Media reporting on sexual harassment in the workplace

Full text

(1)Matej Ravnjak. MEDIJSKA IZPOSTAVLJENOST SPOLNEGA NADLEGOVANJA NA DELOVNEM MESTU Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost. Ljubljana, september 2018.

(2) MEDIJSKA IZPOSTAVLJENOST SPOLNEGA NADLEGOVANJA NA DELOVNEM MESTU Diplomsko delo. Študent:. Matej Ravnjak. Študijski program:. Visokošolski študijski program Informacijska varnost. Mentor:. izr. prof. dr. Branko Lobnikar.

(3) Zahvala V prvi vrsti bi se rad zahvalil izr. prof. dr. Branku Lobnikarju za strokovno svetovanje, potrpežljivost in nasvete, ki so mi bili v pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Hvala tudi družini in prijateljem za vso podporo tekom študija.. I.

(4) Medijska. izpostavljenost spolnega nadlegovanja. na. delovnem mestu Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, mediji, časopisi, poročanje Povzetek Spolno nadlegovanje je problem današnje moderne družbe. Spolno nadlegovanje je toliko bolj problematično, če se dogaja na delovnem mestu, kjer gre za organizacije zaprtega tipa, daleč stran od oči javnosti. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da nimamo točnih statističnih podatkov, ki bi realno prikazovali stanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Razlog za to je verjetno v tem, da si žrtve zaradi različnih razlogov ne upajo prijaviti tovrstnega kaznivega dejanja, ker bi s tem tvegale socialno varnost oz. bolje rečeno bi z izpostavljanjem lahko izgubile službo. Delavci zelo pomemben člen podjetij, tako javnih kot zasebnih, zato moramo nujno zagotavljati varovanje njihovega dostojanstva in integritete, da bi čim bolje in čim dlje zadovoljno opravljali svoje delo. Ključno vlogo pri ozaveščanju ljudi glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu igrajo mediji, ki s pomočjo raznoraznih prispevkov, opozarjajo delavce na svoje pravice, ki jih zagotavlja država na podlagi sprejete zakonodaje. Medijska pozornost pomaga delavkam in delavcem za vzpostavitev oz. ohranjanje prijaznega delovnega okolja, ki omogoča v polni meri ustvarjalno ter produktivno delo. Sicer se pa lahko tudi zgodi, da se medijsko poročanje zlorabi za namene diskreditacije delodajalca oz. podjetja, kar v veliki meri škodi ugledu podjetja in njihovih zaposlenih. Zaradi tega je pomembno, da zaposleni znajo prepoznavati različne oblike spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in da so sposobni primerno ukrepati. Zadnji odmevni primer o ozaveščanju primerov spolnega nadlegovanja je t.i. #jaztudi (angl. MeToo). Gre za kampanijo, kjer eminentne osebe izpovedujejo zgodbe in delijo svoje izkušnje o spolnem nadlegovanju. Tudi na slovenskem področju imamo kampanijo (www.jaztudi.si), kjer žrtve spolnih napadov in spolnega nadlegovanja delijo svoje izkušnje oz. zlorabe.. II.

(5) Media reporting of sexual harassment in the workplace Key words: sexual harassment, workplace, media, newspapers, reporting Abstract Sexual harassment is the problem of today's modern society. Sexual harassment is more problematic if it happens in the workplace, where there are organizations of a closed type, far from the public eye. The fact is, that we do not have accurate statistics that would actually show the state of sexual harassment at the workplace. The reason for that is probably because victims do not dare to report such an offense for various reasons, because they would risk their social security, or better speaking, they could lose their job by exposure sexual harassment. Workers are a very important part of companies, both public and private, so we must urgently ensure the protection of their dignity and integrity in order to carry out their work as smoothly as possible and as long as possible. A key role in raising people's awareness of sexual harassment at the workplace is played by the media, who, through various contributions, warn workers of their rights provided by the state on the basis of adopted state legislation. Media attention helps workers to build maintaining a friendly working environment, that fully supports creative and productive work. Otherwise, it may also happen that media reporting is abused for purposes of discrediting an employer or companies, which greatly damages the reputation of the company and their employees. For this reason, it is important for employees to recognize various forms of sexual harassment at the workplace and to be able to take appropriate actions. The latest example of raising awareness of sexual harassment cases is so-called #MeToo campaign. It is a campaign where eminent people confess stories and share their experiences of sexual harassment. We also have a campaign in Slovenia (www.jaztudi.si), where victims of sexual assault and sexual harassment share their experiences or experiences. abuse.. III.

(6) Kazalo vsebine 1. Uvod ..................................................................................................................... 1 1.1. Namen in cilji diplomskega dela ............................................................................ 2. 1.2. Raziskovalna vprašanja in hipoteze ....................................................................... 2. 1.3. Metode dela .......................................................................................................... 3. 1.4. Splošni pojmi o spolnem nadlegovanju ................................................................. 4. 1.5. Dejavniki ki vplivajo na spolno nadlegovanje na delovnem mestu ....................... 6. 1.6. # MeToo kampanja ................................................................................................ 7. 1.7. Medijsko poročanje ............................................................................................... 8. 2 Nekatere oblike spolnega nadlegovanja na delovnem mestu .................................... 10 2.1 Spolno nadlegovanje na delovnem mestu s strani sodelavcev ................................. 10 2.2 Spolno nadlegovanje na delovnem mestu s strani drugih ........................................ 10 2.3 Fizično spolno nadlegovanje...................................................................................... 11 2.4 Verbalno spolno nadlegovanje .................................................................................. 12 2.5 Ne-verbalno spolno nadlegovanje............................................................................. 12 3. Ukrepi in dobre prakse ........................................................................................ 13. 4. opis uporabljene Metode in instrumentarja ........................................................ 16 4.1 Raziskovalni instrument ............................................................................................ 16 4.2 Postopek .................................................................................................................... 16. 5 Rezultati .................................................................................................................. 19 6 Razprava ................................................................................................................. 22 7 Zaključek ................................................................................................................. 25 Viri in literatura .......................................................................................................... 26. IV.

(7) Kazalo slik. Slika 4.1 Spletno orodje Gigafida.net z zadetki o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu ............................................................................................................................................. 17 Slika 4.2 spletno orodje Cobiss.net z zadetki o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu ............................................................................................................................................. 18. Kazalo grafov Graf 5.1 Grafični prikaz najpogostejših del o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu od leta 1987 do 2017 ................................................................................................................ 21. Kazalo tabel Tabela 5.1 Število člankov po letih o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu od leta 1995 do 2011 v različnih virih, najdenih s pomočjo spletnega programskega orodja Gigafida ............................................................................................................................................. 19 Tabela 5.2 Število del o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, najdenih s pomočjo spletnega orodja COBISS ..................................................................................................... 20. V.

(8) 1 Uvod Še ne dolgo nazaj je spolno nadlegovanje na delovnem mestu (angl. sexual harassment) veljalo kot neslana šala, češ, da to ni možno. V zadnjem času pa so se stvari premaknile v tej smeri, da se ljudje o tem več pogovarjajo in odpravljajo stereotipe (Nunez in Ollo-Lopez, 2017). Še več, dandanes se, zahvaljujoč kampaniji »#MeToo«, bistveno bolj odkrivajo tovrstna kazniva ravnanja. Poznamo več vrst spolnega nadlegovanja na delovnem mestu: fizično, psihično in nadlegovanje preko spletnih oz. socialnih omrežij (Gilmore, 2018). Presenetljivo je dejstvo, da je kar 50 % žensk in 30 % moških doživelo spolno nasilje v času, ko so opravljali delo, torej v službi.. McDonald, Charlesworth in Graham (2015) navajajo, da je mnogo stereotipov v družbi o tem, kaj sploh spolno nadlegovanje je. Po njihovem mnenju je spolno nadlegovanje lahko tudi žvižganje za osebo, namigi na spolnost, šale s seksualno vsebino itd. Vsekakor pa ni enoznačne opredelitve kaj spolno nadlegovanje na delovnem mestu je, in kakšne pogoje je potrebno izpolniti, da lahko govorimo o tem, da nekdo izvaja spolno nadlegovanje. Zavedati se je treba, da so primeri spolnega nadlegovanja na delovnem mestu od primera do primera različni.. K prepoznavanju spolnega nadlegovanja na delovnem mestu so mnogo pripomogla feministična gibanja, ki so že leta 1975 s strani treh študentk na Univerzi Cornell opozarjala na nepravilnosti na delovnem mestu in vsem ženskam, ki so bile deležne spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, opogumljale naj zapustijo službo. Po njihovem mnenju je bila namreč taka oblika dela sporna in nezakonita (Gilmore, 2018). Kljub vsej sprejeti zakonodaji in razvoju v svetu pa je spolno nadlegovanje na delovnem mestu še vedno zelo pogost pojav. Barnes (2018) pravi, da se je od leta 1997 do leta 2011 zmanjšalo število pritožb zoper spolno nadlegovanje zmanjšalo zgolj za 28,5 %. To pa niti slučajno ne pomeni, da delež tovrstnih kaznivih ravnanj upada, ampak je možno, da je vse več primerov neprijavljenih. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu ima lahko številne negativne posledice za zaposlene (žrtve) in ne nazadnje tudi za organizacijo kot celoto. Te negativne 1.

(9) posledice pa se lahko odražajo kot odsotnost z delovnega mesta, depresija, zmanjšan upad delovne moči, anksioznost itd. McDonald et al., (2015) navajajo, da je treba vsakršno obliko spolnega nadlegovanja na delovnem mestu prijaviti. Seveda je za to potrebno imeti sprejete organizacijske politike in ukrepe na podlagi katerih se odločevalci ravnajo o nadaljnjem poteku prijave spolnega nadlegovanja. Velikokrat je tudi spolno nadlegovanje na delovnem mestu smatrano kot kaznivo dejanje (odvisno od države v kateri se podjetje nahaja).. 1.1 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti tematiko spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in predstaviti oz. raziskati medijsko poročanje. Cilj diplomskega dela je raziskati teoretično ozadje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, analizirati poročanje različnih medijev, predstaviti zakonodajo, ki obravnava izbrano tematiko ter na kratko predstaviti dobre prakse soočanja oz. odpravljanja ter preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Cilj diplomske naloge je tudi, da s pomočjo domače in tuje dostopne literature ugotovimo, kakšna je medijska izpostavljenost spolnega nadlegovanja na različnih področjih dela (podjetja, organizacije zaprtega tipa, šole, fakultete itd.). V tej diplomski nalogi želimo predvsem pokazati, kakšno je stanje v Sloveniji glede medijskega poročanja o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu in kakšna so teoretična izhodišča o obravnavani problematiki.. 1.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze •. Raziskovalno vprašanje in hipoteza št. 1: Katera skupina glede na spol, predstavlja večji delež spolnega nadlegovanja na delovnem mestu? Večji delež žrtev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu predstavljajo ženske.. •. Raziskovalno vprašanje in hipoteza št. 2: Kakšno je razmerje med obsojenci in med prijavljenimi kaznivimi dejanji.. 2.

(10) Kljub sprejeti zakonodaji je po kazenskem postopku zelo malo obsojenih; razmerje med prijavljenimi kaznivimi dejanji in pravnomočno obsojenimi kazenskimi zadevami je veliko. •. Raziskovalno vprašanje in hipoteza št. 3: Kaj je glavni vzrok, da osebe niso pripravljene prijaviti spolnega nadlegovanja na delovnem mestu? Osebe so nepripravljene prijaviti spolno nadlegovanje na delovnem mestu zaradi bojazni, da izgubijo službo če bodo ukrepale.. •. Raziskovalno vprašanje in hipoteza št. 4: Kako slovenski mediji na sploh poročajo o spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu in kakšno je stanje v slovenskem raziskovalnem prostoru glede obravnavane tematike. Slovenski mediji zelo malo poročajo o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu.. 1.3 Metode dela Metode, ki jih bomo uporabili v tem diplomskem delu so naslednje: •. S pomočjo domače in tuje dostopne literature bomo opisali in utemeljili osnovne pojme, ki so potrebni, da dobimo globlji vpogled v obravnavano tematiko.. •. S pomočjo spletnega orodja Gigafida (velika zbirka besedil iz slovenskih časopisov) bomo poiskali članke, ki omenjajo »spolno nadlegovanje na delovnem mestu«. V tem delu bomo tudi naredili kvantitativno analizo, da dobimo vpogled v to, kako je obravnavana tematika razširjena v slovenskem prostoru. Da bi dobili približno celostno sliko o tem, kako je to področje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji raziskano (tako v medijih kot v akademski sferi) bomo uporabili tudi spletno orodje Cobiss.si, s pomočjo katerega bomo poiskali članke, diplomska dela in magistrska dela ter vso ostalo relevantno literaturo.. 3.

(11) 1.4 Splošni pojmi o spolnem nadlegovanju Spolno nadlegovanje je kontinuiran proces, ki lahko vodi h kroničnim poklicnozdravstvenim težavam. Spolno nadlegovanje pomeni neželeno ravnanje spolne narave (Quick in McFadyen, 2017). Obstaja veliko domače in tuje dostopne literature, ki govori o spolnem nadlegovanju na splošno, kot tudi o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu oz. v organizacijah. Po mnenju Schultzove (2018) je spolno nadlegovanje bolj povezano s seksizmom kot s samo spolnostjo oz. spolom.. Spolno nadlegovanje je največkrat tipično videno kot zelo resen sociološki problem, ki temelji na diskriminaciji žensk. Veliko preteklih študij se je osredotočalo zgolj na preprečevanje, odkrivanje in vzroke za nastanek spolnega nadlegovanja žensk s strani moških. Zadnja leta pa se pojavljajo tudi raziskave o spolnem nadlegovanju moških s strani žensk (Russell in Oswald, 2016). McLaughlin, Uggen in Blackstone (2018) navajajo, da je največ primerov spolnega nadlegovanja storjeno s strani moških, ki so do nasprotnega spola v nadrejenem položaju, tako da gre pri tem na nak način za zlorabo moči oz. položaja. Spolno nadlegovanje je globalni problem, ki se ne tiče samo ene države. Raziskave Evropske komisije so pokazale, da kar 30 - 50 % delavk doživi vsaj eno od oblik spolnega nadlegovanja na delovnem mestu (Hejase, 2015).. V Sloveniji sicer ne poznamo spolnega nadlegovanja kot kaznivega dejanja, lahko pa na podlagi Kazenskega Zakonika (KZ-1-UPB2, 2012) v devetnajstem poglavju opredelimo tovrstna kazniva dejanja, ki sovpadajo s spolnim nadlegovanjem. Devetnajsto poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2, 2012) govori o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, kamor spadajo; posilstvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotne osebe, spolni napadi na osebo mlajšo od petnajst let, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let za spolne namene, kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja, zloraba prostitucije in prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva. Na podlagi tuje dostopne literature lahko sklepamo, da je 174. člen kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2, 2012), ki govori o kršitvi spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja še najbližje spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu. 4.

(12) Globalno gledano, je vsaka tretja ženska podvržena spolnemu nadlegovanju oz. spolnemu nasilju (Sojo, Fileborn, Scovell in Milner, 2018). Russell in Oswald (2016) na podlagi raziskave ugotavljata, da je od 86.000 anketiranih žensk, kar 58 % doživelo vsaj eno izmed oblik spolnega nadlegovanja, kar pomeni da več kot polovica. Po besedah Hejaseja (2015) obstaja več vrst oz. oblik spolnega nadlegovanja; •. Verbalno: namigovanje na spolnost, sugestivni komentarji, šale o spolnosti in predlaganje spolnosti.. •. Ne-verbalno: prikazovanje seksualnih slik oz. vizualno prikazovanje spolnosti, namigovanje na spolnost preko zvočnih posnetkov, poželjivi pogledi, žvižganje ter nespodobne kretnje.. •. Fizično: nehoteni fizični kontakt, dotikanje, ščipanje, neprijetna srečanja in prisilni spolni odnos oz. spolni napad.. Spolno nadlegovanje je širok pojem, ki obsega vse vrste spolnih deviacij. OD najbolj nedolžnih opolzkih komentarjev, nehotenega dotikanja, poskušanja vzpostavitve spolnega kontakta do samega prisiljenja v spolni odnos ali celo do posilstva (Kensbock, Bailey, Jennings in Patiar, 2015). McLaughlin, Uggen in Blackstone (2012) navajajo, da pri spolnem nadlegovanju največkrat ne gre za to, da oseba hoče imeti spolni odnos oz. potešiti svoje spolne potrebe, ampak gre enostavno za to, da oseba izkazuje svojo moč oz. prevlado. To pa kaže na način, da osebo na delovnem mestu spolno nadleguje. Posledice spolnega nadlegovanja na delovnem mestu pa ima na žrtve številne negativne učinke. Strokovnjaki so ugotovili, da imajo spolni napadi (angl. sexual assault) negativen vpliv na; dobro počutje na delovnem mestu, zdravo klimo v podjetju, zadovoljstvo s sodelavci, kar pa vse skupaj negativno vpliva na produktivnost celotne organizacije. Za razliko od spolnih napadov, pa naj bi spolno nadlegovanje negativno vplivalo na zadovoljstvo s sodelavci na zadovoljstvo do nadrejenih (Harned, Ormerod, Palmieri, Collinsworth in Reed, 2002). Slab odziv ali celo neodzivanje oz. neukrepanje vodilnih v podjetju glede spolnega nadlegovanja lahko tovrstna dejanja pospeši in žrtev dobi občutek nemoči. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu tako. 5.

(13) znižuje produktivnost, pojavi se absentizem in žrtev ne razvije do konca svojih potencialov, ki bi v veliki meri pripomogli k rasti in uspehu podjetja (Sojo et al., 2018).. 1.5 Dejavniki ki vplivajo na spolno nadlegovanje na delovnem mestu Dejavnikov, ki vplivajo na spolno nadlegovanje na delovnem mestu je ogromno. Salman, Abdullah in Saleem (2016) navajajo, da je vzrok za tovrstno dejanje lahko tudi država, ki je v razvoju, kar pomeni, da še nima ustrezne zakonodaje in da niti ni nobenemu v interesu da regulira to področje ter da je zgodovinsko gledano patriarhalna družba, kjer je mesto žensk v tem, da skrbi za družino – predvsem doma in nimajo ustrezne izobrazbe da bi lahko konkurirale na trgu dela. Podobno menijo tudi Harned, Ormerod, Palmieri, Collinsworth in Reed (2002), ki pravijo, da sociokulturni modeli v organizacijah, kjer velja patriarhalna struktura (moški na vodilnih položajih) in kjer ženske nimajo uglednega statusa v družbi (samske ženske in ženske v manjšini) bistveno povečajo tveganje za spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Nunez in Ollo-Lopez (2017) pa navajata, da je največje tveganje za spolno nadlegovanje preveliko razmerje med moškimi in ženskami ter nepravična razdelitev dela med njimi. Do spolnega nadlegovanja na delovnem mestu lahko vodijo tudi toleranca do negativnega vedenja in neopolnomočenja (angl. negative empowerment). Russell in Oswald (2016) omenjata, da se razlike med moškimi in ženskami v podjetjih oz. organizacij merijo predvsem po višini plače, ker je to tista dodana vrednost, ki ustvarja »nepravičnost«, zato je tudi spolno nadlegovanje toliko bolj opazno in očitno.. Quick in McFadyen (2017) navajata, da je dejavnik, ki vpliva na spolno nadlegovanje na delovnem mestu tudi na nek način starost. Raziskave so namreč pokazale, da so milenijci (rojeni med letom 1980 in 2000) manj karierno naravnani, manj lojalni do organizacije in bolj občutljivi kot ostale generacije, zato lahko ta podatek razumemo kot dejstvo, da bodo prej zapustili organizacijo oz. podjetje, če pride do raznoraznih deviantnih pojavov.. (Gilmore, 2018) pravi, da so žrtve spolnega nadlegovanja na delovnem mestu predvsem ženske, ki imajo slabo samopodobo, ki imajo težave v zakonski oz. partnerski skupnosti.. 6.

(14) Tako da lahko sklepamo, da sta tudi to dva psihološka dejavnika, ki vplivata na delovno klimo v nekem podjetju. Številni slovenski mediji, vidijo vzrok spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v razlikah med razdelitvi moči znotraj delovne organizacije med samim delovnim procesom (Modic, 2012).. 1.6 # MeToo kampanja #meToo kampanja se je uradno začela leta 2007 s strani Tarane Burke, ki je predstavnica črnske rase v Ameriki in predstavlja ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči za črnsko raso (ženske) glede spolnega nadlegovanja za ženske, ki so v ne privilegiranem položaju v družbi (Hearn, 2011) in ki morajo doseči svoj položaj v družbi, ki temelji na nediskriminaciji in na razumevanju. Pri MeToo kampanji gre za fenomen, kjer so igralke Hollywooda obtožile režiserja Harveyja Weinsteina spolnega nadlegovanja. Kampanja se je v nekaj urah razširila na globalni ravni, ta koda so tudi druge ženske spregovorile o svojih izkušanj preko raznoraznih družbenih omrežij (Prašnikar, 2018). Glavni cilj MeToo kampanje je odprava stigmatizacije. Velikokrat se namreč zgodi, da žrtve ne upajo spregovoriti, ker jih premaga strah pred posledicami, ki bi jih prinesla razkritja domnevnih afer (izguba služba, nenapredovanje v karieri, javne kritike itd.), zato se žrtve raje odločijo, da ne izdajo teh »skrivnosti« in raje uberejo tišino (Walsh in Gates, 2018).. McLaughlin et al. (2018) omenjajo, da je MeToo kampanja prinesla bistvene prednosti, predvsem za raziskovalno sfero. Pretekle raziskave so v večji meri pokazale, da so storilci spolnega nadlegovanja predvsem moški, ki so v razmerju do žrtve v nadrejenem položaju. MeToo kampanja je tako pripomogla h globjemu vpogledu v to stanje, ker so poleg kvantitativnih podatkov, dobili še kvalitativne. In kar je najbolj pomembno, kampanja je širom sveta opogumila žrtve, da se odločijo spregovoriti o travmah in dogodkih, ki so se jim zgodili, bodisi v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. MeToo kampanja se načeloma nanaša na spolno nadlegovanje na delovnem mestu, vendar v zadnjem času pridobiva vse večje sfere življenja. Sojo, Fileborn, Scovelle in Milner (2018) pravijo, da je to. 7.

(15) globalno gibanje pripeljalo do tega, da se ljudje na delovnih mestih bolje zavedajo svojih pravic, kar pomaga pri odpravljanju organizacijskih in etičnih dilem.. Obstaja pa tudi dvom v resničnost podatkov oz. pričevanj. MeToo je namreč kampanja, ki spodbuja žrtve spolnega nadlegovanja, da spregovorijo o svojih izkušnjah. Težava se pojavi, če so zgodbe izmišljene z namenom diskreditacije organizacije. V okviru kampanje je spregovorilo tudi veliko bolnišničnega osebja, ki so opisovali takšne in drugačne neljube izkušnje s spolnim nadlegovanjem (Jagsi, 2018). Sprva so sicer predvidevali, da bi lahko imela kampanja MeToo pozitivne efekte na javno zdravje žensk. Nakar se je izkazalo, da še ni nekih dognanj, ki bi to potrdile. Pojavil se je namreč paradoks na primeru Skandinavskih držav, kjer je lepo razvidno, da v državah, kjer obstajajo velike razlike med spoloma so ženske v precejšnji meri zdrave (Sojo et al., 2018).. Hearn (2011) pa pravi, da je kampanja »#MeToo« primer političnega oz. »kiber političnega« nasilja, ki se odraža in nastaja v kibernetskem prostoru. Kibernetski prostor je po svoje nek fenomen, ker doseže ciljno populacijo v trenutku. Mlado generacijo je tako rekoč najlažje doseč oz. nagovorit preko kanalov socialnega omrežja. Svojo globalno razsežnost pa je kampanja #MeToo dosegla s sponzorstvom s strani glavnih medijev, ki so sponzorirali svetovne zvezde na področju filmske industrije (Hearn, 2011). Barnes et al. (2018) menijo, da so podob ne kampanje v svetu prinesle mnogo upanja in potrditve za številne ženske po svetu, ki hočejo doseči etično in moralno zadoščenje tako na sodišču kot tudi v osebni sferi.. 1.7 Medijsko poročanje Samo ozaveščanje ljudi o oblikah spolnega nadlegovanja ni dovolj. Ljudem je potrebno na različne načine omogočiti izobraževanje na tem področju, da se izognejo morebitnemu spolnemu nadlegovanju. Žrtvam spolnega nadlegovanja pa je potrebno nuditi tudi pomoč. To pomoč na nek način lahko nudijo tudi mediji, ki s svojimi objavami in kampanjami spodbujajo žrtve, da spregovorijo o teh zadevah (Galdi, Maass in Cadinu, 2017). Kar 80 odstotkov vprašanih žensk se je opredelilo do tega, da spolnega nadlegovanja na delovnem mestu niso prijavile delodajalcu oz. vodilnim v podjetju (Gilmore, 2018). 8.

(16) Quick in McFadyen (2017) navajata, da pomembno vlogo pri prepoznavanju »simptomov spolnega nadlegovanja« odigrajo ravno mediji ker objavljajo zgodbe, ki jih zaupajo žrtve, to pa vodi do tega, da se ostale žrtve, ki še niso spregovorile prepoznajo in ustrezno ukrepajo. Galdi, Maass in Cadinu (2014) navajajo, da so masovni mediji orodje, ki družbi postavlja ogledalo oz. definirane družbene norme; torej, kaj je prav in kaj je narobe. Da je ozaveščanje o tej problematiki pomembno, nam priča podatek, da je v obdobju šestih mesecih, bilo v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Avstraliji skupno objavljenih zgolj 311 člankov v večinskih oz. prevladujočih medijih (angl. mainstream media) (McDonald in Charlesworth, 2013).. McDonald in Charlesworth (2013) navajata, da je problem medijev to, da poročajo preveč senzacionalistično in da ne poročajo o celoviti sliki nekega dogajanja. Tako javnosti posredujejo zgolj zgodbe ki so najbolj zanimive in ki pritegnejo bralce, to pa storijo tako, da zraven objavijo opolzko vsebino in po možnosti dodajo še kakšno fotografijo, da zadevo predstavijo bolj škandalozno. Cilj škandaloznega poročanja je, da medijske hiše naberejo karseda čim več bralcev, kar posredno pomeni, da je medijska hiša bogatejša oz. plačana s strani sponzorjev glede na to, koliko ima klikov na stran. Posredno to pomeni, da več kot je klikov oz. bralcev več sponzorskega denarja medijska hiša pobere (Goodman-Delahunty, Schuller in Martschuk, 2016).. 9.

(17) 2 Nekatere oblike spolnega nadlegovanja na delovnem mestu 2.1 Spolno nadlegovanje na delovnem mestu s strani sodelavcev Spolno nadlegovanje na delovnem mestu s strani sodelavcev pomeni vsakršna oblika spolnega nadlegovanja, ki jo povzroči storilec, ki je v razmerju do žrtve na položaju sodelavca. To lahko razumemo kot da je enakovredni sodelavec, ali da je v nadrejenem položaju, možno pa je tudi, da je storilec v podrejenem položaju (Harned et al., 2002). Po besedah Galdi et al. (2014) je največ storilcev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu iz vrst sodelavcev v organizaciji kjer je žrtev zaposlena (ista stavba). Podobno ugotovil tudi Flatow (1994), ki pravi, da je od 60 % žensk, ki so doživele spolno nadlegovanje na delovnem mestu, bilo 40 % storilcev s strani sodelavcev. Aina in Kulshrestha (2018) pravita, da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu bolj pogosto v javnem sektorju kot v zasebnem sektorju oz. zasebnih organizacijah, podjetjih.. Spolno nadlegovanje ali katera druga oblika nasilja, ki temelji na razliki med spoloma lahko vodi do stresorjev, ti stresorji pa se spremenijo v stres. Znajo je, da stres neodvisni dejavnik tveganja, ki vodi do različnih kroničnih bolezni; srčno žilne bolezni in tudi nekatere vrste raka, visok krvni tlak, post travmatsko stresno motnjo itd. (Sojo et al., 2018). Spolnemu nadlegovanju so ženske bolj podvržene, in sicer zaradi čustvenih, psiholoških in ekonomskih dimenzij (Haruna, Joseph, Samson in Aye, 2016).. 2.2 Spolno nadlegovanje na delovnem mestu s strani drugih Pod pojmom spolno nadlegovanje na delovnem mestu s strani drugih razumemo podobno kot spolno nadlegovanje na delovnem mestu s strani sodelavcev, vendar s to razliko, da so storilci spolnega nadlegovanja v organizaciji nezaposleni. To pomeni, da so žrtve zaposlene v organizaciji, storilci so pa zunanji obiskovalci oz. začasni obiskovalci; tak primer so bolnišnice, šole, javni zavodi, hoteli itd. Aina in Kulshrestha (2018) omenjata, da so v tem primeru najpogostejše verbalno in neverbalno nadlegovanje. 10.

(18) Najbolj pogosto oblika spolnega nadlegovanja na delovnem mestu s strani drugih predstavljajo hoteli. 44 od 46 anketiranih žensk, ki so zaposlene kot sobarice v hotelih je povedalo, da imajo izkušnjo s spolnim nadlegovanjem s strani gostov (moških). V tem primeru so izrazile, da gre največkrat za opolzke komentarje, nagovarjanje k spolnosti in za dotikanje (Kensbock et al., 2015). Druga najbolj pogosta oblika se dogaja v bolnišnicah, kjer so spolnemu nadlegovanju podvržene medicinske sestre. Poklic medicinske sestre je veljal tradicionalno za ženski poklic (zadnja leta se je to močno spremenilo) in tako so ga tudi prikazovali v medijih (filmi, nanizanke, serije itd.), tako da so bile ženske večkrat podvržene raznoraznih oblikam spolnega nadlegovanja na delovnem mestu s strani drugih. Tudi v filmih prikazujejo udarjanje medicinskih sester po zadnjici s strani bolnikov, kar pripomore k stereotipnemu razmišljanju pri moških (Jagsi, 2018).. Tretji najbolj razširjen primer spolnega nadlegovanja na delovnem mestu s strani drugih so vsekakor izobraževalne institucije. Izobraževanje je postalo fundamentalna pravica v skoraj vseh državah sveta (so tudi izjeme, predvsem nerazvite države). Izobraževalne ustanove bi naj veljale za nediskriminativno, spodbujevalno in kreativno okolje. Pa se tudi zgodi, da velikokrat ni temu tako. Pri tem so malo boljše zasebne univerze, ker so raziskave pokazale, da so bolj ozaveščene o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu in da pogosteje prijavljajo tovrstna kazniva dejanja (Aina in Kulshrestha, 2018).. 2.3 Fizično spolno nadlegovanje Spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu fizičnega ravnanja vidimo predvsem v naslednjih oblikah (Haruna et al., 2016); •. masaža vratu ali ramen,. •. dotikanje oblačil ali las,. •. objemanje, poljubljanje, ščipanje ali stiskanje,. •. dotikanje drugega ali drgnjenje ob telesu drugega,. •. oseba stoji preblizu druge osebe; vdor v intimni prostor,. •. oseba da roko okrog vratu, 11.

(19) •. ustrahovanje ženske s spolnim udejstvovanjem.. 2.4 Verbalno spolno nadlegovanje Spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu verbalnega ravnanja vidimo predvsem v naslednjih oblikah (Haruna et al., 2016); •. nazivanje sodelavk z ljubkovalnicami: »ljubica«, »bonbonček« itd.,. •. žvižganje za osebo,. •. seksualni komentarji o telesu osebe,. •. nespodobni komentarji, ki namigujejo na spolnost,. •. oseba delovne aktivnosti primerja s seksualno vsebino,. •. govorjenje zgodb in šal o seksualnosti,. •. spraševanje po osebnih seksualnih fantazijah in zgodovini partnerja,. •. oponašanje zvoka poljubov, vzdihovanja itd.. 2.5 Ne-verbalno spolno nadlegovanje Spolno nadlegovanje na delovnem mestu v smislu ne-verbalnega ravnanja se kaže predvsem v naslednjih aktivnostih (Haruna et al., 2016); •. ogledovanje osebe gor in dol (angl. elevator eyes),. •. oseba se zagleda v nekoga, strmi v nekoga,. •. namerno blokiranje poti osebi,. •. sledenje oz. zalezovanje,. •. obdarovanje z darili (neprimerna darila),. •. prikazovanje fotografij, ki namigujejo na spolnost,. •. izkazovanje gibov, ki namigujejo na spolnost,. •. namigovanje na spolnost: lizanje ustnic, pomežikanje in »metanje poljubov«.. 12.

(20) 3 UKREPI IN DOBRE PRAKSE Nekatere organizacije imajo sprejete dobre prakse na podlagi katerih je mogoče prepoznavati spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Obstaja tudi vrsto nenapisanih pravil, ki omogočajo lažjo prepoznavo spolnega nadlegovanja in zaščito pred samim nadlegovanjem. Robnikova (2007) navaja, da je naslednjih deset ukrepov najboljših kar se tiče soočenja z nadlegovanjem na delovnem mestu:. (1) Reči »Ne!«: Slovenija ima v svoji zakonodaji točno določeno, katera dejanja so nedopustna na delovnem mestu. Nekatere organizacije imajo še dodatno sprejete politike, ki predpisujejo kako naj se človek v organizaciji ravna, da upošteva temeljne določbe poklicne etike (kodeksi). Žrtev ne more in ne sme biti nikoli odgovorna za napadalčevo ravnanje, kot tudi ne sme biti napadalčevo dejanje upravičeno samo zaradi tega, ker ni vedel, da je njegovo ravnanje neželeno ali celo kaznivo.. (2) Pogovor s sodelavko ali sodelavcem; Žrtev mora vedno oceniti, ali ji bo pogovor s sodelavko oz. sodelavcem pomagal ali pa se bo pri tem počutila še bolj ogroženo oz. ne zaželeno. Pomembno je, da se žrtev zaveda, ali je v timu takšna oseba, ki je pripravljena poslušati in ji tudi ustrezno pomagati. Najhuje je, če žrtev naleti na gluha ušesa in dobi neodobravanje s strani sodelavcev oz. da sodelavci mislijo, da je zgodba izmišljena.. (3) Podporna mreža v domačem okolju; Podobno kot velja za pogovor s sodelavko ali sodelavcem velja pri pogovoru z domačimi. Žrtev mora namreč oceniti, ali ji bo pogovor z domačimi pomagal in jo dodatno opogumil. Raziskave so tudi pokazale, da tiste žrtve, ki imajo v domačem okolju več podpore, v večji meri prijavljajo kazniva dejanja, kar pomeni, da je manj prostora za temno polje kriminalitete (kazniva dejanja, ki so se zgodila, vendar so neodkrita).. 13.

(21) (4) Obvestiti nadrejeno osebo; Največkrat je obvestilo nadrejene osebe že zadostni ukrep, ki omili celotno zadevo, se pravi da kršitelj preneha s spolnim nadlegovanjem.. (5) Zapisovati si dejstva; Za sprožitev formalnih postopkov je nujno potrebno, da se zapišejo vsa pravno-relevantna dejstva, ki pripomorejo na sodišču za dokazovanje krivde. To pa pomeni, da je treba zapisati kraj in datum dogodka ter seveda podroben opis, vključene osebe itd.. (6) Sprožiti formalni postopek; Poznamo več vrst formalnih postopkov. Gre za to, da žrtev pisno obvesti nadrejeno osebo, zbornico, zvezo, skratka neko nadrejeno in neodvisno inštitucijo, ki pomaga pri razrešitvi zadeve.. (7) Poiskati pomoč pri sindikatu; Pomoč pri sindikatu lahko načeloma poiščejo osebe, ki so včlanjene v sindikat in pri tem prejmejo brezplačno pravno pomoč ali kakršnokoli drugo pomoč (tudi psihološko).. (8) Obvestiti inšpektorat za delo; Inšpektorat za delo je ključni člen, ki skrbi za nadzor nad izvajanjem zakona o delovnih razmerjih. Inšpektorji za delo, tako tudi neposredno sodelujejo s sodiščem oz. tožilstvom, kar pomeni, da so lahko odskočna deska za pravni postopek.. (9) Obvestiti policijo; Kadar gre za zelo huda kazniva dejanja, ki so opredeljena tudi v kazenskem zakoniku, je nujno potrebno da se jih prijaviti na policijo.. (10). Poiskati pomoč pri kateri od nevladnih organizacij; Ker so posledice spolnega. nadlegovanja na delovnem mestu poleg kariernih tudi psihične in telesne ter socialne narave je pomembno, da se žrtev obravnava celostno. Številne nevladne organizacije delujejo na področju izboljšanja možnosti žensk in moških, poleg tega pa nudijo tudi pravne nasvete in psiho-socialno pomoč.. 14.

(22) Nekatera podjetja imajo v okviru svojih usposabljanj predpisane tudi usposabljanja v zvezi s prepoznavanjem in preprečevanjem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu (Cheung, Goldberg, King in Magley, 2017). Vsekakor pa je dobra praksa to, da se nadlegovanja prenehajo in kršitelje ustrezno kaznujejo, da se prepreči ponavljanje tovrstnih dejanj in ustrahovanje podrejenih oz. žrtev z izgubo službe. Ne nazadnje pa je tudi pomembno, da dobi žrtev ustrezno psihološko pomoč (Einarsen, Hoel in Notelaers, 2009).. 15.

(23) 4 OPIS UPORABLJENE METODE IN INSTRUMENTARJA 4.1 Raziskovalni instrument Cilj diplomskega dela je predstaviti, kakšno je stanje medijskega poročanja oz. medijske odzivnosti o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu na slovenskem področju. Diplomsko delo je sestavljeno iz deskriptivne analize tuje in domače dostopne literature. V prvem delu smo predstavili teoretične osnove za lažjo predstavo o tem, kaj sploh spolno nadlegovanje je in kaj si predstavljamo pod pojmom spolno nadlegovanje na delovnem mestu. V nadaljevanju prikažemo problematiko spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, s kakšnimi posledicami se soočajo žrtve in kakšen vpliv na to imajo mediji, Zadnji najbolj znan primer je kampanja #MeToo, ki je opogumljala žrtve, da spregovorijo o svojih izkušnjah glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.. 4.2 Postopek Empirični del diplomskega dela temelji na analizi javno dostopnih člankov, ki jih bomo poiskali s pomočjo spletnega orodja Gigafida, ki je korpus elektronskih zbirk avtentičnih besedil in omogoča večplastno iskanje jezikovnih podatkov v svojem korpusu vsebuje 1,2 milijarde besed oz. natančneje 1.187.002.502 besedi (“Gigafida,” n.d.). S pomočjo spletnega orodja Gigafida smo poiskali vse članke z besedno zvezo: »spolno nadlegovanje na delovnem mestu« in dobili vpogled v to, kako in kje slovenski mediji poročajo o tej problematiki. V korpus Gigafida so vključeni članki od leta 1995 do 2011. Spletno orodje Gigafida pomaga pri iskanju člankov z določeno besedno zvezo, ki so bili objavljeni v določenem časovnem obdobju, kar olajša brskanje po celotnem spletu.. 16.

(24) Slika 4.1 Spletno orodje Gigafida.net z zadetki o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu. Nadalje smo še iskali druga dela, ki se prav tako pojavljajo v medijih (COBISS, Kooperativni »online« oz. spletni bibliografski sistem in servisi), vendar se jih širša javnost ne poslužuje; diplomska dela, članki itd. COBISS je orodje, ki omogoča brskanje po virih oz. literaturi, ki so bolj strokovne narave (diplomska dela, magistrske naloge, strokovni ni znanstveni članki itd.). COBISS orodje uporabljajo številna strokovna združenja od bodočih diplomantov do doktorjev znanosti, ki brskajo po domači literaturi o določeni obravnavani tematiki.. 17.

(25) Slika 4.2 spletno orodje Cobiss.net z zadetki o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu. 18.

(26) 5 Rezultati Ob vpisani besedni zvezi »spolno nadlegovanje na delovnem mestu«, smo pridobili 238 konkordanc oz. 238 zadetkov v 0,005 sekunde s pomočjo spletnega orodja Gigafida. Analizirali smo tudi objavljena dela, ki jih lahko najdemo s pomočjo COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi). V naslednjem delu pa bomo podrobneje predstavili rezultate. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, kako slovenski mediji poročajo o obravnavani problematiki. Edina težava tovrstnega programskega orodja je to, da vrne zadetke zgolj z točno določeno besedno zvezo.. Tabela 5.1 Število člankov po letih o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu od leta 1995 do 2011 v različnih virih, najdenih s pomočjo spletnega programskega orodja Gigafida Vir/leto 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Delo 2 7 22 13 14 8 1 Dnevnik 2 8 13 1 1 1 5 5 3 2 9 Večer 3 3 3 Jana 5 2 Mladina 1 2 1 2 1 Dolenjski list 4 1 24ur.com 4 Gorenjski glas 1 2 1 siol.net 2 2 Finance 2 1 dzs-rs.si 2 DZ RS 1 DZS 1 Mladinska knjiga 1 Druge revije 4 18 1 36 5 5 1. Zgornja tabela prikazuje število najdenih člankov o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, s pomočjo spletnega orodja Gigafida, po letih od 1995 do 2011. Na prvi pogled izstopata predvsem dva vira: Delo in Dnevnik. V tabelo smo vključili tudi poglavje »Druge revije«, ki vključujejo predvsem revije, ki niso tako splošno znane; Premiera, Poslovna asistenca : moja tajnica za osebno in poslovno odločnost, Profit, Gloss, Hopla itd. V tabelo nismo vključili tiste zadetke, pri katerih je neznani avtor (2) in zadetke, ki jih orodje Gigafida kot avtorje opredeljuje »internet« (6). 19.

(27) Treba je tudi poudariti, da gre izključno za iskalne nize z besedno zvezo: »spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Kar pomeni, da ni mogoče pridobiti vpogleda v celotno obravnavano tematiko samo z eno besedno zvezo. Da bi pridobili vpogled v celotno stanje o obravnavani tematiki s pomočjo spletnega orodja Gigafida, bi morali iskati na podlagi različnih besednih zvez; spolno nadlegovanje na delovnem mestu, spolna nadlegovanja na delovnem mestu, spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu itd. Tabela 5.2 Število del o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, najdenih s pomočjo spletnega orodja COBISS Vir/leto 1987 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 knjiga 1 2 2 1 1 1 članek 1 3 3 2 2 2 1 1 1 1 1 1 2 diplomsko delo 1 2 3 1 2 2 2 6 2 1 2 5 4 3 2 2 2 2 Prispevek na konferenci 1 2 1 4 1 2 1 3 1 1 1 Raziskovalno poročilo 1 Zbornik 1 Učbenik 1 Elaborat 1 Magistrsko delo 1 1 1 3 Pravilnik 1 e-knjiga 2 1 Specialistično delo 1 Zakonodaja 1 Priročnik 1. Zgornja tabela prikazuje število najdenih del v obdobju od 1987 (prvo najdeno delo o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu) do 2016 s pomočjo spletnega orodja COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi). Gre za različna dela, ki niso splošno znana in dostopna do splošne populacije, ker gre za specifične naslovnike, kot so visokošolske institucije, strokovnjaki in posamezniki, ki jih to zanima in se s tovrstno tematiko ukvarjajo. V tem primeru gre bolj za specifična strokovna in znanstvena dela. Iz tabele 5.2 je razvidno, da je daleč največ besedil objavljenega kot članek ali diplomsko delo. Skupno število najdenih del je 108 (N = 108). Znanstveni in strokovni članki os namenjeni ožji populaciji, ki jih obravnavana tematika zanima. Ne moremo trditi, da gre za medijsko. 20.

(28) prepoznavo člankov, ker so to dela, ki so namenjena strokovnjakom in ostalim, ki delajo na področju preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.. najpogostejša dela o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu 44 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0. 21. 18. diplomska dela. prispevki na konferenci. članki. Graf 5.1 Grafični prikaz najpogostejših del o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu od leta 1987 do 2017. 21.

(29) 6 Razprava Treba se je zavedati, da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu velik problem, ki ogroža tako delodajalce kot tudi same žrtve. Sojo et al. (2018) omenjajo, da lahko spolno nadlegovanje žrtvi pusti trajne posledice, ki se kažejo tudi v odsotnosti iz delovnega mesta. Zato je pomembno, da delodajalci oz. vodilni v podjetju ustrezno reagirajo, po možnosti sprejmejo tudi varnostno politiko v podjetju, ki takšno ravnanje obsoja in ne nazadnje tudi sankcionira.. Mediji igrajo zelo pomembno vlogo pri ozaveščanju prebivalstva, kakor tudi pri nudenju ustrezne pomoči žrtvam, pa čeprav posredno. Tak primer ozaveščanja in nudenja neke vrste pomoči je tudi #MeToo kampanja, ki opogumlja žrtve, da spregovorijo o svojih izkušnjah in delijo svoje zgodbe s širšo javnostjo (lahko tudi anonimno). MeToo kampanja je pridobila globalno razsežnost in odobravanje v mednarodni skupnosti. Tudi v Sloveniji se je v ta namen vzpostavila spletna stran (“#JazTudi osebne zgodbe mizoginije v Sloveniji,” 2018), kjer lahko posameznice in posamezniki delijo svoje izkušnje s širšo javnostjo in na ta način podirajo stigmo. Na spletni strani so tudi izpostavljeni kontakti, kamor se lahko ljudje zaradi pomoči obrnejo v primeru duševne stiske. Sicer lahko rečemo, da v Sloveniji ni relativno veliko primerov o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, se pa lahko bojimo, da se morebiti žrtve ne upajo izpostaviti v bojazni da bi izgubile službo, ali se kakorkoli drugače očrnile pred družbo oz. sodelavci. Samo na podlagi uradne policijske statistike in člankov v medijih ne moremo sklepati o količini tovrstnih kaznivih ravnanj, ker obstaja namreč po našem mnenju veliko temno polje kriminalitete, ki pa jo je težko ali nemogoče meriti. Težava prijavljanja tovrstnih kaznivih ravnanj je verjetno tudi v majhnosti države. Glede na to, da je Slovenija relativno majhna država z malo prebivalci, si osebe toliko manj upajo izpostavljati težave, ki jih tarejo na delovnem mestu. Razlika med medijskim poročanjem in analize oz. dognanja znanstvenikov se predvsem razlikujejo v tem, da si žrtve bolje upajo »spregovoriti« o tej zadevi, če so anonimizirane, da se ne izpostavljajo. Iz tega lahko izhajamo, da dobijo znanstveniki in raznorazna druga strokovna interesna združenja,. 22.

(30) ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko boljši vpogled v problematiko spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.. Po mnenju Friborg et al. (2017) je težava tudi v tem, da se žrtve po teh neljubih dogodkih počutijo zelo osamljeno z občutkom nemoči. Gre za dvorezen meč, kajti žrtve so depresivne zaradi tega, ker so nemočne in ker vedo, da če zadevo prijavijo, lahko izgubijo službo, da se jim bo delodajalec maščeval, po drugi strani pa lahko doživljajo še hujšo depresijo, če so podvržene medijskemu in družbenemu linču. Pozitiven primer anonimiziranega »medijskega« izpostavljanja predstavlja kampanja #MeToo, kjer lahko žrtve spregovorijo o svojih izkušnjah o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, po drugi strani, pa je to neke vrste »učbenik«, po katerem se drugi ljudje lahko naučijo prepoznavati spolno nadlegovanje.. Če primerjamo uradno policijsko statistiko in poročanje v medijih vidimo, da dejansko ni veliko poročanja o tovrstni tematiki. Če gre za izpostavljanje določenih primerov, je to predstavljeno bolj kot ne senzacionalistično. Drugače je pri prispevkih, ki smo jih poiskali s pomočjo spletnega orodja Cobiss.si, kjer smo našli diplomska in magistrska dela, članke, knjige itd. Na podlagi analiz ne moremo napovedati, da se bo kadarkoli pojavil trend po pisanju tovrstnih novic v raznoraznem časopisju ali pa da se bo pojavil trend raziskovanja tematike v diplomskih ali magistrskih delih. Na poročanje pa vplivajo številni dejavniki, ki naredijo neko novico kot trend, tak primer je recimo kampanja #MeToo (Recupero, 2018).. Hipotezo št. 1 lahko na podlagi literature potrdimo. Dejstvo je, da so v različnih delovnih okolij, od bolnišnic, policijskih postaj, šol, fakultet itd. ženske tiste, ki so v največji meri deležne spolnega nadlegovanja s strani moških, tako da predstavljajo največji delež žrtev (Haruna et al., 2016; Jagsi, 2018; Kensbock et al., 2015; McLaughlin, Uggen in Blackstone, 2017; Recupero, 2018). Nekatera literatura omenja tudi spolno nadlegovanje moških s strani žensk, vendar so ti v manjšini (Holland, Rabelo, Gustafson, Seabrook in Cortina, 2016).. 23.

(31) Hipotezo št. 2 ne moremo potrditi, niti jo ne moremo zavrniti. Literatura ki obstaja ne opredeljuje specifično kakšno je razmerje med prijavljenimi kaznivimi dejanji in med pravnomočno obsojenimi zadevami. Na podlagi uradne policijske statistike lahko ugotovimo, da je bilo leta 2016 skupno 356 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, leto kasneje (2017) pa se je to število povečalo na 427 (Letno poročilo o delu policije, 2017). Nismo pa prišli do podatkov, koliko od teh ljudi je bilo obsojenih.. Hipotezo št. 3 lahko potrdimo. Številni viri omenjajo, da so ženske nepripravljene prijaviti spolno nadlegovanje na delovnem mestu, ker se bojijo, da bi izgubile službo ali postale kakorkoli drugače linčane s strani sodelavcev. Bojijo se tudi tega, da bi jih morebiti zapustil tudi partner in bi s tem tvegale tudi družinsko življenje (ločitev in pravdanje na sodišču) (Aina in Kulshrestha, 2018; Barnes, 1992; Friborg et al., 2017; Haruna et al., 2016; McDonald et al., 2015; McLaughlin et al., 2017).. Hipotezo št 4 ne moremo ne potrditi ne zavrniti. Sodeč po našem empiričnem delu, lahko zgolj subjektivno ocenimo v kolikšni meri slovenski mediji poročajo o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu. Če pogledamo dejstvo, da je samo leta 2017 bilo obravnavanih 427 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (Letno poročilo o delu policije, 2017), v naši analizi pa smo ugotovili, da je bilo od leta 1995 do le ta 2011 objavljenih zgolj 238 člankov na temo oz. z geslom »spolno nadlegovanje na delovnem mestu«. Po tem lahko sklepamo, da mediji ne poročajo celovito oz. ne izpostavijo vseh primerov.. 24.

(32) 7 Zaključek Mediji so vsekakor pomemben člen pri poročanju o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu. Še več, so tudi pomemben člen pri zagotavljanju pomoči žrtvam in pri motivaciji, da ljudi spodbudijo da delijo zgodbe z javnostjo in s tem odpravljajo stigmo. McDonald in Charlesworth (2013) pravita, da mediji konstruirajo realnost s pomočjo tega, da dajo glas tistim, ki ga nimajo ali pa niso pogumni spregovoriti. To pa pomeni, da morajo mediji prevzeti tudi določen del odgovornosti in spoštovanja do žrtev, kajti ne velja samo to, da se neka zgodba prodaja, ampak velja dejansko dejstvo, da ozaveščanje o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu dejansko pripomorejo k prepoznavanju tovrstnih kaznivih dejanj oz. kaznivih ravnanj. Robnikova (2007) pravi, da so res ženske tiste, ki so najpogosteje izpostavljene spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, vendar pa je tudi tu potrebno razlikovati, da gre v večini primerov za ženske, ki so neporočene, z daljšo delovno dobo in za tiste ženske, ki so višje izobražene. Kar pomeni, da je pri tolmačenju tovrstnih dejavnikov potrebno upoštevati tudi samo razlikovanje znotraj določene skupine. To pa pomeni, da tudi če so ženske tiste, ki so najpogosteje deležne spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, je treba povedati, katere so tiste oz. kakšna je specifika skupine.. Kar se tiče medijskega poročanja o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, bi morali mediji upoštevati tudi kodeks medijskega poročanja, ki nalaga, da nikoli ne smeš užaliti žrtev ali jo kakorkoli drugače pripraviti do sramotnega položaja. Treba je vedeti, da so žrtve spolnega nadlegovanja na delovnem mestu še posebej ranljive za tovrstne napade oz. šikaniranja, kar je lahko dodaten vzrok za to, da žrtev ne upa javno ali pa na sploh spregovoriti o svojih težavah. Zelo pomembno je, da žrtev dobi ustrezno pomoč, tako na psihološkem kot tudi na sociološkem področju.. 25.

(33) Viri in literatura JazTudi osebne zgodbe mizoginije v Sloveniji. (2018). Retrieved July 18, 2018, from http://www.jaztudi.si/ Aina, A. D. in Kulshrestha, P. (2018). Sexual Harassment in Educational Institutions in Delhi’ NCR (India): Level of Awareness, Perception and Experience. Sexuality and Culture, 22(1), 106–126. https://doi.org/10.1007/s12119-017-9455-5 Barnes, C. (1992). Personnel review. Disability and Employment, 21(6), 55. https://doi.org/10.1108/00483481011075611 Barnes, N., Davies, H., Burke, T., York, N., Weinstein, H., Spacey, K. in Fraser, N. (2018). Do we ( mis ) recognise the political power of Twitter ? Impact of Social Sciences Blog: Do We (Mis)Recognise the Political Power of Twitter?, 1–3. Cheung, H. K., Goldberg, C. B., King, E. B. in Magley, V. J. (2017). Are They True to the Cause? Beliefs About Organizational and Unit Commitment to Sexual Harassment Awareness Training.. Group. &. Organization. Management,. 105960111772667.. https://doi.org/10.1177/1059601117726677 Einarsen, S., Hoel, H. in Notelaers, G. (2009). Measuring exposure to bullying and harassment at work: Validity, factor structure and psychometric properties of the negative. acts. questionnaire-revised.. Work. and. Stress,. 23(1),. 24–44.. https://doi.org/10.1080/02678370902815673 Flatow, G. (1994). Sexual harassment in Indiana daily newspapers. Newspaper Research Journal,. 15(3),. 32–45.. Retrieved. from. http://0-. search.ebscohost.com.library.utulsa.edu/login.aspx?direct=true&db=ufh&AN=18051 649&site=ehost-live Friborg, M. K., Hansen, J. V., Aldrich, P. T., Folker, A. P., Kjær, S., Nielsen, M. B. D. in Madsen, I. E. H. (2017). Workplace sexual harassment and depressive symptoms: A crosssectional multilevel analysis comparing harassment from clients or customers to harassment from other employees amongst 7603 Danish employees from 1041 organizations. BMC Public Health, 17(1), 1–12. https://doi.org/10.1186/s12889-0174669-x 26.

(34) Galdi, S., Maass, A. in Cadinu, M. (2014). Objectifying media: Their effect on gender role norms and sexual harassment of women. Psychology of Women Quarterly, 38(3), 398– 413. https://doi.org/10.1177/0361684313515185 Galdi, S., Maass, A. in Cadinu, M. (2017). Defending the Victim of Sexual Harassment: The Influence of Civil Courage and Media Exposure. Psychology of Women Quarterly, 41(3), 338–351. https://doi.org/10.1177/0361684317709770 Gigafida. (n.d.). Retrieved July 16, 2018, from http://www.gigafida.net/Support/About Gilmore, S. (2018). Sexual harassment in the workplace: beyond the #MeToo campaign. The Obstetrician & Gynaecologist, 20(2), 85–86. https://doi.org/10.1111/tog.12489 Goodman-Delahunty, J., Schuller, R. in Martschuk, N. (2016). Workplace Sexual Harassment in Policing: Perceived Psychological Injuries by Source and Severity. Psychological Injury and Law, 9(3), 241–252. https://doi.org/10.1007/s12207-016-9265-3 Harned, M. S., Ormerod, A. J., Palmieri, P. A., Collinsworth, L. L. in Reed, M. (2002). Sexual assault and other types of sexual harassment by workplace personnel: A comparison of antecedents and consequences. Journal of Occupational Health Psychology, 7(2), 174–188. https://doi.org/10.1037/1076-8998.7.2.174 Haruna, I., Joseph, A., Samson, A. in Aye, G. A. (2016). Analysis of the Causes and Effects of Sexual Harassment on the Performance of Female Employees in Some selected Organizations. in Kogi State, Nigeria. International Journal of Democratic and. Development Studies (IJDDS)Print) Idris Haruna, 2(22), 2350–224. Retrieved from https://pdfs.semanticscholar.org/1759/55ed8a642768ddecf3fa713053294a8bb12c. pdf Hearn, J. (2011). PERSONAL VERSION This is a so-called personal version (author’s manuscript as accepted for publishing after the review process but prior to final layout and copyediting) of the article: Kovacs, G & Spens,. European Journal of Women’s Studies, 25(2), 228–235. Hejase, H. J. (2015). Sexual Harassment in the Workplace: An Exploratory Study from Lebanon.. Journal. of. Management. Research,. 7(1),. 107.. https://doi.org/10.5296/jmr.v7i1.6965 Holland, K. J., Rabelo, V. C., Gustafson, A. M., Seabrook, R. C. in Cortina, L. M. (2016). Sexual. 27.

(35) harassment against men: Examining the roles of feminist activism, sexuality, and organizational context. Psychology of Men and Masculinity, 17(1), 17–29. https://doi.org/10.1037/a0039151 Jagsi, R. (2018). Sexual Harassment in Medicine - #MeToo. The New England Journal of Medicine, 378(3), 1–3. https://doi.org/10.1056/NEJMp1002530 Kensbock, S., Bailey, J., Jennings, G. in Patiar, A. (2015). Sexual harassment of women working as room attendants within 5-star hotels. Gender, Work and Organization, 22(1), 36–50. https://doi.org/10.1111/gwao.12064 McDonald, P. in Charlesworth, S. (2013). Framing sexual harassment through media representations.. Women’s. Studies. International. Forum,. 37,. 95–103.. https://doi.org/10.1016/j.wsif.2012.11.003 McDonald, P., Charlesworth, S. in Graham, T. (2015). Developing a framework of effective prevention and response strategies in workplace sexual harassment. Asia Pacific Journal of Human Resources, 53(1), 41–58. https://doi.org/10.5772/38338. McLaughlin, H., Uggen, C. in Blackstone, A. (2012). Sexual Harassment, Workplace Authority, and the Paradox of Power. American Sociological Review, 77(4), 625–647. https://doi.org/10.1177/0003122412451728 McLaughlin, H., Uggen, C. in Blackstone, A. (2017). The Economic and Career Effects of Sexual Harassment on Working Women. Gender and Society, 31(3), 333–358. https://doi.org/10.1177/0891243217704631 McLaughlin, H., Uggen, C. in Blackstone, A. (2018). When sexual harassment is used to equalise power. LSE Business Review, 1–3. Modic, M. (2012, February 2). Kaj je pravzaprav spolno nadlegovanje? Mladina. Pridobljeno na https://www.mladina.si/108797/kaj-je-pravzaprav-spolno-nadlegovanje Nunez, I. in Ollo-Lopez, A. (2017). Exploring the organizational drivers of sexual harassment: empowered jobs against isolation and tolerant climates. Employee Relations, 37(5), 1– 37. https://doi.org/10.1108/ER-05-2016-0097 Prašnikar, A. (2018). Jaz tudi/ Me Too. Lomilke tišine je globalno gibanje proti nasilju nad ženskam. V Sloveniji je zakonodaja sicer ustrezna, praksa pa je slaba. Retrieved July 17, 2018, from https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/jaz-tudi-me-too.html. 28.

(36) Quick, J. C. in McFadyen, M. A. (2017). Sexual harassment: Have we made any progress? Journal. of. Occupational. Health. Psychology,. 22(3),. 286–298.. https://doi.org/10.1037/ocp0000054 Recupero, P. R. (2018). The Notion of Truth and Our Evolving Understanding of Sexual Harassment. The Journal of the American Academy of Psychiatry and the Law, 46(1), 23–30. Retrieved from http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29618532 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, policija. (2017). Letno poročilo o delu policije.. Pridobljeno. na. https://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2 017.pdf Robnik, S. (2007). Spolno nadlegovanje na delovnem mestu : ( so ) odgovornost delodajalcev Aktualno. Delo in Varnost, 52(1), 14–18. Russell, B. L. in Oswald, D. (2016). When Sexism Cuts Both Ways: Predictors of Tolerance of Sexual. Harassment. of. Men.. Men. and. Masculinities,. 19(5),. 524–544.. https://doi.org/10.1177/1097184X15602745 Salman, M., Abdullah, F. in Saleem, A. (2016). Sexual Harassment at Workplace and its Impact on Employee Turnover Intentions. Business & Economic Review:, 8(1), 87–102. Retrieved from http://bereview.pk/index.php/BER/article/view/110 Schultz, V. (2018). Reconceptualizing Sexual Harassment, Again. Yale Law Journal, 22–66. https://doi.org/10.2307/797337 Sojo, V., Fileborn, B., Scovelle, A. J. in Milner, A. (2018). The #MeToo movement: an opportunity. in. public. health?. Lancet,. 391(10140),. 2587–2589.. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)30991-7 Walsh, M. N. in Gates, C. C. (2018). Zero Tolerance for Sexual Harassment in Cardiology: Moving From #MeToo to #MeNeither. Journal of the American College of Cardiology, 71(10), 1176–1177. https://doi.org/10.1016/j.jacc.2018.01.038. 29.

(37)

No results found