Avtomatizacija obdelovalnih postopkov v serijski in posamični proizvodnji

LETNIK VI

STROJNIŠKI VESTNIK

LJUBLJANA, V MAJU 1960 ŠTEVILKA~3

DK 658.564

Avtomatizacija obdelovalnih postopkov

v serijski in posamični proizvodnji

J A N E Z P E K L E N I K

R azv o j v p ro iz v o d n i te h n ik i te ž i za čim bolj ra c io n a ln im o b lik o v a n je m o b d e lo v a ln ih p o sto p k o v . V z a d n jih le tih s ta se iz k ris ta liz ira li d ve sm eri, s k a te r im a m o ra jo r a č u n a ti p ro iz v a ja lc i o b d elo v al­ n ih s tro je v , in sicer: a v to m a tiz a c ija m a lo se rijsk e p ro iz v o d n je t e r a v to m a tiz ira n j e p o sa m ič n e k o so v n e p ro iz v o d n je .

T a ra z v o j z z a h te v a m i v re d je p lo d ek o n o m sk ih r a z m e r n a trž išč u . Z v e lik im i g o sp o d a rsk im i p ro ­ sto ri, n a k a k rš n e se la h k o o p ira jo ZD A ali p a ZSSR, v E v ro p i p ra k tič n o n i m ogoče o p e rira ti. E d in i iz­ je m i s ta sam o a v to m o b ilsk a in k o lik o r to lik o tu d i v o jn a in d u s trija .

Iz ra z p o lo ž ljiv ih p o d a tk o v je znano, d a n a p ri­ m e r v Z D A 19 % p o d je tij z 79 %> z a p o sle n ih v k o ­ v in s k i p re d e lo v a ln i in d u s tr iji ž iv a h n o a v to m a tiz ira o b ra te [1], To r a z m e rje kaže, d a sam o v e lik e tv rd k e z m n o ž in sk o p ro iz v o d n jo zm o re jo ta k o v iso k e in ­ vesticije, k a k r š n e so z d ru ž e n e s te m p ro b lem o m .

D a ra z v o j v sm e ri a v to m a tiz a c ije n i m ogel o b sta ti, ko so b ila v n a č e lu re š e n a v p r a š a n ja m n o - žinske p ro iz v o d n je , je p o g o je n o s te h n ik o sam o in z a h te v a m i m a n jš ih k o v in s k ih p o d je tij, k i sk u ša jo tu d i p o sa m ič n o in m a lo se rijsk o p ro iz v o d n jo izv a­ ja ti č im b o lj ra c io n a ln o in si ta k o z a g o to v iti obstoj v k o n k u re n č n e m b o ju n a trž išč ih . R azen te g a je tr e b a im e ti n a u m u še e n p ro b le m , in sicer p o m a n j­ k a n je v is o k o k v a lific ira n e d e lo v n e sile. Če se v m n o - ž in sk i p ro iz v o d n ji s k u š a p ro iz v a ja ti s č im m an j d e­ lo v n e sile, je to sam o e d e n izm ed ra z lo g o v v p rid a v to m a tiz a c ije . V p o sa m ič n i in m a lo se rijsk i p ro ­ iz v o d n ji p a n a j b i a v to m a tiz a c ija n ad o m e šč a la izu čen e delav ce, k a te r ih zelo p rim a n jk u je , s p r i­ učen im i.

S re d s tv a , k i so v r a b i v o b eh p o d ro č jih a v to ­ m a tiz a c ije , v m n o ž in sk i in m a lo se rijsk i p ro iz v o d n ji, so zelo ra z lič n a . E v ro p sk a ra z s ta v a o b d e lo v a ln ih s tro je v s e p te m b ra 1959 v P a riz u je p o k a z a la za­ n im iv e re š itv e in ra z v o jn e sm e ri p r i o b lik o v a n ju a v to m a tiz a c ije o b d e lo v a ln ih p o sto p k o v v o m e n je n ih d v e h sm e re h . M e d te m ko so v p o sa m ič n i in m a lo ­ s e rijs k i p ro iz v o d n ji za k rm ilje n je o b d e lo v a ln ih s tro je v g le d e n a p o sa m e z n e g ib e in fu n k c ije u m e ­ ščeni e n o s ta v n i n o silci k o m a n d , k a k o r n. p r. p e rfo - r ir a n e k a r te in tr a k o v i t e r film sk i in m a g n e to ­ fo n sk i tra k o v i, je težišče p r i v e lik o se rijsk i in m n o ž in sk i p ro iz v o d n ji p r i s tr o jih s p o p o ln o m a a v to ­ m a tiz ira n im i k rm iln im i p ro g ra m i, n a p ra v a m i za p riv a ž a n je in o d v a ž a n je o b d e lo v a n c a k s tr o ju in od n je g a , n a p ra v a m i za v sk la d išč e v a n je , sp ecialn im i

o b d elo v aln im i e n o ta m i in k rm ilje n je m z m eriln o av to m a tik o . E d in o o b d elav a po k o p irn e m p o sto p k u se e n a k o u v e lja v lja v p o sam ičn i k a k o r tu d i v m n o ­ žin sk i p ro iz v o d n ji. Č ed alje širšo u p o ra b o k o p irn ih n a p ra v n a s tru ž n ih in fre z a ln ih s tro jih je po k azala ra z s ta v a v P a riz u . T u d i m e riln a a v to m a tik a , je v zm ero m v ečjem obsegu v ra b i p ri m alo se rijsk i p ro izv o d n ji.

U p o štev ajo č d a n d a n a š n ja p ro izv o d n a sred stv a, ki so ta čas n a u p o ra b o in ozem ski in d u s triji, je n eogibno p o tre b n o , d a n a ši k o v in sk i p red elo v aln i o b ra ti s k rb n o sp re m lja jo zad ev n i razv o j in v lag ajo in v e stic ije p rav o časn o in s p e rsp e k tiv o čed alje h u j­ šega k o n k u re n č n e g a b o ja n a m e d n a ro d n ih tržiščih. Z daj n e g re več za p ro iz v o d n jo n. p r. o b d elo v aln ih stro je v , p re v o z n ih sred stev , e n e rg e tsk ih s tro je v itd., te m v e č so p o sta la p o g la v itn a v p ra š a n ja k v a li­ te ta p ro izv o d o v in n jih o v a ra c io n a ln a p ro izv o d n ja. V n a sle d n je m bi h o te li p rik a z a ti glede n a se­ d a n jo ra v e n te h n ik e n e k a te re m ožnosti, k i om ogo­ čajo ta k o im en o v an o »m alo av to m atizacijo « v o b ra ­ tih s p o sam ičn o in m alo se rijsk o pro izv o d n jo . Ta v p ra š a n ja so za n a še o b ra te posebno pereča, saj vsa n a ša in d u s trija po sv o jih z n ačiln o stih teži k m a lo - in s re d n je s e rijs k i p ro izv o d n ji, k i se v g la v ­ n em u v e lja v lja poleg p o sam ičn e p ro iz v o d n je v p o ­ sam ezn ih in d u s trijs k ih v ejah .

1. PO Z IC IO N IR A N O K R M IL JE N JE O BD ELO V A LN IH ST R O JE V

T a v rs ta k rm ilje n ja o b d elo v aln ih s tro je v om o­ goča p r e s ta v lja n je o b d elo v an cev in o ro d ja z n a j- večjo n a ta n č n o s tjo v v n a p re j določeni delovni položaj. V z a d n jih le tih je p rid o b il razv o j celo v rsto re šite v te g a p ro b lem a, k i p a se m očno ra z lik u je jo v s tr u k tu r i p ro g ra m ira n ja in seveda tu d i po ceni.

N ačelom a sta se iz k rista liz ira li dve ra z v o jn i sm eri. P r v a je zn ačiln a po tem , d a se n a stro ju ročno n a s ta v lja jo prislo n i, k i se d a jo p ri obdelavi po d oločenem v rs tn e m re d u o tip ati. P o lo žaje p ri- slonov je m ogoče o tip a v a ti b rezstičn o (n. p r. p n e v ­ m atičn o , in d u k tiv n o ali p a k ap acitiv n o ) ali p a p rek o n a ta n č n ih e le k trič n ih k o n č n ih stik al. T ako se po- d a ja ln o g ib a n je p re k la p lja v plazeče, k i g a je m o­ goče v določeni po ziciji o d k la p lja ti.

pozi-Sl. 1. K apacitivni pozicionirni sistem »Dixi«, Švica

c io n iran eg a k rm ilje n ja je, d a sta v s tro ju v d e la n a n a ta n č n o m e rilo in p o seb en tip a ln i sistem , ki om ogoča p re tv a r ja n je ra z lič n ih dolžin v e le k trič n e signale. Te in fo rm a c ije je tr e b a p r im e r ja ti s tistim i, k i so p ro g ra m ira n e v h ra n iln ik u in fo rm a c ij. T ako se k rm ili o b d elo v aln a e n o ta v zaželeni položaj.

K o t p rim e r za p rv o ra z v o jn o sm e r pozicioni- r a n ja s p rislo n i je p rik a z a n n a slik i 1 e le k tro n sk i h id ra v lič n i p o zicio n irn i sistem s k a p a c itiv n im o tip a ­ v a n je m p rislo n o v n a k o o rd in a tn e m v rta ln e m s tro ju »D IX I 7506«. Za v sak o od tr e h k o o rd in a t je v s tro ju n am eščen iz m e n ljiv m e riln i b o b en s 24 lo čn im i u to ri, v k a te rih je p r itr je n po en m e riln i p rislo n . S te m je p o d a n a n a ta n č n a leg a sa n i po pozicio n i- ra n ju . M eriln i p rislo n tv o ri s k u p a j s tip a lo m d ife ­ re n c ia ln i k o n d e n z a to r. S a n i z m e riln im tip a lo m se p re s ta v lja jo s p o se b n im re g u la c ijsk im sistem o m ta k o dolgo v sm eri n a s ta v lje n e p o lo žajn e v r e d ­ nosti, d o k le r obe k a p a c ite ti n is ta označeni. N a sta ­ v ite v m e riln ih p rislo n o v se iz v a ja p re k o o p tičn ih elem en to v , k i so n am eščen i v san eh . P oložaj p r i­ slonov se ju s tir a z e le k trič n im k a z a ln im in s tru m e n ­ to m tak o , da kaže ta n a ta n k o n ičeln i položaj. S an i se n a s ta v lja jo p ri p rv e m o b d elo v an cu v u stre z n e položaje optično. O b d elav a se la h k o p rič n e ta k o j. P ri o b d elav i n a sle d n jih o b d elo v an cev se o tip a v a položaj p rislo n o v e le k trič n o in n i tr e b a n o b en e d o d a tn e n a s ta v itv e . O b d elo v aln i p o te k je te d a j a v to m a tiz ira n , in sicer z e le k tro n sk o -h id ra v lič n im k rm ilje n je m n a v o ljen e p o lo žaje b re z u p o ra b e optike. L e -ta služi te d a j le k o t k o n tro ln i elem en t.

K rm ilje n je m ize v določen položaj se o p ra v lja tako, d a se p re n a š a m e riln a v re d n o s t n a d v o s tra n ­ sko d elu jo či m a g n e tn i h id ra v lič n i v en til. T a k rm ili o ljn i p re to k v d elo v n i h id ra v lič n i v a lj s po v eča­ n jem ali z m a n jša n je m reg e v v e n tilu . Ce p re k o ra č i o b d elo v aln a m iza zaželeni položaj, se m a g n e tn i v e n ­ til k rm ili tak o , d a se m iza o b ra č a ta k o dolgo n azaj, da doseže določeno pozicijo.

K ap acitiv n o o tip a v a n je im a to p re d n o st, da se da a v to m a tik a v sa k h ip p re k lo p iti n a o ptično n a ­

sta v ite v , n e d a b i b o b e n z m e riln im i p ris lo n i m o til p re m ik a n je n a d ru g e p o lju b n e k o o rd in a te .

Po e le k tro m a g n e tn e m n a č e lu d e lu jo č e p ozicio- n irn e n a p ra v e n a k o o rd in a tn ih v r ta ln ih s tr o jih s ta raz v ili tv r d k i H. K olb, K ö ln , in J . H e id e n h a in , T ra u e n re u t/O b b . N a m izi je p r i t r j e n a le tv a iz m a ­ te ria la , k i g a je m ožno d o b ro m a g n e tiz ira ti. N a m e ­ sto, k je r n a j se o b d e lo v a ln a m iz a p o z ic io n ira , se s p o seb n o n a p ra v o n a m e s ti ta k o im e n o v a n i » m a ­ g n e tn i p rislo n « . K o t tip a lo ra b i v te m p r im e r u m a g n e to fo n sk i o d je m a ln i g la v i p o d o b n a n a p ra v a . P o se b n a z a h te v a p r i s p re je m u in fo rm a c ije z m a g n e ­ tiz ira n e le tv e je ta, d a m o ra g la v a p r i v s a k i h itr o s ti m ize s p re je ti in fo rm a c ijo ra v n o v s re d in i m a g n e t­ n eg a p rislo n a .

T a izv ed b a te r j a z a p le te n o e le k tro n s k o a p a r a ­ tu ro , k i je p r a v z a te g a d e lj p re c e j d ra g a . N a ta n č n o st te h p o z ic io n irn ih sistem o v je zelo v e lik a in sega do 1 џ.

E n o sta v n e jši p o z ic io n irn i siste m z o d m ik a li in k o n č n im i e le k trič n im i s tik a li je ra z v ila tv r d k a » S c h a rm a n n & Co., R h e y d t [2]. O d m ik a lo je stožča­ ste o b lik e in om ogoča sk lo p ite v k o n ta k ta m e d en im ali d v e m a k o n ta k tn im a s o rn ik o m a (slik a 2). P o te k p r e k la p lja n ja in o d k la p lja n ja p re m ik o v je p rik a z a n n a sl. 3. V h itre m g ib u se p rib liž u je k o n ta k tn i s o rn ik o d m ik a lu (1. p ozicija). P r i d o tik u o b e h se h itr i g ib p re k lo p i v n o rm a ln i g ib z o b d e lo v a ln o p o d a ja ln o h itro s tjo (2. p o zicija). K o n ta k tn i s o rn ik d rs i po sto žčasti p o v rš in i do v r h a o d m ik a la . P o p r e te k u

Sl. 2. Izvedba odm ikala s k o n ta ktn im i sorniki

n a jv iš je to č k e o d m ik a la se p re k lo p i p o d a ja ln a h i­ tr o s t v p lazečo (3. pozicija). P r i n a d a ljn je m p re ­ m ik a n ju se s k lo p ita ob a k o n ta k tn a s o rn ik a in p o ­ d a ja n je se o d k lo p i (4. p o zicija). O d m ik a la so n a ­ m eščen a n a p o se b n e m v a lju , k i se d a en o sta v n o iz m e n ja ti (slika 4). T a p o z ic io n irn a n a p r a v a je p o ­ ceni in e n o s ta v n a t e r ra z m e ro m a zelo n a ta n č n a ( ± 5,«).

Če p o m e n i p r v a ra z v o jn a sm e r a v to m a tič n o p o z ic io n ira n je s p o m o čjo e le k trič n e g a ali p a p n e v ­ m a tič n e g a o tip a v a n ja p rislo n o v , je d ru g a sm e r z n a ­ čiln a po te m , d a se p o v e lja iz p e rfo rira n ih ali p a m a g n e to fo n s k ih tr a k o v p re n a š a jo n a k rm iln i sistem s tro ja . P o te j p o ti je m ožno doseči:

1. p re k in je n o p o zic io n ira n je , to je n a s ta v lja n je p o sa m e z n ih k o o rd in a t z n a s le d n jo o b d elav o te r

2. k o n tin u ira n o p o z ic io n ira n je , to je o b d elav o določeno iz o b lik o v a n ih k o n tu r n a o b d elo v an cih . N e­ k aj p rim e ro v za to ra z v o jn o sm e r je ra zlo žen ih v n a sle d n je m .

Z a a v to m a tič n o p o z ic io n ira n je m ize in san i ž v r ta ln o g lav o v e rtik a ln e g a k o o rd in a tn e g a s tro ja » O erlik o n « (Švica) je iz d e la la tv r d k a » C o n trav es« A. G., Z ü ric h , n a slik i 5 p rik a z a n o k rm iln o pozicio- n irn o n a p ra v o . K o o rd in a tn e v re d n o s ti se n a s ta v ­ lja jo b o d isi p re k o d e k a d ič n ih s tik a l ali p a se u v a ­ ja jo p re k o p e r f o r ir a n ih tr a k o v v sistem . In fo rm a ­ c ije so p o d a n e že p r i o b d e la v i p rv e g a o b d elo v an ca in jih n i p o tre b n o s h r a n iti šele m ed o b d elav o v h r a ­ n iln ik ih . N a k o o rd in a tn e m v r ta ln e m s tr o ju so za­ s n o v a n i t r i j e tir a tr o n i, k i k rm ilijo s e rv o m o to rje in e le k tro m e h a n ič n e m e riln e n a p ra v e za v r ta ln e sa n i in m izo. O p tič n e o d č ita ln e n a p ra v e d e lu je jo v g la v ­ n e m za k o n tro ln e n a m e n e . K o t tip a lo za in fo rm a ­ cije, k i so p o sn e te n a p e r f o r ir a n ih tra k o v ih , je v te h n ik i d a ljin s k e g a p is a n ja v r a b i d o b ro z n a n i te le p rin te r. T a d e la po m e d n a ro d n o v e lja v n e m 5. k o d e k su . P o z ic io n ira n je m ize in v r ta ln ih sa n i je m o žn o iz v a ja ti ločeno n a še stm e stn ih d e k a d ič n ih stik a lih . R az e n te g a o m ogočajo t a s tik a la m ed a v to ­ m a tič n im p o te k o m p ro g ra m s k e o b d e la v e po p e rfo ri- ra n e m t r a k u n a s ta v lja n je p o se b n ih d o d a tn ih v r e d ­ n o sti. M iza in v r ta ln e sa n i se la h k o p re s ta v lja jo tu d i ro čn o , in sicer ta k o , d a se v r tijo določeni g u m b i. C e lo tn o o b m o čje p o d a ja ln e h itr o s ti m ed 2 m m /m in do 2400 m m /m in je m ogoče n a s ta v lja ti b re ž sto p e n jsk o , in sic e r v d v e h sm e re h g ib a n ja m ize.

P r i a v to m a tič n e m p o z ic io n ira n ju s p e rfo rira n im tr a k o m je d e lo v n i p o te k n a s le d n ji:

1. S s ta r tn im g u m b o m se v k lju č i a v to m a tič n o p o d a ja n je p e rfo rira n e g a tr a k u .

2. Š te v ilč n e v re d n o s ti x — in y — k o o rd in a te se v o lijo d ru g a za d ru g o s p o se b n im v o liln im p o ­ te n c io m e tro m in h r a n ijo v p o se b n e m h ra n iln ik u . Iz v o lje n a š te v ila se d a jo la h k o o d č ita v a ti n a stik a ln i sk rin jic i.

3. K o je p o sto p e k h r a n je n ja o p isa n ih k o o rd in a t k o n č a n , p re jm e ta s e rv o m o to rja m ize in v r ta ln ih san i

Sl. 5. P ozicionirni siste m »Contraves«, Š vica

od p e rfo rira n e g a tr a k u s ta rtn o p o v elje. O ba ele­ m e n ta se p re m ik a ta istočasno v izv o ljen i položaj. N a k a z a ln e m in s tru m e n tu se k o n tro lira , k d a j se v s a k o k ra tn i položaj sa n i u ja m e z za h te v a n im . B rž k o je iz p o ln je n ta pogoj e n a k o sti m ed h ra n je n o in d e ja n sk o k o o rd in a to , se m iza ali p a sa n i a v to m a ­ tičn o p ritrd ijo .

4. K o so iz p o ln je n a p ro g ra m s k a p o v e lja ene d elo v n e faze, se s p o seb n im p o v e lje m u s ta v i p o d a ­ ja n je p e rfo rira n e g a tra k u .

O d č ita v a n je m e ril o ziro m a p r e tv a r ja n je sig n a­ lo v se iz v a ja p r i ta k š n ih fu n k c ijsk o p o z ic io n im ih n a p ra v a h la h k o an a lo g n o ali p a dig italn o . V m o ­ d e rn ih o b d elo v aln ih n a p ra v a h se u p o ra b lja ta obe m ožnosti. V se k a k o r k a žejo ra z v o jn e težn je, k i so se p o k a z a le n a p a riš k i ra z sta v i, d a je k o m b in ira n a re š ite v n a jp rim e rn e jš a . K o t p rim e r n a j n av ed em o to le : d o lžin a p o zicio n irn eg a o b m o čja n a j bo 500 m m . T a se ra z d e li v dolžine po 100 m m , k a r u stre z a d ig i­ ta ln e m u n a č in u p o zic io n ira n ja . O bm očje 100 m m p a se p re m o sti z a n a lo g n im i elem en ti, n. p r. p re - c izijsk im i p o te n c io m e tri.

P e rfo rira n i tr a k se je zelo u v e lja v il k o t nosilec po v elj v k rm iln i te h n ik i o b d e lo v aln ih stro je v , n a js i bo p r i z a p le te n ih ali e n o sta v n ih o b d e lo v aln ih p ro ­ g ra m ih . D v o je p re d n o sti, k i s ta o dločilnega p o m en a za u p o ra b lja n je te g a no silca in fo rm a c ij, je p o tre b n o p o u d a riti, in sicer:

po-Sl. 6. K rm ilni sistem na vertikalnem frezalnem stroju, sistem »Ferranti«, Anglija

n a v i j a ta k o v e č k r a t in p o lju b n o . C e p a se t r a k n a ­ v ija n a p o s e b e n b o b e n , k i je n a m e š č e n v o d d a jn ik u , j e m o g o č e n a e n e m o d s e k u p r o g r a m i r a t i v e č sto p o lo ž a je v m iz e oz. o b d e lo v a ln e e n o te .

2. P ri p e rfo rira n ih tra k o v ih z m e d n a ro d n im te le p rin te rs k im k o d ek so m je p re n a š a n je p ro g ra m a ra z m e ro m a p re p ro sto . K o t p isa ln i stro j se la h k o u p o ra b lja o b ič a jn i te le p r in te r ali p a e n o sta v e n lu k n jač.

S štev ili n a ta s ta tu r i se n a n a ša jo n a tr a k k o o r­ d in a tn e to čk e k o t d e k ad ičn e štev ilčn e v re d n o sti v m m . P r i te m se iz štan cajo po sam ezn e lu k n je v tra k u . Č rk e se u p o ra b lja jo za k rm ilje n je o staleg a p ro g ra m a stro ja , k a k o r n. p r. p r e k la p lja n je re z a ln e h itro s ti ali ste z a n je obdelovancev. V saki č rk i u stre z a določeno povelje, k i je p ro g ra m ira n o n a p e rfo rira - n em tra k u .

N a sle d n ja m ožnost za k rm ilje n je , k i se v za d ­ n jih le tih u v e lja v lja čed alje m očneje, je k rm ilje n je z m a g n e to fo n sk im tra k o m , k i r a b i k o t nosilec p ro ­ g ram a. K rm iln i sistem » F e rra n ti« (slika 6), k i se u p o ra b lja n a v e rtik a ln ih fre z a ln ih s tro jih , j e z g ra ­ je n sam o iz tr a n s is to r jev. Z a pog o n m ize v tr e h k o o rd in a ta h služijo h id ra v lič n i se rv o m o to rji s sto ­ riln o stjo 3 KS. N ovi m e riln i sistem sesto ji v g la v ­ n em iz p o d olgovate, o p tičn e m reže; n je n e č rte sto je p ra v o k o tn o n a sm er p re m ik a n ja . T a n a m e stite v v r s t se o tip a v a k o n tin u ira n o s posebno ro tira jo č o stek len o ploščo, v k a te ro je v d e la n vzorec, k i im a obliko sp irale. S en čn a slika, k i n a s ta ja iz o beh ele­

m e n to v — o p tič n e m re ž e in s p ira le — se o tip a v a s fo to celico. T ak o n a s ta ja izh o d n i sig n a l v p rib liž n i o b lik i sin u sa. Z a p o g o n k o lu ta s sp ira lo je p o tre b e n sin h ro n s k i m o to r, k i je g n a n z m a g n e to fo n sk e g a t r a k u z določeno izh o d iščn o fre k v e n c o . F re k v e n c a izh o d n eg a sig n a la je te d a j p ro p o rc io n a ln a v r tiln i h itr o s ti m o to rja in p o d a ja ln i h itr o s ti sani. T a f r e ­ k v e n c a se v re g u la c ijsk e m k ro g u p r im e r ja s f r e ­ kvenco, k i je h r a n je n a n a m a g n e to fo n s k e m tr a k u . F re k v e n c a n a m a g n e to fo n sk e m t r a k u je p ro p o rc io ­ n a ln a z a h te v a n i v re d n o sti. Če se p o ja v lja d o lo čen a d ife re n c a o b eh fre k v e n c , k r m ili p ro p o rc io n a ln i si­ g n a l se rv o m o to r v zaželen i p o lo žaj. N a ta n č e n v s a ­ k o k ra tn i p o lo žaj sa n i se u g o ta v lja p o z n e je z d o ­ d a tn o m e ritv ijo o b e h faz. P r i p r o g r a m ir a n ju se in ­ fo rm a c ije , k i so p o tre b n e za izd elav o o b d e lo v a n c a po dolo čen em k lju č u , p ro g r a m ir a jo v p o se b e n p e r- fo rira n i tr a k . P o d a tk i se p re k o ra č u n s k e g a s tro ja h ra n ijo a v to m a tič n o n a m a g n e to fo n sk e m tra k u .

D a se 'm a g n e to fo n s k i tr a k o v i n e u p o r a b lja jo sam o p r i k o n tin u ira n e m p o z ic io n ira n ju , k aže iz­ v e d b a u n iv e rz a ln e g a v rta ln e g a , fre z a ln e g a in n a v o j- n e g a stro ja , p ri k a te r i se n. p r. tu d i m e n ja v a o ro d ij k rm ili s p o m o čjo m a g n e to fo n sk e g a tra k u . F ra n c o ­ sk a tv r d k a » G u ille m in -S e rg o t e t P e g a rd « je p r i­ k a z a la n a slik i 7 p r e d s ta v lje n i a v to m a t. S p o m očjo e le k tro n ič n e g a k rm iln e g a siste m a je om o g o čen a n a ­ ta n č n a u s ta v ite v p o d a ja n ja m ize in v r ta ln ih sa n i n a v n a p re j d o lo čen ih k o o rd in a ta h . Z a v sa k o sm e r p o ­ d a ja n ja se n a s ta v lja z a h te v a n a v re d n o s t n a v r tiln ih s tik a lih s p e tim i d e k a d a m i. P r i z a p le te n ih o b d e lo ­ v a ln ih p o sto p k ih se p o z ic io n ira n je o p ra v lja a v to m a ­ tičn o p re k o p e r fo rira n e g a tr a k u . K o t t r a k se u p o ­ r a b lja n o rm a le n film sk i t r a k širin e 35 m m z 10 v š ta n c a n im i p e rfo r ir a n im i odseki. S k o m b in a c ija m i po p e t lu k e n j v e n i v r s ti se šte v ila in o sta le in fo r­ m a c ije k o d ific ira jo . Izhodišče k o o rd in a tn e g a siste m a se la h k o p re m a k n e tu d i m e d obdelavo. N a slik i 8 je p rik a z a n a o d č ita ln a n a p r a v a z v lo ž e n im film o m . Če je n a tr a k u zasn o v a n a iz m e n ja v a e n e g a o ro d ja ,

n. p r. fre z a la ali sv e d ra , se s tro j a v to m a tič n o u sta v i, n a to p a se la h k o v s ta v i no v o o ro d je.

S istem i, s k a te rim i se v e le k tro n ič n o k rm ilje n ih o b d e lo v a ln ih s tr o jih o d č itu je jo m e rila , se la h k o e n a k o u p o ra b lja jo za m e r je n je izg o to v lje n ih o bde- lo v an cev . T ak o je n. p r. p r i e le k tro n ič n e m m e riln e m s tr o ju tv r d k e » F e rra n ti L td.« E d in b u rg (slika 9).

O b d elo v an ec, k i g a je tr e b a izm e riti, se p r itr d i n a m izo. S p o se b n im tip a lo m , k i je v le ž a je n o v k ro g lič n ih v o d ilih , se o b d e lo v a n e c o tip lje po celo tn i k o n tu ri. P re m ik a n je te g a tip a la , k i je tu d i v g ra je n o v F e r r a n tije v e m k rm iln e m sistem u , se s pom očjo č r ta s te m re ž e s p re m in ja jo fo to e le k trič n o v e le k ­ tr ič n e im p u lz e . V tr a n s is to r s k ih d e k a d a h se ti im ­ p u lz i š te je jo in r e g is tr ir a jo n a k a z a ln e m in s tr u ­ m e n tu . T a k o je m o žn o e n o sta v n o , p r i te m p a n a ­ ta n č n o in h itro iz m e riti ra z lič n e d o lžin sk e m ere, p re m e re iz v rtin itd ., k a r je p o seb n o z a n im iv o za o b d e lo v a ln e p ro g e, po k a te r ih p o m e n ijo m e riln e p o s ta je v e lik o te ž a v n ih p ro b lem o v .

T e h n e k a j k r a tk ih iz v a ja n j n a j b i b ilo osv etlilo n a jn o v e jš a d o g n a n ja n a p o d ro č ju p o zicio n irn ih n a p ra v .

2. K O P IR N E N A P R A V E

K o p irn e n a p r a v e se u p o ra b lja jo v p o sam ičn i in m a lo se rijsk i, p r a v ta k o p a tu d i v m n o žin sk i p r o ­ izv o d n ji. P rib liž n o 75 % ra z s ta v lje n ih k o p irn ih a g re g a to v d e lu je po čisto h id ra v lič n ih n ačelih . K o t k rm iln i siste m se u p o ra b lja jo v e d n o p o g o ste je si­ ste m i z v e č k rm iln im i ro b o v i. V elik o n a p o ra z a sta v ­ lja jo za to, d a b i p o v e č a li n a ta n č n o s t te h sistem o v in b i k o p irn e a g re g a te g led e n a n ih a n ja izv ed li sta - b iln e je . P r i d o lo čen ih u d a r n ih o b re m e n itv a h p o ­ v z ro č a jo siste m i tr a j n a n ih a n ja , k i jih je zelo težk o d u š iti z z n a n im i m e h a n ič n im i sre d stv i. Iz te g a ra z ­ lo g a je t v r d k a B rin k e r M a sc h in e n fa b rik , H a n n o v e r v so d e lo v a n ju z b r ita n s k o tv r d k o S p e rry G yroscope C o m p a n y iz d e la la k o p irn i a g re g a t stru ž n ic e , p ri k a te re m d e lu je sam o s e rv o m o to r po h id ra v lič n e m n ačelu . T ip alo je izv ed en o k o t a n a lo g e n e le k trič n i

Sl. 9. M eriln i stro j (Ferranti)

sistem . T ak o je b ilo m ogoče z re g u la c ijsk o -te h n ič - n im i sre d stv i b re z p o se b n ih te ž a v p o v ečati s ta b il­ n o s t a g re g a ta , n e d a b i bilo p ri te m p o tre b n o z m a n j­ š a ti n jeg o v o n a ta n č n o st.

P o d ro čje, n a k a te re m se u p o ra b lja jo h id ra v lič n i k o p irn i sistem i, so p re d v se m m a jh n i in sre d n ji stro ji. N a te ž k ih o b d e lo v a ln ih s tro jih , k a k o r k a r u - se ln ih stru ž n ic a h , te ž k ih fre z a ln ih s tro jih itd . p r e ­ v la d u je e le k tro -m e h a n ič n o načelo s k o n ta k tn im i tip a li in e le k tro m a g n e tn im i sk lo p k am i.

K o t en o b is tv e n ih te ž e n j p r i g ra d n ji stru ž n ic s k o p irn im i a g re g a ti je p o tre b n o o m e n iti v ečje šte­ v ilo k o p irn ih o ro d ij, k i so zdaj zasn o v a n a n a s tru ž ­ n icah . L e -ta d e lu je jo p r i o b d elav i en eg a obdelo- v a n c a n eo d v isn o d ru g o od d ru g eg a. P o ti, k a k ršn e so se p o k a z a le tu k a j, so d elo m a nove. Z an im iv e re š itv e je p rin e s la tv r d k a G eo rg F isch er, A. G., S c h a ff h au se n . Z n a n i k o p irn i stro j KDM -11 je o p re m lje n s sp ecialn im i p o d a ja ln im i sanm i, n a k a ­ te r ih s ta n a m e šč e n a d v a ali t r ije k o p irn i ag reg ati. N ag ib osi a g re g a ta je m ožno u stre z n o s p re m in ja ti (slika 10). Z a v sa k k o p irn i a g re g a t je z a m išlje n a po­ se b n a šab lo n a. Z isto časn im p o tek o m več operacij se b istv e n o z m a n jša o b d elo v aln i čas. S la b a s tr a n te izv ed b e je, d a n i m ogoče k o p irn ih sa n i iz ra b iti za o b d elav o po celo tn i do lžin i o b d elovanca. Te so n a m ­ re č v k o n č n ih p o lo ž a jih d ru g a d ru g i n a p oti. H i­ d ra v lič n a č rp a lk a se p o g a n ja z e le k trič n im m o to r­ je m z m očjo 6 K S in je n am e šč e n a n a vzdolžnih san eh . Z a ra d i v ečje p o tre b n e sto riln o sti n a v re te n u

Sl. 10. S tr u ž n i stro j — K D M 11 — z več k o p irn im i agregati (G. F ischer, Švica)

je bilo p o tre b n o p o v ečati e fe k tiv n o m oč p o g o n sk eg a m o to rja za 15 o d stotkov.

N a d a ljn ja m o žn o st za isto časn o o b d e lo v a n je z v ečjim štev ilo m k o p irn ih o ro d ij se je p o k azala s tem , d a so k o n s tru ira li s tru ž n ic e z d e ljen o d v o jn o p o steljo in vodili, k i leže p re d g la v n im v re te n o m ali za n jim , o ziro m a p o d n jim ali n a d n jim . N a lo čen ih v o d ilih se la h k o k o p irn e sa n i n eo d v isn o p re ­ m ik a jo po ra z lič n ih šab lo n ah . T ako se o b d elav a la h k o o p ra v lja isto časn o po celo tn i d o lž in i. obdelo- v an ca. K e r se vzdolžno p o d a ja n je san i la h k o iz v a ja v isti sm e ri ali p a v n a sp ro tn i, je m ogoče o benem s tru ž iti tu d i ploskve, k i leže p ra v o k o tn o n a v rtiln o os, in sicer v o beh sm ereh . T ako se la h k o iz v a ja v eliko število o b d e lo v aln ih o p eracij n a o b delovancu, in sicer n a jv e č k ra t tak o , d a o b d elo v an cev n i tre b a p re p e n ja ti. S te m se p r ih r a n ju je m nogo d o d a tn ih stro je v , tra n s p o rtn ih n a p ra v in d ela v n išk e g a p ro ­ sto ra.

K o p irn i stro j z d v em a p o ste lja m a je p o k azala tv r d k a U M A -W erke, K a rl M ü ller & Söhne, K. G., U h in g en (slika 11). P o s te lja je izo b lik o v a n a v ob lik i s tre h e in im a n a s p re d n ji in z a d n ji s tr a n i v o d il po en k o p irn i su p o rt. P o d o b n o n a m e s tite v k o p irn ih su p o rto v je b ilo v id e ti n a k o p irn e m a v to m a tu

Sl. 11. K o p irn i str u žn i stro j U M A -D K 25 (M üller, U hingen, N em čija)

D A-150 SD tv r d k e L. L öw e & Co., B e rlin in n a v e rtik a ln i stru ž n ic i V e r tim a t tv r d k e M a rtin iz O ffe n b u rg a .

P r i e le k trič n ih k o p irn ih sis te m ih je d a n d a n e s b re z p o se b n ih v p rije m o v težje, že dosežem o n a ta n č ­ n o st še p o v ečati. E n a m o ž n o st za p o v e č a n je k o p irn e n a ta n č n o s ti in o b d e lo v a ln e h itr o s ti je v ta k o im e n o ­ v a n e m ta n g e n tn e m k o p ira n ju . Č e p ra v je p o sto p e k že d a lj časa zn an , se je šele se d aj u v e lja v il n a e le k trič n o -h id ra v lič n ih k o p irn ih fre z a ln ih s tro jih . N a slik i 12 je p rik a z a n o n ačelo ta n g e n tn e k o p irn e n a p ra v e .

K o t n a d a ljn ja iz p o p o ln ite v je k n o rm a ln e m u k o p irn e m u siste m u z e le k trič n im i sk lo p k a m i za­ m išlje n o še p o seb n o ta n g e n tn o ra č u n a lo . S p o m o čjo te g a ra č u n a la se k rm ili v r tiln a h itr o s t p r i p o d a j al- n ih m o to rjih in ta k o d o seg a m in im a ln a fre k v e n c a p r i p r e k la p lja n ju sk lo p k . Če je t a fre k v e n c a e n a k a

Sl. 12. N ačelo ta n g e n tn e g a k o p ira n ja

ničli, te d a j leži re z u lta n ta iz p o d a j a ln e h itr o s ti v

X - in y - sm e ri ta n g e n c io n a ln o k ša b lo n i in s te m

tu d i ta n g e n c io n a ln o k o b d elo v an cu . S p o seb n im i v p rije m i je m ožno to re z u ltira jo č o p o d a ja ln o h itr o s t o b d rž a ti n a k o n s ta n tn i v išin i. To se la h k o b re z vsega doseže s sin u s - ali k o s in u s -p o te n c io m e tri. T ako je bilo m ožno p re c e j p o v e č a ti s ta b iln o s t re ­ g u la c ijsk e g a k ro g a. Z a o b d e lo v a ln e g a te h n ik a p o ­ m e n i to p o v e č a n je n a ta n č n o s ti m o ž n o st za o b d elav o z v e č jim i p o d a ja ln im i h itro s tm i.

Sl. 13. K r m iln i sis tem » D ik­ tator« za p r o filn i b ru siln i stro j (D iam etall, B iel, Švica)

ta k o , d a so n a g ib n i k o ti k o n tu re e n a k i o n i n a p ro ­ filn i ša b lo n i. S p re m e m b a a n a lo g n e v eličine, n. p r. e le k trič n e n a p e to sti, se p re n a š a v o ja č e v a ln ik 20, p re k o k a te re g a se k rm ili m o to r 5. P re k o sk lo p k e 17 se s p o m o čjo z o b n išk e g a g o n ila 4 v r ti k o lu t, n a k a ­ te re m je n a m e šč e n p o te n c io m e te r. T a se z a v rti za k o t, k i je p o d a n v d o v e d e n i in fo rm a c iji s p ro g ra m ­ sk e šab lo n e. P re k o p a ra le lo g ra m a se istočasno s te g a m e s ta z a v r tita za d oločen k o t tip a lo 3 in b ru s. N a slik i 14 je p r ik a z a n a t a k rm iln a n a p ra v a n a p ro filn e m b ru s iln e m s tr o ju tv r d k e S tu d e r, Švica.

3. TO L E R A N Č N O K R M IL JE N JE

T o le ra n č n o k r m ilje n je se k o t sre d stv o za p o ­ v e č a n je n a ta n č n o s ti o b d e lb v a n c e v in p ro d u k tiv n o s ti v o b d e lo v a ln i te h n ik i u v e lja v lja č e d alje b olj [3]. U p o ra b a to le ra n č n e g a k r m ilje n ja n a p o sa m e z n ih p o d ro č jih se v g la v n e m n i p re m a k n ila . N a jv e č k ra t se u p o r a b lja jo ti k rm iln i siste m i n a s tr o jih za fino o b d elav o , p o seb n o n a b ru s iln ih in s tru ž n ih stro jih . V z a d n je m času se je p o ja v ilo to le ra n č n o k rm ilje n je tu d i v v e č je m o b seg u p r i k o p irn e m s tru ž e n ju . N a slik i 15 je p r ik a z a n a k o p irn a s tru ž n ic a s k a p a e itiv - n im m e riln im tip a lo m , k a k rš n o p ro iz v a ja tv r d k a U tita E ste, Ita lija . K a p a c itiv n i tip a ln i sistem , k i m e ri do lo čen o d im e n z ijo po obd elav i, je n am eščen n a v e r tik a ln i p o ste lji. Iz v ed b a te g a tip a ln e g a si­ ste m a je to lik o n eu g o d n a , k e r je izv ed en k o t sistem z eno m e riln o točko. Z a ra d i to p lo tn ih d e fo rm a c ij in d r u g ih v p liv o v je m ožno, d a se m e riln a b aza p re ­ m a k n e , k a r im a za p o sled ico n e n a ta n č n o s t p ri o b ­ d elav i. V e lik a te ž a v a p r i u p o ra b i te h k rm iln ih siste m o v n a s tru ž n ic a h se p o ja v lja zato, k e r p ri ob­ d e lo v a ln e m p o s to p k u o d re z k i v e č k ra t v p liv a jo n a p o te k m e r je n ja in n je g o v o n a ta n č n o s t, p o šk o d u je jo tip a ln i siste m itd.

M e rje n je o b d e lo v a n c a m e d s tru ž e n je m se v p ra v iz te h ra z lo g o v n i m oglo d ovolj u v e lja v iti. Z a n im iv o re šite v te g a p ro b le m a je p rv ič p o k a z a la t v r d k a W o h len b erg —H a n n o v e r, s to le ra n č n im k rm il­

n im sistem o m »D iam atic (sl. 16), k i om ogoča m ed fin im s tru ž e n je m k o n tin u ira n o m e rje n je p re m e ra p ri o b d elo v an cu in po m e riln e m re z u lta tu u stre z a ­ jo če k rm ilje n je re z a ln e g a o ro d ja. T a d o d a tn a n a ­ p ra v a je zla sti k o ris tn a p ri obdelavi dolgih gredi, v a lje v itd . M ožno jo je k o t g ra d b e n o enoto n a m e ­ ščati n e p o sre d n o n a s u p o rt stru žn ice. N eposredno za s tru ž n im nožem se odvzam e m e ra v a lja ali g red i b rez d o tik a n ja p re k o d v eh m e riln ih zaslonk p n ev ­ m a tič n e g a m e riln ik a (slika 17). V p rim e ru , da de­ ja n s k a m e ra g re d i ali v a lja n e u s tre z a več n a s ta v ­ lje n i v re d n o sti, te d a j se p re k o p re sta v n e g a g o n ila k o rig ira položaj stru ž n e g a noža. T ak o je m ožno iz ra v n a v a ti vse n a p a k e , k i b i n a s ta le z a ra d i o b ra b e o ro d ja, n a p a k p ri v o d ilih n a p o ste lji itd. Mogoče je doseči n a ta n č n o s t ± 1,5 u, k a r p o m en i za g red i s p re m e ro m n a d 500 m m izred n o d o b er ra z re d n a ­ ta n č n o sti. S tru ž n i nož se vodi v v a ljč n ih vodilih, k e r

Sl. 16. Tolerančna krm ilna enota »Diamatic« (Wohlenberg, Nemčija)

Sl. 15. T olera n čn i k r m iln i siste m na k o p irn i stru žn ic i

(Utita, Italija)

je sam o ta k o m ogoče doseči ta k o m a jh n e p re m ik e , d a leže okoli 1 џ. F in a n a s ta v ite v no ža je d o seg ljiv a s pom očjo p o seb n ih m ik ro m e trs k ih v ija k o v . K te m u je p rip o m n iti, d a se v te m p rim e ru k o t re z a ln i m a te ria l u p o ra b lja k e ra m ik a .

T u d i p ri h o n a n ju j e m ogoče u p o ra b lja ti to le ­ ra n č n e k rm iln e sistem e. K o t p rim e r n a j n av ed em o stro j za h o n a n je , k i je v g ra je n v ob d elo v aln o progo za izdelavo m o to rn ih p u š (slika 18). V te m p rim e ru

se o b d elo v an ec iz m e ri in a v to m a tič n o s o r tir a p re d obd elav o in po n je j. O b d e lo v an ci se a v to m a tič n o d o v a ja jo n a m izo o z iro m a k m e riln im in obd elo ­ v a ln im p o sta ja m . P o m e n o b d e la v e s h o n a n je m je v te m , d a se iz ra v n a v a jo d im e n z ijsk e n a p a k e , k i se p o ja v lja jo z a ra d i iz m e č k a p r i k a lje n ju . O b d elo v an ci se d o v a ja jo v p rv i m e riln i po lo žaj, k j e r se izločajo vsi o b delovanci, k i im a jo e n e g a p re m e ro v p re v e li­ k e g a ali p re m a jh n e g a . V d ru g e m m e riln e m p o lo ž a ju se izločajo v si o b d elo v an ci, k a te r ih p r e m e r iz v rtin leži v o b m o čju to le ra n c e , k e r t u n i tr e b a v eč n o b e n e obdelave. S am o o b d elo v an ci, k i im a jo p r e m a jh n e iz v rtin e , se tr a n s p o r tir a jo v d e lo v n i p o lo žaj, k je r o b d e lo v a ln a e n o ta iz h o n a iz v rtin o ta k o , d a g re d o n je n e m e re v obm o čje to le ra n c . P r i te m so obdelo­ vanci v p e ti p lav ajo če. P o o b d e la v i se iz v rtin a iz m e ri še e n k ra t. P r i te m se z o p et izlo čajo tis ti o b d elo v an ci, p r i k a te r ih leži iz v r tin a v p re d p is a n i to le ra n c i. D ru g e, k a te r ih iz v rtin a je p re m a jh n a , je tr e b a p o ­ nov n o p riv e s ti v d elo v n i p o lo žaj o b d e lo v a ln e en o te. K o t m e riln a tip a la v o ro d jih za h o n a n je se u p o r a b ­ lja jo p n e v m a tič n e n a p ra v e , k i d e lu je jo po n a č e lu v iso k ih tlak o v . To je tu d i v s k la d u s sp lo šn o te ž n jo , k i g re za tem , d a b i se p r i to le ra n č n e m k r m ilje n ju u v e lja v ile sam o m e riln e g lave, k i d e lu je jo z v iso ­ k im i z ra č n im i tla k i (2 do 5 at), k a k o r n. p r. E tam ic, D e lta m e te r itd., m e d te m ko je m e riln ih g lav , k i d e lu je jo z n iz k im i tla k i (0,5 at), k a k o r n. p r. S olex,

Sl. 17. O dvzem anje m ere m ed struženjem s pomočjo pnevm atičnega m erilnega sistem a krm iln e naprave

»Diamatic«

v ed n o m a n j n a te h n a p ra v a h . Z ato p a so k o t m e­ r iln i sistem i za m e rje n je po o b d e la v i še zm ero m p recej v u p o ra b i. N a slik i 18 je v id e ti v o zad ju m e riln o p o s ta jo sistem a, k i se sto ji iz po en e m e riln e n a p ra v e S olex in EAM , d e lu jo če po k a p a c itiv n e m načelu .

-trič n im i k o n ta k ti se čed alje bolj u v e lja v lja jo tu d i in d u k tiv n i k a p a c itiv n i tip a ln i sistem i.

K o t p r im e r za k o n ta k tn o tip a lo n a j om enim o n o v o k o n s tru k c ijo tv rd k e B lohm , H a m b u rg , im en o ­ v a n o » T a sto lu t« (slika 19). To tip a lo d e lu je v zvezi z a v to m a tič n im p ris ta v lja n je m b ru s a po n a sle d n je m p ro g ra m u : o b d elo v an ec se o b d ela b re z o tip a v a n ja z g ro b im b ru š e n je m . K o doseže o b d elo v an ec do lo ­ čeno višino, začne d e lo v a ti m e riln o tip alo , ki o tip a v a o b d elo v an ec in g a iz m e ri vselej, k a d a r je m iza v s k ra jn e m d e sn e m p o lo žaju . K a k o r h itro se d e ja n s k a m e ra p rib liž a z a h te v a n i, se z m a n jš u je v e lik o s t p r is ta v lja n j a b ru sa , in sicer v v eč s to p n ja h ta k o dolgo, d o k le r m e ra n i dosežena. Z a te m se s tro j a v to m a tič n o odklopi. S la b a s tr a n te h izvedb

Sl. 18. S tr o j za h o n a n je s to le ra n č n im k r m ilje n je m (R egie N a tio n a le des U sines R en a u lt, F rancija)

je, d a o tip a v a jo sam o z eno točko. Z a ra d i te g a se m e riln a b a z a la h k o s časom p re sta v i.

P r i do se d a j o m e n je n ih iz v e d b a h se m e riln e g la v e n a s ta v lja jo s«pom očjo k o n č n ih m eril, k a lib ro v itd . K a d o r k o li je p o tre b n o b r u s iti n a sa d e z raz lič ­ n im i to le ra n c a m i, se k o t iz h o d iščn a m e ra je m lje iz v rtin a o b d elo v an ca, v k a te re m je z a sn o v a n n asad . N a slik i 20 je p rik a z a n b ru s iln i s tro j z m o žn o stjo ta k o im e n o v a n e g a p a rn e g a k r m ilje n ja p r i b ru š e n ju . O b d e lo v a n e c (z u n a n ji p re m e r) se m e d o b d elav o o tip a v a s k a p a c itiv n im tip a lo m . M e rje n i p re m e r se k o n tin u ir a n o p r im e r ja s p re m e ro m iz v rtin e , k i se

Sl. 20. P arno tolerančno k r m ilje n je p ri b ru še n ju (Schaudt, N em čija)

Sl. 19. K o n ta k tn o tipalo »Tastolut« (R. B lohm , H am burg)

o tip a v a z u stre z a jo č im m e riln im tip a lo m za izv rtin e. N a slik i 20 je v id e ti ta m e riln i t r n poleg k o n jičk a. K o je d osežena m e ra n a o bdelovancu, se u sta v i p o d a ja ln o g ib a n je b ru sa . N a ta n č n o st te n a p ra v e je zelo v elik a. Za p a rn o b ru š e n je do 60 m m je p o d a n a n a ta n č n o s t do 1 /u.

P o d o b n o n a p ra v o je v ed n o p o g o steje o p ažati tu d i n a b ru s iln ih s tro jih za n o tr a n je b ru še n je . N a­ čelom a d e lu je jo te k rm iln e n a p ra v e po en ak em načelu , k a k o r je o p isan o zgoraj. N a slik i 21 je v id en b ru s iln i stro j za n o tr a n je b ru še n je , k i ga je izde­ la la tv r d k a UVA, Š vedska, in je p r ire je n za b r u ­ še n je le ž a jn ih o bročev za stožčaste v a ljč n e ležaje. K o t tip a ln a g la v a se u p o ra b lja D e lta m e te r, k i d e­ lu je po p n e v m a tič n o -k o n ta k tn e m načelu.

S p o m očjo k o n ta k to v , k i jih sk la p lja jo p n e v m a ­ tič n i o ja č e v a ln ik in re le jn i stik i, se z o b d elo v aln eg a m e s ta k rm ili celo ten b ru s iln i p o sto p ek . P o te k b r u ­ še n ja je p o p o ln o m a a v to m a tiz ira n . S p rim e rn im i tr a n s p o rtn im i p riv o z n im i in odv o zn im i n a p ra v a m i je m ožno t a stro j v g ra je v a ti v o b d elo v aln e proge.

si-Sl. 21. Tolerančno krm iljenje na avtom atiziranem bru­ silnem stroju za notranje brušenje (UVA, Švedska)

stem , k a k rš n e g a p rik a z u je slik a 22. Položaj d ia ­ m a n ta za o s tre n je b ru s a se je m lje k o t b aza za n o ­ tr a n jo m ero obdelovanca. K e r p a se položaj d ia ­ m a n tn e k onice la h k o sp rem en i, in sicer z a ra d i te m p e ra tu rn ih vplivov, o b ra b e d ia m a n ta itd ., je p o tre b n o po b ru š e n ju ob d elo v an ec iz m e riti. M eriln a glava, k i sesto ji iz p n e v m a tič n e g a k a z a ln e g a in s tr u ­ m e n ta A in m e riln e g a k a lib ra B, p r i p re k o ra č e n ju to le ra n č n e oz. v a rn o s tn e m e je k o rig ira položaj d ia m a n ta . T ako je om ogočena zelo n a ta n č n a o b ­ d e lav a iz v rtin . K rm iln a n a p ra v a n i d ra g a , k e r je ra z m e ro m a p re p ro sta . D elavčeva n a lo g a p r i te m je, da p o lag a ob d elo v an ce n a m e riln i trn , vse ostalo p a o p ra v lja stro j sam .

Sl. 22. Tolerančno krm iljenje na brusilnem stroju za notranje brušenje

Z a n a j v ečje z a h te v e g led e n a ta n č n o s ti še n e zadošča, če m e rim o sam o e n p r e m e r a li eno d im e n ­ zijo p o sam ezn eg a o b d elo v an ca. V e č k ra t je p o tre b n a v e lik a n a ta n č n o s t k ro ž n e o b lik e in k o n ič n o st d o ­ lo čen eg a d e la n a v a lja s te m o b d e lo v a n c u . Z a n im iv o re š ite v g led e to le ra n č n e k rm iln e a v to m a tik e je p o k a z a la v P a riz u tv r d k a H e rm in g h a u s e n , H a n n o ­ v e r n a b re z k o n č n e m b ru s iln e m s tro ju . O b d e lo v an ci so g re d i m a jh n ih e le k trič n ih m o to rje v , k i so r a z ­ v id n i s slik e 23. M eriln e g lav e M 1 . . . M 4 so n a ­ m eščen e tak o , d a m e rijo p re m e re g re d i d / . . . di,

in s ic e r g led e n a n a ta n č n o s t p re m e ro v in k ro ž n e o b lik e t e r n a k o n ič n o st d ela g re d i m e d d i in da o z iro m a d:; in d*. M ed m e rje n je m k ro ž n e o b lik e se r o to r s p o m o čjo p o se b n e g a to rn e g a p o g o n a počasi v rti. Po d v e m e riln i g la v i s ta e le k trič n o sk lo p lje n i tak o , d a k a ž e ta k o n ič n o st g re d i, k i j e v te m p rim e ru p o tre b n a . N a slik i 24 j e p o n a z o rje n a to le ra n č n a k r m iln a n a p r a v a s š tirim i m e riln im i g la v a m i, k i d e lu je jo po in d u k tiv n e m n ačelu . M e ri se po o b d e­ lav i. K a d a r k o li e n a m e ra n e leži v to le ra n č n e m

po lju , s e s tro j odklopi.

Z a ra d i o b ra b e b ru so v , te rm ič n ih in e la stič n ih p re m ik o v v siste m u o b d e lo v a n e c -s tro j-o ro d je je p o tre b n o k d a j p a k d a j k o rig ira ti po lo žaj o z iro m a to čk o za o d k lo p ite v p o d a ja n ja b ru so v . Z ato je p o ­ tre b n o p o seb n o p ris ta v n o gonilo, k i om ogoča p o ­ s to p n e p re s ta v itv e m ize v v e lik o sti 1 џ. O b d e lo v a ln e sa n i z b ru s i se v o d ijo v v a ljč n ih v o d ilih , k e r je le ta k o m ogoče doseči n a ta n č n e k o r e k tu r e v e lik o s t­ n e g a re d a n e k a j u .‘ N a slik i 25 je k o n s tru k c ija v o ­ d ila za o b d e lo v a ln e b ru s iln e en o te, k i so v le ž a je n e n a k ro g licah .

B istv e n a za u sp e h to le ra n č n e m e riln e a v to m a ­ tik e je to re j m e d d ru g im tu d i s k r b n a izv ed b a p r i- sta v n e g a g o n ila in p o sa m e z n ih v o d iln ih e le m e n to v p ri o b d e lo v a ln i en o ti. P r i te m m o ra b iti d a n a m ož­ n o st za p r is ta v itv e č im m a n jših iznosov. Z n a n e so n a jra z lič n e jš e k o n s tru k tiv n e iz v e d b e te h g onil, k i te m e lje n a e le k tro m e h a n ič n ih , e le k tro -h id ra v lič n ih in m a g n e to s trik tiv n ih n ačelih . T e z g o to v o stjo

brez-o m brez-ogbrez-očajbrez-o k brez-o n s ta n tn brez-o d brez-o se g a n je k brez-o r e k tu r n ih iznbrez-o­ sov od 1 џ in celo do 0,5 џ . S p o m očjo te m p e ra tu rn e k o m p e n z a c ije te rm ič n ih ra z te z a n j je m ogoče dose­ g a ti v p ro iz v o d n ji to le ra n c e m e d 1 do 3 џ , n e d a bi m o ra l d e lav ec p r i te m iz v a ja ti p o seb n o s k rb n e p r i­ je m e m e d o b d e lo v a ln im p o sto p k o m .

Z a k o n tro lo p ro iz v o d n e g a p ro cesa, to je p o te k a p o sa m e z n ih m e r v to le ra n č n e m p o d ro čju , je p r i a v to m a tič n e m to le ra n č n e m k r m ilje n ju m a rs ik d a j v e lik e g a p o m e n a , d a p o z n a m o p o te k te h m er. F r a n ­ co sk a tv r d k a E. A. M. C la m a rt (Seine) je izd elala k o m b in ira n o k rm iln o n a p ra v o , k i om ogoča a v to m a ­ tič n o z a p iso v a n je p o te k a m e r (slika 26). Iz te g a je ra z v id n a v e lik o s t s lu č a jn ih k a k o r tu d i sm e r in v e ­ lik o s t s is te m a tič n ih n a p a k . T ak o je m ogoče v p liv a ti n a p o te k p ro iz v o d n je z u s tre z n im i m e ra m i, k a k o r n. p r. n a iz m e n ja v o o ro d ij, u m e r ja n je m e riln e glave, te m p e r a tu r n o k o m p e n z a c ijo itd.

4. N E K A J Z A K L JU Č N IH M ISLI

S te m i k r a tk im i iz v a ja n ji o s e d a n jih m o žn o stih za a v to m a tiz ira n j e p o sam ičn e m a lo se rijsk e p ro iz ­ v o d n je sm o p o sk u sili p o k a z a ti p ra k si, k a k š n e m ož­ n o s ti so za re š ite v te n alo g e. P o p la v a v se h m ogočih iz v e d b n a p o d ro č ju a v to m a tiz ira n ja o b d elo v aln eg a p o s to p k a je že ta k o razsežn a, d a si je težk o u s tv a r iti o b je k tiv n o sodbo o d e ja n s k e m ra z v o ju in ta k o izv a­ ja ti n e o g ib n o p o tre b n e posledice. Te so p re d v se m in v e s tic ijs k e g a in e k o n o m sk e g a p o m en a. O koliščina, k i p a jo je tr e b a p o u d a riti v p r a v p r i p e rs p e k tiv ­ n e m p la n ir a n ju v n a š ih o b ra tih , p a je : ta čas n i

Sl. 26. R eg istrirn a n a p ra v a za kontrolo na ta n čn o sti p ri p ro izv o d n ji

več m ogoče iti m im o ra z v o ja o b d elo v aln e teh n ik e, k i je v b is tv u k lju č za v sak o p ro g re siv n o in d u s tria ­ lizacijo.

T em u v p ra š a n ju bo tr e b a slej ko p re j po sv ečati v elik o v ečjo p o z o rn o st tu d i p ri nas, k e r d o b iv a ra z v o j v te j sm e ri v visoko in d u s tria liz ira n ih d rž a ­ v a h vse v e č ji p o u d a re k . M o d ern e m e to d e ob d elo ­ v a ln e in re g u la c ijsk e te h n ik e so p rv i pogoj za u sp ešn o a v to m a tiz ira n j e n a še in d u s trije . M ladem u te h n ič n e m u k a d r u v šo lah in n a u n iv e rz i te r tu d i d e la v sk e m u k a d ru , ki se želi p o g lo b iti v to p ro b le ­ m atik o , je tre b a u s tv a r iti vse m o žn o sti za te o re tič n o in e k sp e rim e n ta ln o u d e jstv o v a n je . Le ta k o bo m o­ goče p re s a d iti v n a še in d u s trijs k e o b ra te večjo di­ n am ik o , zre le jše p la n ira n je in g lo b lje ra z u m e v a n je, k i so p o tre b n i za in te n z iv n e jši in d u s trijs k i razvoj. U spehi, k i jih dosega ju g o slo v a n sk a in d u s trija , so sicer velik i, v e n d a r ne te m e ljijo vselej n a n ajb o lj ra c io n a ln e m iz k o rišč a n ju p ro iz v a ja ln ih sredstev. O b rtn išk i n a č in p ro iz v a ja n ja je še ra z m e ro m a p re ­ cej p rilju b lje n in u d o m a č e n v p re d e lo v a ln ih k o v in ­ sk ih o b ra tih . V z tra ja n je p ri z a sta re lih p re d s ta v a h je d a n d a n e s n e sam o n era z u m ljiv o , tem v eč za n a ro d n o g o sp o d arstv o celo škodljivo.

5. L ITER A TU R A

[1] B e ric h t ü b e r den S ta n d d e r A u to m a tisieru n g in den USA R a tio n a lisie ru n g sk u ra to riu m , F ra n k fu r t 1957.

[2] P ie k e n b rin k R.: E in n e u e r K o o rd in ate n sp eich e r f ü r W erkzeugm aschinen, In d u strie-A n zeig er, 1959/12, S. 1563—1566.

[3] P ek le n ik , J.: R azvojne sm eri v g ra d n ji obdelo­ v a ln ih stro je v , S tro jn išk i v estn ik , 1958, st. 3/4, str. 59—64. [4] B e ric h t W Z L -A achen: D ie sp a n en d e n W erk­ zeugm aschinen a u f d e r 6. E uro p äisch en W erkzeug­ m a sch in en -A u sstellu n g in P aris. In d u strie-A n ze ig er, 1959, S. 1415—1492.

Sl. 25. V o d ila b ru siln eg a stro ja s k r m iln o a v to m a tik o (U V A , Š v e d sk a )