovodske informacije. Portorož: Visoka šola za podjetništvo. 11. MIZS. (2018). Javne objave in razpisi. 1. september 2018. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Im pletum/IMPLETUM_101EKONOMIST_Upravljanje_zalog_Grintal.pdf. 12. Potočnik, B. (2002). Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska fakulteta: Institut za trženje pri Ekonomski fakulteti. 13. Računovodja. (2008). Mednarodni računovodski standardi. Pridobljeno 1. September 2018iz Računovodja: https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2608/MEDNARODNI_RA%C8UNOVOD SKI_STANDARD_MRS_2_-_Zaloge. 14. Rusjan, B. (1999). Management proizvodnje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 15. SRS 4. Slovenski računovodski standard 4, Ur. l. RS, št. 118/05, 2006. 16. Turk, I., Kavčič, S. in Koželj, S. (2004). Stroškovno računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 17. Završnik, Bruno. (1998). Nabava. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 18. Završnik, Bruno. (2004). Izbiranje in ocenjevanje dobaviteljev. Ljubljana: GV izobraževanje. 19. Završnik, Bruno. (2008). Management nabave in oskrbnih verig. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta. 20. Waller, D. L. (1999). Operations management. London: International Thompson Publishing. 21. Waters, C. D. (2003). Inventory control and management. Chichester: Wiley cop.. 31.

(37)

No results found