• No results found

Motivation of young people for the education

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Motivation of young people for the education"

Copied!
52
0
0

Loading.... (view fulltext now)

Full text

(1)Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov. MOTIVACIJA MLADIH ZA IZOBRAŽEVANJE. Mentorica: red. prof. dr. Eva Jereb. Kranj, september 2017. Kandidatka: Kaja Kustec.

(2) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici, red. prof. dr. Evi Jereb za vso pomoč, nasvete, usmeritve in podporo pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici Andreji Sever, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Hvala tudi mojim domačim, ki so me vseskozi podpirali in verjeli vame..

(3) POVZETEK Motivacija, učenje in izobraževanje so dejavniki, ki grejo z roko v roki in brez katerih ne gre, ko si posameznik želi pridobiti potrebno znanje, s katerim bo kasneje opravljal želen poklic. V diplomskem delu nas je zanimala motivacija mladih, natančneje srednješolcev in študentov, za izobraževanje in učenje. Preučevali smo, kateri dejavniki motivacije vplivajo na odločitev za nadaljevanje izobraževanja in kateri potem mlade motivirajo, da to izobraževanje tudi končajo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo v prvem delu definirali izobraževanje, opisali njegov pomen in cilje ter opisali delovanje šolskega sistema v Republiki Sloveniji. V drugem delu smo definirali pojem motivacije in motiva, učne motivacije ter razliko med zunanjo in notranjo motivacijo. Predstavili smo tudi 17 dejavnikov motivacije, ki po našem mnenju najbolj motivirajo mlade za vpis v izbrano izobraževanje, 8 dejavnikov motivacije, ki jih motivirajo, da izbrano izobraževanje tudi končajo, torej da se učijo in 17 ovir, ki mlade demotivirajo in jih ovirajo pri učenju. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke mladih, ki so trenutno vključeni v srednješolsko ali študijsko izobraževanje, o pomembnosti dejavnikov motivacije, ki jih motivirajo za vpis v izbrano izobraževanje in tiste, ki jih motivirajo za dokončanje izobraževanja oziroma za učenje. Prav tako smo pridobili podatke o pomembnosti ovir, ki jih demotivirajo za učenje. Z analizo podatkov smo prišli do zanimive ugotovitve, da srednješolce za vpis na želeno srednjo šolo najbolj motivira njihov interes oziroma zanimanje za izbrano izobraževanje, študente pa pridobitev višje stopnje izobrazbe. Oboje za končanje izobraževanja najbolj motivira lasten interes, pri učenju pa srednješolce najbolj ovira nezanimiva snov, študente pa pomanjkanje časa. Na koncu diplomske naloge smo oblikovali sklepe in napisali rezultate.. KLJUČNE BESEDE: -. motivacija izobraževanje, mladi in učenje..

(4) ABSTRACT Motivation, learning and education are factors that go hand in hand and without which it does not go when an individual wishes to gain necessary knowledge with which he will later perform the desired profession. We were interested in motivation of the youngs in a dissertation, more specific, of high schoolers and students, for education and learning. We studied which motivation factors influence the decision to continue education and which then motivates young people to finish this education. In the theoretical part of the dissertation, we defined the education in the first part, described its meaning and goals and described the functioning of the school system in the Republic of Slovenia. In the second part, we defined concept of motivation and motive, learning motivation and the difference between external and internal motivation. We also presented 17 motivation factors that, in our opinion, motivate the young people to enter in the chosen education, 8 motivation factors that motivate them to complete the selected education, therefore to learn, and 17 obstacles that demotivate young people and hinder their learning. In the research part of dissertation, we obtained data of young people who are currently involved in secondary or study education about the importance of motivation factors that motivate them to enter in the selected education and those that motivate them to complete their education or learning, using a questionnaire. We also obtained information on the importance of the obstacles that are demotivating them for learning. By analyzing the data, we came to an interesting conclusion, that secondary school students are most motivated by their own interest in the chosen education, while the students motivates most to acquire a higher level of education. To complete the education, both groups motivate the most their own interest. For learning, secondary school students are most hindered by an uninteresting learning substance, while students are most hindered by lack of time. At the end of our dissertation we formed conclusions and written results.. KEYWORDS: -. motivation, education, young people and learning..

(5) KAZALO 1. 2. 3.. 4.. 5.. Uvod ......... ........................................................................ Izobraževanje ...................................................................... 2.1. Pomen in cilji izobraževanja .............................................. 2.2. Izobraževalni sistem v Sloveniji .......................................... Motivacija ........................................................................... 3.1. Motivacija in motivi ........................................................ 3.2. Učna motivacija ............................................................. 3.3. Notranja motivacija ........................................................ 3.4. Zunanja motivacija ......................................................... 3.5. Motivacija za izobraževanje .............................................. 3.6. Dejavniki motivacije ....................................................... 3.7. Demotivacija in ovire pri učenju ......................................... Raziskava motivacije za izobraževanje med mladimi ........................ 4.1. Namen in cilji raziskave ................................................... 4.2. Metode in tehnike dela .................................................... 4.3. Analiza rezultatov .......................................................... 4.4. Ugotovitve ................................................................... Zaključek ........................................................................... Literatura in viri .................................................................... 1 2 2 3 8 8 8 9 9 10 10 15 19 19 19 20 34 40 42.

(6) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 1.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. UVOD. Znanje postaja vedno bolj pomemben dejavnik delovanja in razvoja družbe. Velikokrat lahko v literaturi zasledimo, da je današnja sodobna družba »družba znanja«. Velik tehnološki, znanstveni in informacijski napredek, kateremu smo priča, s seboj prinaša tudi nove ugotovitve in znanja, ki jih je potrebno prenašati na ljudi. Tega se kot družba tudi zavedamo, saj izobraževanje, ne glede na to ali gre za formalno ali neformalno, postaja potreba ne samo mladih, ampak tudi odraslih ob delu. Izobraževanje daje mladim ključno znanje in podlago, katero potrebujejo pri zaposlovanju in uspešnem opravljanju svojega dela ter pri svoji osebni rasti. V diplomski nalogi se bomo tako posvetili izobraževanju mladih in poskušali ugotoviti, kaj jih motivira pri tem. Kadar posameznik želi pridobiti določeno znanje izbranega strokovnega področja, s katerim bo lahko opravljal določeno delo na želenem delovnem mestu oziroma za želeno zaposlitev, so motivacija, učenje in izobraževanje tisti dejavniki, brez katerih ne gre. V diplomski nalogi bomo zato raziskovali motivacijo za izobraževanje in učenje med mladimi. Posvetili se bomo predvsem srednješolcem in študentom in skušali ugotoviti, kateri so tisti dejavniki motivacije, ki jih spodbudijo, da se odločijo za nadaljnje izobraževanje, kateri so tisti dejavniki, ki jih motivirajo, da to izobraževanje potem tudi končajo, in kateri so dejavniki, ki jih ovirajo pri učenju. Gonilna sila delovanja vsakega posameznika je motivacija, torej dejavniki, ki nas spodbudijo oz. motivirajo, da neko dejanje izvršimo. Tako bi lahko rekli, da je motiviranost za izobraževanje splošna želja posameznika, da se uči, izobražuje in pridobiva novo znanje. Dejavniki motivacije so lahko notranji, kadar gre za oseben interes posameznika, ali zunanji, ko se posameznik izobražuje zaradi zunanjih ciljev. Posameznika motivirajo različni dejavniki in kot navaja Kranjc (1982) iz rezultatov raziskav, ki so bile opravljene na temo, kaj motivira ljudi, da nekaj naredijo, ni mogoče dati nekega splošnega zaključka, ampak je bolje, da gremo od primera do primera in z raziskavo ugotovimo, kateri dejavniki motivirajo največ ljudi in kateri dejavniki ostanejo brez odziva (str. 60). Tako bomo s pomočjo anketnega vprašalnika v diplomskem delu ugotavljali, kaj motivira mlade, da se izobražujejo in se učijo in kakšne so razlike v motivaciji srednješolcev in študentov za izobraževanje in učenje.. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 1.

(7) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 2.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. IZOBRAŽEVANJE. Izobraževanje lahko opredelimo kot načrtovan in dolgotrajen proces razvijanja sposobnosti, znanja in navad posameznika, katere mu potem omogočajo vključevanje v delovni proces in družbeno življenje ter oblikujejo njegov pogled na svet (Jereb, 1998, str. 17). Ferjan (2005) opredeljuje izobraževalno-vzgojni proces kot »proces pridobivanja formativnih in informativnih znanj, spretnosti, navad in oblikovanja vrednot, ki poteka pod vodstvom usposobljenega učitelja, je ciljno usmerjen in poteka na osnovi znanstvenih spoznanj (str. 17). Nekoliko drugače izobraževanje opredeljuje Ivančič (1999), ki ga definira kot proces, s katerim posameznikom posredujemo kvalifikacije, ki so nujne za opravljanje nekega dela. Te kvalifikacije so kasneje tisti dejavnik, ki določa kakovost opravljenega dela in poklini uspeh (str. 36). Izobraževanje lahko po namenu in vsebini delimo na splošno in strokovno izobraževanje. O splošnem izobraževanju govorimo, kadar je proces izobraževanja usmerjen k posredovanju znanj o družbi in naravi, ki jih za življenje nujno potrebuje vsak človek. Splošno izobraževanje se ne konča v osnovni šoli, ampak se nadaljuje tudi v srednji, višji, visoki šoli ali fakulteti ter prav tako v delovnem, družinskem in življenjskem okolju, kjer posameznik prav tako pridobiva splošna znanja. O strokovnem izobraževanju pa govorimo, kadar je proces izobraževanja usmerjen k posredovanju znanja in razvijanju sposobnosti in navad posameznika, ki so potrebne za opravljanje določenega strokovnega oziroma poklicnega dela. Pomembno je, da se strokovno izobraževanje naslanja na široko splošno izobraževanje. Splošno in strokovno znanje sta namreč med seboj tako prepletena in soodvisna, da je, predvsem na višjih stopnjah izobraževanja, težko reči, kje je meja med splošnim in strokovnim izobraževanjem (Jereb, 1998, str. 18). Kranjc (1977) navaja, da se z izobraževanjem osvaja in prenaša znanje iz različnih področij znanosti in umetnosti. Poudarja, da je izobraževanje pravzaprav dvojni proces – na eni strani z izobraževanjem prenašamo znanje na druge, na drugi pa z izobraževanjem zavestno, aktivno in kritično osvajamo posredovano znanje. Na novo osvojeno znanje se nato povezuje z že pridobljenim znanjem v povezan sistem (str. 25).. 2.1. POMEN IN CILJI IZOBRAŽEVANJA Drucker (1993) navaja, da vstopamo v družbo znanja, v kateri bo namesto kapitala, naravnih virov in delovne sile, osnovni ekonomski vir znanje. V tej družbi bodo tisti, ki bodo posedali veliko znanja, imeli ključno vlogo, uspešna pa bodo tista podjetja, ki bodo te nosilce znanja znala poiskati in pridobiti v podjetje ter njihovo znanje zavarovati, povečati in izkoristiti kot konkurenčno prednost (str. 7). Izobraževanje dandanes v družbi znanja in nenehnega učenja je in še bolj postaja pomembno področje tako na ravni posameznika kot na nacionalni in globalni ravni. Valentinčič (1983) pravi, da sta ob hitrem znanstvenem, tehnološkem in družbenem razvoju, kateremu smo priča v sodobnem času, izobraževanje in vzgoja nujno. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 2.

(8) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. potrebna elementa v vseh življenjskih obdobjih človeka in v vseh poklicih. Izobraževanje je eden izmed ključnih elementov življenja in dela posameznika. Pregrade in razmejitve med učenjem in delom, izobraževanjem in življenjem, formalnim in neformalnim izobraževanjem in izobraževanjem v mladosti in nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju izginjajo. Tako postaja izobraževanje človekova nenehna obveznost in pravica, hkrati pa odgovornost celotne družbe in ne samo izobraževalnih organizacij. Sodobna družba mora mladim pred vstopom na trg dela zagotoviti kakovostno splošno in strokovno izobrazbo in jim s tem dati dobre temelje za nadaljnje izobraževanje in samoizobraževanje (str. 21). Izobraževanje je potrebno, saj z njim dvignemo nivo znanja in usposobljenosti posameznika za različne poklicne in življenjske vloge, izenačimo možnosti in povečamo socialno vključenost ter izboljšamo kakovost življenja vsakega posameznika. Prav tako je funkcija izobraževanja aktivno vključevanje posameznika v družbeno življenje in zmožnost njegove aktivne vključitve na trg dela. Znanje tako postaja pomemben dejavnik nacionalne konkurenčnosti in produktivnosti (Zupan in Mayer, 2005). Najpomembnejši cilj sistema vzgoje in izobraževanja je »zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost« (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 10). Največ, kar lahko izobraževanje da posameznikom, je, da v njih vzpodbudi voljo do učenja in voljo za nadaljevanje učenja, ko jih osebne okoliščine in situacija, v kateri se znajdejo, privedejo do potrebe po novem znanju ali nadgradnji že osvojenega znanja (Covington, 1998, str. 3). Jereb (1998) navaja, da »mora izobraževalni sistem zagotavljati pogoje za socializacijo in osebnostni razvoj posameznikov v skladu z njihovimi razvojnimi možnostmi in interesi po eni strani in z razvojnimi možnostmi, potrebami in interesi družbe po drugi«. Ta splošni cilj izobraževanja velja za mladino in za odrasle. Lahko ga razčlenimo na sledeče podcilje izobraževalnega sistema:  ne glede na socialno in kulturno poreklo ter spol mora izobraževalni sistem zagotavljati optimalni razvoj posameznikov;  vzgajanje posameznikov v duhu medsebojne strpnosti, razvijanje njihove zavesti glede enakopravnosti spola;  izobraževalni sistem mora spodbujati zavest o integriteti posameznika;  omogočiti mora splošno izobrazbo posameznikov in pridobitev poklica;  razvoj in doseganje čim večje ravni ustvarjalnosti posameznikov in  spodbujati mora vseživljenjsko izobraževanje (str. 26).. 2.2. IZOBRAŽEVALNI SISTEM V SLOVENIJI V Sloveniji je po določbi v ustavi izobraževanje svobodno. Dolžnost države je zagotoviti možnosti, da si prebivalci lahko pridobijo želeno izobrazbo. Izobraževalni sistem je organiziran predvsem kot javna služba, ki jo z izvajanjem javno veljavnih programov opravljajo javni in zasebni izobraževalni zvodi ter zasebniki s koncesijo. Obvezno je osnovnošolsko izobraževanje, ki se financira iz javnih sredstev, vključitev v ostala izobraževanja pa ni obvezna, odloči se vsak posameznik oziroma. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 3.

(9) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. njegovi starši v primeru predšolske vzgoje. Šolski sistem v Republiki Sloveniji je prikazan na Sliki 1. PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolsko vzgojo otrok v Sloveniji izvajajo javni in zasebni vrtci. Namenjena je otrokom, starim od 11 mesecev do 6 let. Vpis v vrtec ni obvezen, o tem, ali bo otrok obiskoval vrtec ali ne, odločajo njegovi starši. Za izvajanje predšolske vzgoje je odgovorna lokalna skupnost, ki ustanavlja in financira javne vrtce glede na potrebe v lokalni skupnosti. Tam, kjer pa so potrebe večje, predšolsko vzgojo izvajajo tudi zasebni vrtci s koncesijo. V vrtcih poteka vzgoja otrok v dveh starostnih obdobjih, in sicer od enega do treh let in od treh let do vstopa v osnovno šolo. V dogovoru s starši otrok, ki obiskujejo javni vrtec, in lokalno skupnostjo lahko v vrtcih izvajajo celodnevne, poldnevne ali krajše programe. Občasno je omogočeno tudi varstvo otrok na domu in varstvo otrok ali izvajanje predšolske vzgoje na domu vzgojitelja, ki mora izpolnjevati enake pogoje kot vzgojitelj v vrtcu (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 15–17). OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE V Sloveniji je osnovnošolsko izobraževanje organizirano kot obvezna devetletna osnovna šola, v katero so vključeni otroci od šestega do petnajstega leta starosti. Osnovnošolsko izobraževanje izvajajo javne in zasebne šole, v zasebne je v Sloveniji vključenih manj kot 1 % vseh učencev. Za otroke s posebnimi potrebami osnovnošolsko izobraževanje izvajajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, za odrasle pa organizacije za izobraževanje odraslih. Tako kot za predšolsko vzgojo, je za izvajanje osnovnošolskega izobraževanja odgovorna lokalna skupnost. Razvejana mreža osnovnih šol omogoča, da je osnovnošolsko izobraževanje dostopno vsem prebivalcem (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 19–21). Osnovnošolsko izobraževanje je razdeljeno na tri vzgojno-izobraževalna obdobja, ki trajajo vsako po tri leta. V šolah izvajajo obvezni kurikulum, kamor spadajo obvezni predmeti, obvezni izbirni predmeti, dnevi dejavnosti in pogovorne ure oddelčne skupnosti in razširjeni kurikulum ter razširjeni kurikulum, kamor spadajo interesne dejavnosti, neobvezni izbirni predmeti, dopolnilni pouk, šola v naravi, jutranje varstvo in podaljšano bivanje (Černoša, 2012, str.13). SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Srednješolsko izobraževanje traja od dve do pet let. Je neobvezno, vanj se vključijo mladostniki po končani osnovni šoli. Srednje šole financira in ustanavlja država, prav tako je država odgovorna za sprejemanje in potrjevanje izobraževalnih programov. Srednješolsko izobraževanje delimo na splošno srednješolsko izobraževanje in na srednje poklicno in strokovno izobraževanje. Splošno srednješolsko izobraževanje je namenjeno predvsem pripravi dijakov na nadaljevanje izobraževanja na univerzah, srednje poklicno in strokovno izobraževanje pa pridobitvi poklica in pripravi dijakov za vstop na trg dela ali za nadaljevanje šolanja.. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 4.

(10) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Splošno srednješolsko izobraževanje je gimnazijsko izobraževanje, kamor spadajo klasična gimnazija, gimnazija s športnim oddelkom, tehniška gimnazija, ekonomska gimnazija in umetniška gimnazija ter enoletni maturitetni tečaj. Vsi gimnazijski programi trajajo štiri leta in se končajo z maturo. Med srednje poklicno in strokovno izobraževanje spadajo programi nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicnotehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja. Programi nižjega poklicnega izobraževanja, ki trajajo dve leti, in srednjega poklicnega izobraževanja, ki trajajo tri leta, se končajo z zaključnim izpitom. Programi poklicno-tehniškega izobraževanja, ki trajajo dve leti in vanje se lahko vpišejo tisti, ki so končali srednje poklicno izobraževanje, in programi srednjega poklicnega izobraževanja, ki trajajo štiri leta, ter enoletni poklicni tečaj pa se končajo s poklicno maturo. Vsi programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja namenijo vsaj 15 % vseh učnih ur praktičnemu usposabljanju, katerega v programih splošnega srednješolskega izobraževanja ni (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 23–33). VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Višješolsko izobraževanje traja dve leti in se zaključi z diplomskim izpitom. Izvajajo ga višje strokovne šole, ki so lahko javne ali zasebne. Javne ustanavlja država, zasebne pa pravne ali fizične osebe. Študijski programi so praktično naravnani in študentom omogočajo, da pridobijo poklicne kompetence, ki so v skladu s poklicnimi standardi na trgu dela. Približno 40 % učnih ur je namenjeno praktičnemu usposabljanju v realnem delovnem okolju. Dvoletni višješolski študijski programi so evropsko primerljivi in so nastali na podlagi kadrovskih potreb v gospodarstvu. Diplomanti višješolskih programov lahko, če jim visokošolski zavod oziroma univerza to omogoči, nadaljujejo šolanje v drugem letniku visokošolskega programa (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 35). VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Visokošolsko izobraževanje ureja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Izvajajo ga javne ali zasebne univerze in samostojni visokošolski zavodi, ki so avtonomni, kar pomeni, da v skladu z zakonom sami sprejemajo študijske programe in določajo kriterije, katerim morajo zadostiti visokošolski profesorji in sodelavci. Da so visokošolski programi v skladu s standardi, skrbi Nacionalna agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (NAKVIS), ki preverja, ali študijski programi izpolnjujejo merila v visokem šolstvu. Visokošolsko izobraževanje je organizirano po bolonjskem sistemu, in sicer na treh stopnjah, s čimer Slovenija sledi ciljem vzpostavitve skupnega evropskega visokošolskega sistema. Na prvi bolonjski stopnji ali dodiplomskem študiju se izvajajo visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi, ki trajajo tri do štiri leta. Na drugi bolonjski stopnji se izvajajo magistrski študijski programi, ki trajajo eno do dve leti in enoviti magistrski študijski programi, ki trajajo pet let. Na tretji bolonjski stopnji pa se izvajajo doktorski študijski programi, ki trajajo dve leti. Drugo in tretjo bolonjsko stopnjo skupaj imenujemo podiplomski študij. Univerze lahko izvajajo vse tri bolonjske stopnje, medtem ko visokošolski zavodi izvajajo le prvostopenjske visokošolske študijske programe (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 36–39).. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 5.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Izobraževanje odraslih je namenjeno vsem tistim, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje in želijo pridobiti nova znanja, vendar nimajo statusa rednega učenca, dijaka ali študenta. Obsega izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje odraslih, ki jih izvajajo organizacije za izobraževanje odraslih. Javne ustanavljajo lokalne skupnosti ali država, zasebne pa pravne ali fizične osebe (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 51). Izobraževanje odraslih lahko delimo na formalno in neformalno izobraževanje. S formalnim izobraževanjem dobijo javno veljavno izobrazbo, poklicno kvalifikacijo ali javno veljavno listino, ki dokazuje končano izobraževanje. Neformalno izobraževanje pa ne prinaša javno veljavne izobrazbe, vendar z njim prav tako pridobivamo, obnavljamo, poglabljamo in posodabljamo znanje. Ljudske univerze so najbolj tipični javni zavodi za izobraževanje odraslih, saj je njihova osnovna dejavnost izobraževanje odraslih (Černoša, 2002, str. 15–16). Formalno izobraževanje odraslih pa izvajajo tudi srednje, višje in visoke šole ter druge organizacije, ki so registrirane za izobraževanje odraslih, podjetniški izobraževalni centri in zasebniki, ki imajo status zasebnega učitelja. Prav tako imajo v Sloveniji odrasli možnost potrjevati svoje neformalno pridobljeno znanje na ministrstvu, pristojnem za delo, kjer morajo opraviti preizkus znanja, in tako pridobijo certifikat o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017, str. 51,55).. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 6.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Slika 1: Šolski sistem v Republiki Sloveniji ( http://www.gssrm.si/wordpress/wpcontent/uploads/2016/11/solski.sistem.v.sloveniji.pdf ). Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 7.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 3.. Diplomsko delo univerzitetnega študija. MOTIVACIJA. 3.1. MOTIVACIJA IN MOTIVI Naše obnašanje in delovanje se ne pojavi kar samo od sebe, ampak ima svoje vzroke in cilje, pravimo da je motivirano. Motivacija je torej vse tisto, kar spodbuja in usmerja naše delovanje. Motivacija je skupek vseh silnic, gibal in dejavnikov našega delovanja. To so motivi, potrebe, cilji, želje, nagoni, vrednote, ideali, interesi in volja posameznika. Motivi spodbujajo obnašanje posameznika in ga usmerjajo k njegovim ciljem (Musek in Pečjak, 2001, str. 86–89). »Motivacija je proces izzivanja (zbujanja) človekove aktivnosti, njenega usmerjanja na določene predmete in uravnavanja, da bi se dosegli določeni cilji. Gibalne sile, ki aktivnosti izzivajo, krepijo in usmerjajo cilje, imenujemo motivi (iz lat. movere – gibati, premakniti)« (Marentič-Požarnik, 1980, str. 81). Motivacija zajema spodbujanje in usmerjanje aktivnosti posameznika. Tako različne silnice, kot so instinkti in nagoni ter potrebe in motivi, spodbujajo delovanje posameznika, katero pa je usmerjeno k različnim ciljem, ki jih posameznik pridobi tekom učenja, izkušenj in vpliva okolice (Stipek, 2002, str. 31). Motivacija je proces, ki pri posamezniku sproža njegovo aktivnost in jo usmerja k izbranim objektom, poenoti in uravnava njegovo obnašanje ter vse skupaj poveže v celoto z namenom doseganja zadanih ciljev. Motivacija je ena najpomembnejših psihičnih funkcij človeka, saj daje vsakemu posamezniku poseben pečat posebnosti ali celo enkratnosti. Pojavlja se v obliki posameznikovih potreb, nagibov, želja, interesov, teženj in hotenj, vse te elemente skupaj pa običajno imenujemo motivi. Ti motivi povzročijo določeno stanje pri posamezniku, ki mu pravimo motivacija. Na osnovi te se posameznik nagiba ali oddaljuje od različnih predmetov, kateri mu predstavljajo vsebino motivov. Povsem isti motivi se pri posameznikih ne ponavljajo (Kranjc, 1982, str. 21). Uhan (2000) motiv pojmuje kot razlog in hotenje, da posameznik deluje. Motivacija posameznika je usmerjanje njegove aktivnosti k postavljenim ciljem s pomočjo njegovih motivov (str. 11).. 3.2. UČNA MOTIVACIJA Učna motivacija je psihološki proces, ki spodbuja učenca k učenju, ga usmerja tekom učenja. Od nje je odvisna intenzivnost učenja ter vztrajnost učenca pri učenju. Kadar je učna motivacija pri učencu nizka, se to kaže kot nesodelovanje pri pouku, njegova prizadevnost in trud za učenje sta nizka, z učenjem preneha hitro, ni se pripravljen soočiti s težjimi nalogami, ko naleti na težavo. Učna motivacija v veliki meri vpliva na kakovost pridobivanja novega znanja iz podatkov, ki jih učenec ima na razpolago, in dejavnosti, ki jih izvajajo pri pouku. Motiviran učenec uporablja kompleksnejše spoznavne procese v različnih učnih situacijah in se posledično zato tudi več nauči in pa bolj kakovostno kot nemotiviran učenec (Jetton in Alexander 2001, Pintrich, 2003, v Puklek Levpušček in Zupančič, 2009,str. 41–42).. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 8.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Ana Kranjc navaja, da motivacija za učenje »vpliva na obseg pridobljenega znanja, na hitrost pozabljanja in pa tudi na stopnjo, do katere bodo pridobljeno znanje, spretnosti, navade in stališča uporabljeni in izkoriščeni v praksi. Poleg navedenih vplivov opazimo še, da vpliva motivacija za izobraževanje na hitrost pridobivanja znanja, spretnosti, navad in predlogov ter na hitrost razvijanja učenčevih sposobnosti« (Kranjc, 1982, str. 83). Motiviran posameznik se lahko uči v hrupu, mrazu in neprimerni delovni mizi. Učni uspeh bi sicer ob ugodnih pogojih bil boljši, vendar to ni nujno (Jereb in Potokar, 2010, str. 558). Učenec, ki je motiviran, se sproti uči in sproti krepi svoje interese in potrebe po novem znanju in raziskovanju. Medtem ko nemotiviran učenec, ki se skozi učno snov prebija brez volje in veselja, doživlja ravno nasprotno. Na koncu je sicer uspeh enak pri obeh, vendar nemotiviran učenec ta uspeh doseže za ceno velikega zmanjšanja interesa za učenje, njegov odnos do stroke, ki jo je študiral, je odklanjajoč, lahko pride celo do velikega ali popolnega upada njegove vedoželjnosti (Hrnjica, 1979, v Kranjc, 1982, str. 82).. 3.3. NOTRANJA MOTIVACIJA Notranja motivacija posameznika je njegova naravna težnja po iskanju in izpolnjevanju izzivov, pri katerih sledi lastnim interesom in uri svoje sposobnosti. Ko je posameznik notranje motiviran, ne potrebuje spodbud ali kazni od okolice, ker je že sama aktivnost za njega nagrada. Izvira iz dejavnikov, kot so posameznikov interes, njegova radovednost ipd. (Woolfolk, 2002, str. 320). Cilj delovanja notranje motivacije je dejavnost sama, prav tako je vir podkrepitve pri notranji motivaciji posameznik sam in ne ljudje okoli njega. Posameznik je tako na primer notranje motiviran za učenje in izobraževanje, če se izobražuje in uči zaradi zanimanja za določeno področje, želje, da bi vedel več o tem ali da bi razvil svoje zmožnosti (Marentič-Požarnik, 1988, str. 85).. 3.4. ZUNANJA MOTIVACIJA Zunanja motivacija posameznika je delovanje posameznika z namenom, da bi dosegel neko nagrado, katera mu predstavlja posledico določene aktivnosti. Aktivnost sama po sebi ga ne zanima, zanima ga samo to, kar mu bo ta aktivnost prinesla. Posameznik dela nekaj zato, da bi dobil dobro oceno ali nagrado, se izognil kazni, ugodil učitelju ali iz katerega koli drugega zunanjega razloga (Woolfolk, 2002, str. 320). Cilj delovanja zunanje motivacije so posledice, ki jih prinese določena dejavnost, vir podkrepitve pri zunanji motivaciji pa so predvsem drugi ljudje. Če je posameznik zunanje motiviran za učenje in izobraževanje, se uči zaradi zunanjih posledic, ki niso nujno sestavni del samega učenja in izobraževanja. To so lahko dobra ocena, učni uspeh, pohvala ali nagrada ipd. Tako je lahko posamezniku učenje sredstvo, s katerim bo ustregel svojim staršem ali s katerim bo dobil dobro oceno, se dokazal pred vrstniki ali se izognil negativnim posledicam neučenja, kot so slaba ocena, graja, posmeh ipd. (Marentič-Požarnik, 1988, str. 85).. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 9.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Med vsemi, ki so vključeni v izobraževanje, najdemo tudi posameznike, katerim učenje predstavlja napor in lahko tekom izobraževanja doživijo veliko slabih izkušenj, ampak kljub vsem težavam vztrajajo, saj pričakujejo nagrado na koncu procesa, torej ko dosežejo cilj. S pridobitvijo potrdila o končanem šolanju se bodo lahko vpisali na želeno nadaljnje izobraževanje, lahko bodo zamenjali delovno okolje ali kateri drugi zunanji motiv (Kranj, 1982, str. 62).. 3.5. MOTIVACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE »Motivacija ima odločilno vlogo pri vključevanju v izobraževanje, pri vztrajanju na poti do ciljev in pri sami učni storilnosti« (Valentinčič, 1983, str. 46). V splošnem bi lahko motivacijo za izobraževanje opredelili kot skupek vseh dejavnikov in motivov, ki posameznika usmerjajo in ga vzpodbujajo za učenje ter vseh dejavnikov in motivov, ki vplivajo na trajanje, kakovost in intenzivnost v procesu izobraževanja. Od motivacije posameznika je odvisno, ali bo njegovo znanje dolgotrajno in ali ga bo lahko uporabil tudi v ostalih življenjskih situacijah, izven samega izobraževalnega procesa. Kadar proučujemo motivacijo za izobraževanje, moramo biti pozorni, da razlikujemo njene tri pomembne komponente:  razlog, zakaj se je posameznik sploh lotil izobraževanja,  odločitev, da bo vložil čas in napor v izbrano izobraževanje in  vztrajanje, da bo to izobraževanje tudi končal (Marentič-Požarnik, 2000, str. 184). Razvoj motivacije za izobraževanje je dolgotrajen proces. Začne se že želo zgodaj pri otrocih in na njega vplivajo najrazličnejše vzgojne situacije v šoli, zunaj šole, v družinskem okolju in tudi v širši družbi. Razvoj motivacije za učenje je ena od osnovnih nalog vzgoje otrok že od prvih let življenja naprej, saj je dobro razvita motivacija za izobraževanje nujna za permanentno izobraževanje posameznika (Kranjc, 1982, str. 157). Motivi, zakaj se posameznik izobražuje, so od posameznika do posameznika različni in pri vsakem posamezniku se s časom spreminjajo. Posledično lahko ugotovimo, da je udeležba posameznika v izobraževanju odvisna od več dejavnikov. Na eni strani imamo motive, ki spodbujajo udeležbo v izobraževanju, na drugi strani pa negativne dejavnike in ovire, ki zavirajo udeležbo v izobraževanju (Marentič-Požarnik, 2002, str. 8–14).. 3.6. DEJAVNIKI MOTIVACIJE »Motivacija je pojav, ki ga je težko opazovati, meriti ali nanj vplivati. Če želimo na motivacijo vplivati in jo spremljati, si moramo razjasniti, kateri so tisti pokazatelji, po katerih lahko sklepamo o posameznikovi motiviranosti za določeno aktivnost« (Radovan, 2003, str. 5). Za vključitev v izobraževanje ni dovolj samo en motiv, ampak se jih pri posameznikih pojavlja več hkrati, med temi pa običajno eden prevladuje oziroma je najmočnejši, čeprav ni edini in z njim delujejo še drugi (Kranjc, 1982, str. 102).. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 10.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Motivi, zakaj se posameznik vključi v izobraževanje, so od posameznika do posameznika drugačni, prav tako kot tudi stopnja oziroma moč njihove motivacije. Zato smo iz vseh virov izbrali tiste dejavnike motivacije, za katere menimo, da najbolj pomembno vplivajo na razvoj, porast ali upadanje motivacije mladih za izobraževanje. DRUŽINA Različni načini vzgoje posameznikov vplivajo na njihovo željo po izobraževanju in sposobnost učenja ter prilagodljivost na šolsko okolje (Jereb, 2010, str. 10). Družina je pomemben dejavnik, ki vpliva na posameznikovo motivacijo za izobraževanje. V družini se namreč oblikuje odnos do izobraževanja in vseživljenjskega učenja, ki se potem krepi in razvija v šolskem sistemu. Zelo pomemben vpliv na posameznikovo odločitev glede nadaljnjega izobraževanja ima tudi izobrazba staršev (Drofenik, 1999, str. 301–304). Če posameznik ne najde podpore pri svojih bližnjih, ko pridobiva novo znanje in izobrazbo, obstaja velika nevarnost, da se bo tudi njemu zdelo izobraževanje nesmiselno in ga bo začel opuščati. Nasprotni učinek se pojavi, če posameznik vsaj od enega člana dobi spodbudo in začuti, da ta verjame v njegov uspeh. Takrat se mu samo učenje ne zdi več tako težko in nasploh postane bolj zadovoljen s celotnim izobraževanjem. Že zelo majhna pozornost in vzpodbuda družinskega člana je zelo stimulativna (Kranjc, 1982, str. 278). DRUŽBENI STATUS Status v družbi, ki ga bo posameznik z dokončanjem izbranega izobraževanja pridobil, se navezuje predvsem na to, kako družba vrednoti izobraževalni sistem in kakšen pomen mu pripisuje. Prav tako so določeni poklici v družbi bolj ugledni in uveljavljeni in se posamezniki raje odločijo za izobraževanje, ki jih bo pripeljalo do boljšega poklica in dela. Bevc (2006) navaja, da je vrednotenje izobraževanja družbe eden od glavnih motivacijskih mehanizmov za izobraževanje, saj odseva motivacijski vzorec, ki ga je družba sprejela (str. 49). »Na motivacijo za izobraževanje odločilno vpliva tudi vrednotenje izobraževanja v družbi in določenem okolju. Družba daje večjo ali manjšo veljavo izobrazbi, znanju in ustvarjalnosti z najrazličnejšimi ukrepi, s tem pa vpliva tudi na motivacijo mladine in odraslih za izobraževanje« (Valentinčič, 1983, str. 47). PRIDOBITEV VIŠJE STOPNJE IZOBRAZBE ALI IZPOLNITEV POKLICNIH ŽELJA Za posameznikovo motivacijo in vztrajanje v izobraževanju so pomembne njegove izobrazbene in poklicne želje. Zelo pomembno je, kakšno stopnjo izobrazbe si želi pridobiti in kateri poklic želi opravljati (Jereb in Potokar, 2010, str. 558). Poklicne želje so eden izmed najpomembnejših motivacijskih dejavnikov za izobraževanje. Posameznikova motivacija za izobraževanje je lahko zelo močna, če vé, da bo po uspešno zaključenem izobraževanju lahko opravljal svoj »sanjski Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 11.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. poklic«. Tudi če bo naletel na več ovir, bo še vedno našel voljo in motivacijo in vztrajal. TEKMOVANJE Tekmovanje kot dejavnik motivacije za izobraževanje se nanaša na tekmovanje posameznikov v razredu med sabo ali tekmovanje z družinskimi člani. Tekmujejo v učenju, kdo bo imel boljši učni uspeh, ali pa se hočejo dokazati pred učiteljem ali v družinskem okolju (Kranjc 1982, str. 198). VIŠJI DOHODEK Velja prepričanje, da višja stopnja izobrazbe prinaša tudi bolje plačana delovna mesta. Izobraževanje se »splača«, saj so poklici oziroma delovna mesta, kjer je potrebna višja izobrazba, bolje plačani. Mladi se po končanem obveznem izobraževanju v nadaljnje izobraževanje vključujejo predvsem z namenom pridobiti znanje in sposobnosti, s katerimi bodo, ko vstopijo na trg dela, našli ustrezno oziroma želeno zaposlitev in si s tem pridobili dostojen socialni in ekonomski položaj v družbi (Mladinski svet Slovenije, 2010). Vsako dodatno leto izobraževanja naj bi v povprečju posamezniku dvignilo plačo za 5–15 % (Psacharopoulos in Patrinos v Berle in Širca, str. 24). LAŽJE DELO Ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe pogosto opravljajo na svojih delovnih mestih težja fizična dela. Zato je izobraževanje, da bi se izognili težkemu fizičnemu delu, lahko zelo močan motivator za posameznika, saj velja prepričanje, da posamezniki z višjo stopnjo izobrazbe opravljajo dela, kjer prevladuje intelektualno in ne fizično delo. VEČJE MOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV Danes v Sloveniji veliko mladih težko najde zaposlitev. Veliko je tudi mladih z visoko izobrazbo, vendar primanjkuje delovnih mest na tem področju. Zato jih lahko dodatno motivira, da se vpišejo v določeno izobraževanje, dejstvo, da na trgu dela določen profil kadra primanjkuje. »Med dolgotrajno brezposelnimi narašča delež diplomantov, ki so končali študij s področja umetnosti in humanistike in družbenih, poslovnih, upravnih ter pravnih ved, manjši delež pa predstavljajo zlasti diplomanti s področja zdravstva in sociale ter izobraževalnih ved« (ZRSZ, 2015, str. 17). LASTEN INTERES Interes posameznika je težnja ali seštevek njegovih usmerjevalnih sil, ki mu omogočata selektivno pozornost do nekega objekta ali dogodka. Je občutek, ko se zdi določen objekt ali dogodek drugačen, zanimiv, lahko nas tudi prizadene. Je tudi prizadevanje in radovednost, da bi ta objekt spoznal do popolnosti. Interes je tisti občutek posameznika, brez katerega se ne bi mogel oziroma ne bi imel želje, da bi se učil (English H. in English A., 1961, v Kranjc, 1982, str. 193). Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 12.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Posameznikov interes kot dejavnik motivacije je eden od najmanj stabilnih dejavnikov, saj se interesi hitro menjajo, razvijejo se novi in prvotni upadejo. Posameznikovi interesi in njihov razvoj je v veliki meri odvisen od njegovega socialnega okolja in so del notranje motivacije za izobraževanje. Pomankanje interesa posameznika za izobraževanje se pogosto pojavi zaradi pomankanja znanja, saj ko se z neko snovjo do neke mere seznanijo, jih ta vedno bolj zanima. Učenje in izobraževanje ne more potekati učinkovito brez interesov (Kranjc, 1982, str. 192–196). Interes posameznika se kot dejavnik motivacije za izobraževanje pojavlja predvsem kot zanimanje za določeno stroko, za določen poklic ali za izobraževanje in pridobivanje znanja in višje stopnje izobrazbe nasploh. ŽELJA PO NOVEM ZNANJU V sodobni družbi znanje postaja vedno bolj pomemben dejavnik razvoja, družbenih sprememb in vedno bolj ga lahko pojmujemo kot investicijo. »Znanje ima v sodobni družbi posebno pomembno ali celo osrednje mesto. Postaja dobrina, ki ni le pravica, temveč nujnost za vsakogar« (Jelenc-Krašovec, 2003, str. 43). Želja po novem znanju in izpopolnjevanju je v ospredju, kadar se posameznik odloča za nadaljnje izobraževanje. Ta želja najpogosteje izvira iz družbene, poklicne ali druge aktivnosti posameznika in mu omogoča, da uresniči in razvija lastne sposobnosti in aspiracije (Valentinčič, 1983, str. 46). IZOGIBANJE ZAPOSLITI Motiv za nadaljevanje izobraževanja lahko posamezniku predstavlja tudi dejstvo, da se mu še ni treba zaposliti. Nekateri mladi se še niso pripravljeni zaposliti in raje nadaljujejo izobraževanje ter s tem pridobijo višjo stopnjo izobrazbe in boljše pogoje za delo. SPOZNAVANJE NOVIH LJUDI IN ŽELJA PO PRIPADNOSTI Izobraževanje, razen ko to poteka na daljavo, je ena izmed najboljših priložnosti za spoznavanje ljudi in sklepanje prijateljstev. Spoznavanje novih ljudi in socializacija sta lahko dodaten motiv, da se posameznik vpiše v določeno izobraževanje, nista pa odločilna. Pripadnost oziroma želja po pripadnosti je eden izmed motivov, kateremu posamezniki z vključevanjem v izobraževanje želijo zadostiti. Kranjc (1982) navaja, da posameznik z zadovoljevanjem potrebe po pripadnosti in sprejetosti v večji socialni skupini dobi potrditev lastnega jaza, hkrati pa ima okolje, s katerim se primerja in tako ugotavlja vrednost in zmožnosti v primerjavi z ostalimi ter kriterije za to, katere so dobre in prave poti. Na ta način se počuti varnejšega. DVIG SAMOZAVESTI. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 13.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Nekateri se za nadaljnje izobraževanje odločijo, da bi izboljšali samozavest in samospoštovanje. Določeni izobraževalni programi so namreč v družbi deležni večjega spoštovanja, saj so zahtevnejši ali bolj prestižni. Posameznik se tako lahko z vključitvijo v izobraževanje počuti samozavestnejšega, saj mu je uspelo priti na določeno fakulteto, srednjo šolo ali je dobil štipendijo in podobno. Nekateri posamezniki doživljajo zadovoljstvo in jih motivira že sam izobraževalni proces. Pomembno jim je, da se vključijo v izobraževanje, četudi učne snovi in znanja ne bodo nikoli potrebovali. Tekom izobraževanja so mogoče imeli priložnost samopotrditve in dviga samospoštovanja in samozavesti (Kranjc, 1982). OSEBNI RAZVOJ Jelenc (1996) poudarja, da posameznike, ki se odločijo za nadaljnje izobraževanje, zlasti odrasle, bolj motivira želja po osebnostni rasti, razvijanje lastnih sposobnosti in uspešno delovanje kot pa zunanje spodbude (str. 42). IZZIV Nekaterim lahko izobraževanje predstavlja izziv, nekaj, kar si zastavijo, da bodo dosegli oziroma končali. Lahko si zastavijo, da bodo dosegli določeno stopnjo izobrazbe, da bodi doktorji, managerji ipd. Če jim izobraževanje pomeni izziv, jih lahko tako kot težave ali neznana situacija še bolj motivira in so še bolj motivirani za izobraževanje. SAMOSTOJNOST Motivacijski dejavnik za izobraževanje je lahko tudi samostojnost in svobodno odločanje o svojem življenju, brez pritiska in vmešavanja staršev, zlasti ko gredo posamezniki v srednjo šolo ali študirat izven domačega kraja in potem tudi bivajo v drugem mestu. Takrat so lahko popolnoma samostojni in sami odločajo o svojem življenju. UČNI USPEH IN OCENE Učni uspeh in šolske ocene so eden izmed najpogostejših motivatorjev za učenje mladih. Kot navaja Kranjc, (1982) šolske ocene kot eden najpomembnejših motivacijski dejavnikov mladih v času šolanja že same po sebi vplivajo na motivacijo za učenje. Njihov pomen in vpliv na motivacijo je odvisen predvsem od tega, kakšen pomen jim daje okolje posameznika, predvsem njegova družina in učitelji. Prav tako ocene vplivajo na posameznikovo samozavest in samospoštovanje. »Čim boljši učni uspeh imajo učenci, tem bolj postajajo zainteresirani in hkrati motivirani za določen predmet ali celo za šolo, ki jo obiskujejo, in obratno – neuspeh hitro znižuje motivacijo (str. 181). Ocenjevanje znanja zelo vpliva na motivacijo posameznika. V ospredju je zunanja motivacija, pomembne pa so predvsem čim višje ocene, če gre za številčno ocenjevanje, pogosto pa je prisotno tudi tekmovanje (Penica Palčič, 2008, str. 127). Čeprav v splošnem velja, da boljši učni uspeh dviga učno motivacijo, slabši pa jo znižuje, Kranjc (1982) postavlja tudi proti trditev, da neuspeh oziroma slabša ocena Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 14.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ne deluje enako pri vseh vključenih v izobraževanje. Slabši uspeh lahko nekoga še bolj motivira za nadaljnje izobraževanje in učenje, medtem ko lahko drugim motivacijo povsem ugasne, kar je odvisno od posameznika in njegove celotne osebnost (str. 184). POHVALA ALI GRAJA Pohvala ali graja učitelja lahko posameznika med izobraževanjem spodbudi in mu da pomembno povratno informacijo, kje se trenutno nahaja s svojim znanjem. Kako bo posameznik sprejel pohvalo in grajo, je odvisno od osebnosti posameznika. Splošno znano je, da pohvala pospešuje učenje, graja pa lahko vpliva na odpravljanje neprimernega ali nepravilnega obnašanja (Pečjak v Kranjc, 1982, str. 170).. 3.7. DEMOTIVACIJA IN OVIRE PRI UČENJU Na posameznikovo raven motivacije za učenje vplivajo tudi ovire, s katerimi se srečuje med izobraževanjem, ki potem v večji ali manjši meri znižujejo njegov uspeh pri učenju in posledično tudi motivacijo za učenje. Negativna motivacija za izobraževanje in učenje je velikokrat posledica neuspehov, negativnih izkušenj in polomov tekom izobraževanja (Potokar in Jereb, 2003, str. 559). Negativna doživetja ne vplivajo le na trenutno situacijo, v kateri se posameznik znajde, ampak dobi v njegovi zavesti posplošen vpliv in se v prihodnje varuje in je previden pri vseh podobnih situacijah. Tako na posameznikovo motivacijo za učenje in izobraževanje vplivajo vse njegove predhodne težave, ki jih je imel tekom izobraževalnega procesa, hkrati pa mu dodatno znižujejo motivacijo še sprotna negativna doživetja (Kranjc, 1982, str. 270). Posameznik lahko neprijetno počutje med samim izobraževanjem pomni še zelo dolgo in tudi kasneje lahko vpliva na njegovo morebitno odločitev za nadaljnje izobraževanje tako, da okleva (Kranjc, 1982, str.271). Izpostavili smo dejavnike, ki po našem mnenju predstavljajo največje ovire pri učenju posameznika in tako znižujejo njegovo raven motivacije za izobraževanje. Poudarili bi, da se ti dejavniki oziroma ovire pri učenju pogosto prepletajo med seboj ali se pojavljajo skupaj. STRES Stres je tegoba sodobnega časa. Vedno več mladih je pod pritiskom pričakovanj in zahtev staršev, sorodnikov in drugih glede izobraževanja. Tako jim velika pričakovanja okolice, pomankanje časa in preobremenjenost, strah pred neuspehom in podobne okoliščine povečujejo stres, zaradi katerega se težko skoncentrirajo na učno snov. Stres bi lahko opredelili kot telesne ali psihične obremenitve, katerim je posameznik težko kos. Za večino udeležencev izobraževanja prestavljata šola in pouk vedno bolj Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 15.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. stresno situacijo predvsem zaradi vedno večjih pričakovanj in zahtev. Stres še dodatno povečujejo tudi stresne socialne situacije, to so lahko različni konflikti in razočaranja, ki jih posameznik pogosto občuti kot jezo ali žalost. Stres zaradi učenja ali tako imenovani učni stres najpogosteje povzroči prevelik obseg ali abstraktnost učne snovi, preobsežne ali prezahtevne domače naloge, zunanja preverjanja in testiranja učencev, učiteljev neoseben odnos do učencev, preveliki razredi in zasmehovanje ali trpinčenje sošolcev. Stres deluje na posameznika zelo demotivacijsko, saj lahko povzroči anksioznost in strah učenca (Marentič-Požarnik, 2000, str. 4–9). PREOBREMENJENOST, POMANJKANJE ČASA IN PREVEČ DRUGIH OBVEZNOSTI Časovna stiska je dandanes, ko imajo mladi poleg izobraževanja še vrsto ostalih obveznosti, po našem mnenju ena glavnih ovir za učenje, saj je za učenje, zlasti za zahtevnejše programe, potrebno veliko časa. Tukaj je veliko različnih interesnih in športnih dejavnosti, ki se jih mladi udeležujejo, predvsem študentje pa se zaradi dodatnega zaslužka in pridobivanja delovnih izkušenj pogosto poslužujejo študentskega dela. Časovne stiske se lahko pojavijo kadarkoli med samim izobraževanjem in v različnih oblikah. Lahko se zgodi, da si posameznik ne more najti časa, da bi se udeleževal predavanj ali drugih oblik skupinskega izobraževanja, ker ima druge obveznosti, običajno je to služba. Lahko se zgodi, da mu zaradi ostalih obveznosti zmanjkuje časa za sprotno učenje. Tako se lahko vključenim v izobraževanje nabira vedno več snovi in pri predavanjih s težavo sledijo novi učni snovi. Sčasoma jim predavanje predstavlja le še formalnost, doma pa delno zaradi pomankanja časa delno pa tudi zaradi nerazumevanja in počasnega premika pri razumevanju nove snovi ne uspejo dohiteti dela in napredovanja pri učenju ostalih v izobraževalni skupini. Motivacija tako pade in hitro se pojavijo še ostali dejavniki demotivacije, kot so strah pred neuspehom, padec samozavesti ipd. (Kranjc, 1982, str. 278). NEZAUPANJE V SVOJE SPOSOBNOSTI, STRAH PRED NEUSPEHOM IN PRENIZKA SAMOZAVEST Strah je naravna čustvena reakcija na zaznano nevarnost ali ogroženost, ki zniža kakovost umskega delovanja posameznika in ga ohromi. Strah pred neuspehom se nanaša predvsem na storilnost posameznika, običajno pa se pojavi pred preverjanjem ali ocenjevanjem znanja (Marentič-Požarnik, 2000, str. 4–9). Če je posameznik nesamozavesten in ne zaupa v svoje sposobnosti, s tem samo še povečuje strah pred neuspehom. V takem stanje je posameznik v krču in izkoristi le minimalni del svojih sposobnosti. Strah pred neuspehom se lahko pojavi že pred samim vpisom in nekaterim prav ta strah prepreči, da bi se vpisali v nadaljnje izobraževanje. Strah pred neuspehom pogosto povzroči pomankanje samozavesti posameznika in njegova negotovost. Vsi našteti dejavniki se še posebej povečajo pred obdobjem preverjanja znanja in izpiti ali ko je trebe dokazovati svoje znanje tudi na drug način, z izdelavo seminarskih nalog, poročil ipd.(Kranjc, 1982, str. 280–281).. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 16.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. ZELO ZAHTEVNA ALI NEZANIMIVA SNOV Poleg motivacije so za uspeh pri izobraževanju potrebne tudi ustrezne sposobnosti posameznika. Če se posameznik ne čuti dovolj sposobnega ali pa po določenem času in vloženem trudu še vedno ne osvoji nove učne snovi, mu motivacija pade in ima občutek da je snov prezahtevna in da se je ne bo mogel naučiti. Če mora posameznik ponavljati to, kar že ve, ali pa je program in učna snov izobraževanja drugačna od tega, kar je pričakoval in si prestavljal, mu lahko motivacija in zagon padata, sploh če se mora učiti to, kar ga ne zanima ali se mu ne zdi potrebno. Pri učenju take snovi mu miselna zbranost hitro popusti in njegovo naprezanje in trud usahneta (Kranjc, 1982, str. 272). HLADEN ODNOS UČITELJA ALI NJEGOVA SLABA RAZLAGA UČNE SNOVI Dober odnos med učiteljem in učencem je pomemben dejavnik, ki učencu lahko pomembno pomaga pri razvoju njegovih interesov za določeno učno snov in za izobraževanje ter ugodno vpliva na njegovo motivacijo za učenje. Pomembno je, da učenci čutijo, da jim je učitelj naklonjen, da spoštuje posameznikovo individualnost in da mu je pomemben njihov razvoj. Tako je možnost, da učenci razvijejo dober odnos do predmeta in se identificirajo z učno snovjo veliko večja (MarentičPožarnik, 1988, str. 93). Pomankanje socialnega stika med učencem in učiteljem lahko pri učencu povzroči, da mu celotno izobraževanje postane neprijetna izkušnja. Pri udeležencih izobraževanja zapeti odnosi vzbujajo občutek nelagodja, v nekaterih primerih se lahko pojavijo celo negativna čustva (Kranjc, 1982, str.271). Dobra razlaga učne snovi učitelja oziroma profesorja lahko pri učencih občutno zmanjša potreben čas učenja doma. Prav tako njegova pripravljenost za dodatno razlago posamezniku veliko pripomore k razumevanju učne snovi. NAČIN OCENJEVANJA IN PREVERJANJA ZNANJA Ocenjevanje in preverjanje znanja je sestavni del vsakega izobraževalnega programa. Z njim učitelji in profesorji ter ostali pedagoški delavci ugotavljajo in vrednotijo doseženo znanje posameznika (Penca Palčič, 2008, str. 126). Nekateri posamezniki imajo raje ustno preverjanje znanja, nekateri pisno, nekateri pa imajo raje, da svoje znanje dokažejo s pomočjo seminarske naloge, projektne naloge ali praktičnega dela. Če posamezniku način preverjanja in ocenjevanja znanje ne ustreza, se lahko pojavi strah, pade mu samozavest, misli si, da se uči brez razloga, saj bo »zmrznil« na preverjanju znanja ipd. POMANKLJIVO PREDZNAJE IN POMANKLJIVE UČNE NAVADE IN UČNE TEHNIKE Predznanje posameznika močno vpliva na njegovo motiviranost in vztrajnost pri učenju. Znanje se večinoma med seboj povečuje vertikalno, zato je nemogoče, da bi se posameznik začel učiti nekje na sredini. Če se v posameznikovem znanju znajdejo večje praznine, ker se novo znanje ne povezuje z že pridobljenim in ni nadaljevanje in nadgrajevanje že pridobljenega znanja, bo ta hitro porabil energijo, Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 17.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. da bi razumel novo učno snov. Brez ustreznega predznanja se težko uči in lahko se zgodi, da se takšen posameznik sploh ne prebije do razumevanje nove učne snovi ali rešitve novih nalog. Po določenem času in več poskusih lahko tudi najbolj vztrajni obupajo in so povsem demotivirani (Kranjc, 1982, str. 280). Še tako visoka motiviranost in inteligentne sposobnosti posameznika niso dovolj, da bi izobraževanje posameznika potekalo uspešno. Težave se pojavijo, če ni vešč učnih navad in tehnik in se ne ve učiti ali pa se je zaradi velikega premora odvadil učenja. Manjkajo mu splošne navade, ki so potrebne za poslušanje predavanj, predelovanje knjig in učenje po ostalih poteh. Ko posameznik nima razvitih učnih navad in tehnik, je izobraževanje prepuščeno slučaju, njegovo napredovanje pa je zelo počasno, pogosto niti nima občutka, da napreduje (Kranjc, 1982, str. 282). NEDOSEGLJIVO ŠTUDIJSKO GRADIVO Dandanes je predvsem v študijskih programih izobraževanja potrebno veliko različnih virov, s pomočjo katerih posameznik črpa informacije in oblikuje potrebno znanje. Veliko se uporablja tuje literature, zato se pojavi težava, če posameznik ne obvlada tujega jezika. Lahko se tudi zgodi, da ne more pridobiti ustreznega gradiva in virov za izdelavo seminarske ali projektne naloge. Večina učbenikov in knjig, ki jih posamezniki potrebujejo med izobraževanjem, se izposoja v knjižnicah, kjer je zaloga knjig omejena. Tako se lahko zgodi, da posameznik ne more do kakšnega učbenika ali knjige v nekem obdobju in se tako ne more ustrezno pripraviti na preverjanje znanja. ANKSIOZNOST Anksioznost je splošno nelagodje, občutek napetosti in tesnobe posameznika. Lahko je vzrok za neuspeh v šoli ali posledica neuspeha v šoli. Ima kognitivne in afektivne komponente. Kognitivna komponenta vključuje predvsem negativne misli in skrbi posameznika. To je takrat, ko posameznik razmišlja o tem, kakšne posledice bodo, če mu ne bi uspelo in potem strah, da mu res ne bo uspelo. Afektivna komponenta pa vključuje čustvene in fiziološke reakcije posameznika. Lahko se mu potijo dlani, čuti bolečine v želodcu, grabi ga panika ipd. Anksioznost se pri učencih najpogosteje pojavi, kadar so pod pritiskom, kadar se tekmovalno primerjajo z ostalimi ali kot posledica neuspeha. Anksioznost manjša možnosti uspeha posameznikov pri učenju zato, ker močno anksiozni posamezniki svojo pozornost pri učenju nove snovi le polovično usmerjajo k njej, z drugo polovico pozornosti pa se ukvarjajo s svojimi občutki živčnosti, tesnobe in strahu. Težko se sprostijo in skoncentrirajo na določeno snov, pogosto imajo tudi slabe učne navade. Velikokrat vedo več, kot to pokažejo na izpitih ali ostalih preverjanjih znanja (Woolfolk, 2002, str. 336–337).. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 18.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4. RAZISKAVA MOTIVACIJE ZA IZOBRAŽEVANJE MED MLADIMI 4.1. NAMEN IN CILJI RAZISKAVE Namen diplomskega dela z naslovom Motivacija mladih za izobraževanje je ugotoviti, kaj mlade motivira, da se odločijo za vpis v nadaljnje izobraževanje in kaj jih motivira, da izbrano izobraževanje tudi končajo. Prav tako nas zanima, ali se pojavljajo razlike med srednješolci in študenti med dejavniki, ki jih motivirajo za izobraževanje. Poskušali smo odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:  Kateri so najpomembnejši in kateri najmanj pomembni dejavniki motivacije, ki so vplivali na odločitev za vpis v nadaljnje izobraževanje?  Ali obstaja razlika med dejavniki motivacije za izobraževanje, ki so vplivali na vpis v nadaljnje izobraževanje med srednješolci in študenti?  Ali prevladujejo zunanji ali notranji dejavniki motivacije za izobraževanje?  Kaj mlade motivira, da končajo izbrano izobraževanje, torej, da se učijo?  Ali obstaja razlika med močjo motivacijskih dejavnikov za učenje med srednješolci in študenti?  Ali prevladujejo zunanji ali notranji dejavniki motivacije za učenje?  Kateri dejavniki ovirajo mlade pri učenju?  Ali obstaja razlika med močjo in vrsto ovir pri učenju med srednješolci in študenti?  Ali imajo mladi namen nadaljevati šolanje po tem, ko končajo trenutno izobraževanje?. 4.2. METODE IN TEHNIKE DELA V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge, smo z deskriptivno metodo predstavili osnovne pojme obravnavane teme na podlagi študija literature različnih domačih in tujih avtorjev. V empiričnem delu diplomske naloge smo za zbiranje podatkov, potrebnih za raziskavo, uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal šest vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Sodelujoče smo najprej povprašali po njihovem spolu, starosti in trenutnem izobraževanju, nato pa smo jih povprašali, v kolikšni meri so dejavniki motivacije vplivali na njihovo odločitev za vpis v trenutno izobraževanje in v kolikšni meri vplivajo na motivacijo za končanje izbranega izobraževanja. Moč posameznega motivacijskega dejavnika so anketiranci označili na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenilo, da jih dejavnik sploh ni motiviral, 5 pa je pomenilo, da jih je motivacijski dejavnik zelo močno motiviral. Nato smo jih vprašali, v kolikšni meri jih posamezni dejavniki ovirajo pri učenju, moč ovire so sodelujoči prav tako označevali na petstopenjski lestvici, kjer je 1 pomenilo, da jih posamezen dejavnik sploh ne ovira pri učenju, 5 pa je pomenilo, da jih posamezen dejavnik močno ovira pri učenju. Na koncu smo jih vprašali še, ali imajo namen nadaljevati z izobraževanjem po zaključenem trenutnem izobraževanju. Zbrane podatke smo analizirali, statistično obdelali ter jih podrobno razložili ter ponazorili z grafičnimi prikazi.. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 19.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 4.3. ANALIZA REZULTATOV Raziskava je bila narejena med srednješolci in študenti, anketni vprašalnik pa je v celoti izpolnilo 285 posameznikov, od tega je bilo 6 izpolnjenih anketnih vprašalnikov neveljavnih. Med sodelujočimi jih 167 obiskuje srednješolsko izobraževanje, kar predstavlja 60 % sodelujočih, 112 pa jih obiskuje višješolsko ali visokošolsko izobraževanje, kar predstavlja 40 % sodelujočih v raziskavi. SPOL V raziskavi je sodelovalo 45 moških, kar predstavlja 16 % vseh sodelujočih in 234 žensk, kar predstavlja 84 % vseh, ki so sodelovali v raziskavi. Glede na vrsto trenutnega izobraževanje je, kot je razvidno iz Grafa 2, največ sodelujočih žensk, ki obiskujejo srednjo šolo, teh je 141, kar predstavlja 51 % sodelujočih, sledijo ženske, ki obiskujejo študijsko izobraževanje, takih je 93, kar predstavlja 33 % sodelujočih. Nato sledijo moški, ki obiskujejo srednješolsko izobraževanje, teh je 26, kar predstavlja 9 % sodelujočih, najmanj pa je moških, ki so vključenih v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje, teh je 19, kar predstavlja 7 % sodelujočih v raziskavi.. Spol 9% 33%. 7%. Moški, vključeni v srednješolsko izobraževanje Moški, vključeni v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje Ženske, vključene v srednješolsko izobraževanje. 51%. Ženske, vključene v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje. Graf 1: Struktura anketirancev po spolu glede na vrsto trenutnega izobraževanja STAROST Tabela 1 (Graf 2) prikazuje starost anketirancev. Med vsemi, ki so sodelovali v raziskavi, je bilo največ teh, ki so stari 19 let, in sicer 97 posameznikov, kar predstavlja 34,8 % vseh sodelujočih. Od tega je 85 devetnajstletnikov srednješolcev, dvanajst pa jih je študentov. Sledijo 18-letniki, teh je 73, kar predstavlja 26,2 % sodelujočih. Najmlajši sodelujoči so stari 16 let, ti so štirje, kar predstavlja 1,4 % vseh sodelujočih, najstarejši sodelujoči pa je star 29 let. Povprečna starost vseh, ki so sodelovali v raziskavi, je 19,7 let oziroma 19 let, 8 mesecev in 12 dni.. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 20.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Starost(let) Št. srednješolcev Št. študentov skupaj. 16 4 / 4. 17 3 / 3. 18 19 20 73 85 2 / 12 24 73 97 26 Tabela 1: Starost. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 21 22 23 / / / 24 23 18 24 23 18 anketirancev. 24 / 4 4. 25 / 4 4. 26 / 1 1. 28 / 1 1. Povprečna starost srednješolcev, ki so sodelovali v raziskavi je 18,47 let oziroma 18 let, 5 mescev in 19 dni, povprečna starost študentov pa 21,53 let oziroma 21 let, 6 mescev in 10 dni.. Graf 2: Starostna struktura anketirancev TRENUTNO IZOBRAŽEVANJE Sodelujoče smo spraševali, kje se trenutno izobražujejo. Kot je prikazano na Grafu 3, jih 167 obiskuje srednjo šolo, kar predstavlja 60 % vseh anketirancev, 112 pa jih je vključeno v študijsko izobraževanje, kar predstavlja 40 % vseh vprašanih.. Izobraževanje. 40% 60%. srednješolsko. višješolsko ali visokošolsko. Graf 3: Trenutno izobraževanje anketirancev Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 21. 29 / 1 1.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. V Tabeli 2 je prikazana razporeditev srednješolcev po vrsti srednješolskega izobraževanje. Med tistimi, ki obiskujejo srednješolsko izobraževanje je največ teh, ki obiskujejo splošno srednje izobraževanje (gimnazija), natančneje 98, kar predstavlja 58,7 % vseh srednješolcev, ki so sodelovali v raziskavi in 35,1 % vseh mladih, ki so sodelovali v raziskavi. Sledijo tisti, ki obiskujejo srednje tehnično in strokovno izobraževanje, teh je 62, kar predstavlja 37,1 % sodelujočih srednješolcev in 22,2 % vseh sodelujočih v raziskavi. Pet jih obiskuje poklicno tehnično izobraževanje, kar predstavlja 3 % sodelujočih srednješolcev in 1,8 % vseh sodelujočih, dva pa obiskujeta srednje poklicno izobraževanje, kar predstavlja 1,2 % vseh sodelujočih srednješolcev in 0,7 % vseh sodelujočih mladih v raziskavi. Vrsta srednješolskega izobraževanja Št. % Nižje poklicno izobraževanje 0 0 Srednje poklicno izobraževanje 2 1,2 Poklicno tehnično izobraževanje 5 3 Srednje tehnično in strokovno izobraževanje 62 37,1 Splošno srednje izobraževanje 98 58,7 Tabela 2: Vrsta srednješolskega izobraževanje anketirancev Študentje, ki so sodelovali v raziskavi, so večinoma vključeni v dodiplomsko univerzitetno ali visokošolsko izobraževanje. Kot je razvidno iz Tabele 3, je takih je 85 posameznikov, kar predstavlja 75,9 % vseh študentov, ki so sodelovali v raziskavi oz. 30,5 % delež med vsemi sodelujočimi v raziskavi. Dvanajst posameznikov je vključenih v višješolsko izobraževanje, kar predstavlja 10,7 % vseh študentov oz. 4,3 % vseh mladih, sodelujočih v raziskavi. Štirinajst sodelujočih je vključenih v magistrski študij, kar predstavlja 12,5 % delež študentov, sodelujočih v raziskavi oz. 5 % delež vseh mladih, ki so sodelovali v raziskavi. Eden anketiranec je vključen v doktorsko izobraževanje, kar predstavlja 0,9 % vseh študentov oz. 0,4 % vseh sodelujočih v raziskavi. Vrsta študijskega izobraževanja Št. % Višješolsko izobraževanje 12 10,7 Dodiplomsko univerzitetno ali visokošolsko 85 75,9 izobraževanje Magistrsko izobraževanje 14 12,5 Doktorsko izobraževanje 1 0,9 Tabela 3: Vrsta študijskega izobraževanja anketirancev Skupno je v raziskavi sodelovalo največ mladih, ki obiskujejo splošno srednje izobraževanje, sledijo študentje, ki obiskujejo dodiplomsko univerzitetno ali visokošolsko izobraževanje, najmanj pa jih obiskuje doktorsko izobraževanje (samo eden). Med sodelujočimi v raziskavi ni bilo nikogar, ki bi obiskoval nižje poklicno izobraževanje. MOČ DEJAVNIKOV MOTIVACIJE ZA VPIS V IZBRANO IZOBRAŽEVANJE Sodelujoče smo vprašali, kateri dejavniki motivacije so jih najbolj spodbudili k vpisu v nadaljnje izobraževanje. Kot je razvidno iz Grafa 4 (Tabela 4) obstajajo med srednješolci in študenti trije najmočnejši dejavniki motivacije – lasten interes,. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 22.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. pridobitev višje stopnje izobrazbe in uresničitev poklicnih želja. Najmanj sodelujoče v raziskavi motivirajo tekmovanje, izogibanje zaposlitvi in želja po pripadnosti.. Moč posameznih motivacijskih dejavnikov Želja po pripadnosti Nisem se še želel zaposliti Samostojnost Izziv Osebni razvoj Dvig samozavesti Želja po novem znanju Uresničitev poklicnih želja Lasten interes Večje možnosti za zaposlitev Spoznavanje novih ljudi Lažje delo Višji dohodek Družbeni ststus Tekmovanje Pridibitev višje stopnje izobrazbe Družina. 2,33 2,21 3,86 3,44 3,79 3,22 3,88 4,1 4,2 4,05 3,32 2,82 3,52 2,78 2,08 4,19 3,33 0. 0,5. 1. 1,5. 2. 2,5. 3. 3,5. 4. Povprečna vrednost. Graf 4: Moč dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo za vpis v izbrano izobraževanje Srednješolce je za vpis v izbrano srednjo šolo najbolj motiviral lasten interes, z enako močjo sledita še pridobitev višje stopnje izobrazbe in uresničitev poklicnih želja. Za vpis v srednjo šolo jih je najmanj motiviral motivacijski dejavnik tekmovanje, sledi dejstvo, da se jim še ni potrebno zaposliti in nato želja po pripadnosti. Študente je za vpis v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje najbolj motivirala želja po pridobitvi višje stopnje izobrazbe, sledi lasten interes in nato uresničitev poklicnih želja. Močna motivacijska dejavnika sta tudi dejstvo, da ima po končanem študijskem programu večje možnosti za zaposlitev in osebni razvoj. Najmanj jih je pri odločitvi za vpis motiviralo tekmovanje z ostalimi, sledi dejstvo, da se jim še ni potrebno zaposliti in želja po pripadnosti. SREDNJA ŠOLA Dejavnik motivacije Povp. Stand. odklon Družina 3,35 1,197 Pridobitev višje stopnje 4,10 1,073 izobrazbe Tekmovanje 2,11 1,061 Družbeni status 2,66 1,306 Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. ŠDUDENTI Povp. Stand. odklon 3,30 1,146 4,31 0,828 2,03 2,96. 1,052 1,301. SKUPAJ Povp Stand. . odklon 3,33 1,175 4,19 0,986 2,08 2,78. 1,056 1,310 stran 23. 4,5.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Višji dohodek. 3,37. Diplomsko delo univerzitetnega študija. 1,355. 3,76. 1,187. 3,52. 1,302. Lažje delo 2,60 1,336 3,15 1,296 2,82 1,345 Spoznavanje novih ljudi 3,31 1,221 3,35 1,292 3,32 1,248 Večje možnosti za 4,02 1,029 4,08 1,116 4,05 1,063 zaposlitev Lasten interes 4,13 0,997 4,29 0,955 4,20 0,982 Uresničitev poklicnih 4,10 1,206 4,11 1,085 4,10 1,157 želja Želja po novem znanju 3,82 1,174 3,96 0,995 3,88 1,106 Dvig samozavesti 3,08 1,303 3,43 1,137 3,22 1,249 Osebni razvoj 3,65 1,130 4,00 1,048 3,79 1,109 Izziv 3,29 1,271 3,66 1,119 3,44 1,224 Samostojnost 3,77 1,123 3,99 1,027 3,86 1,089 Nisem se še želel 2,21 1,443 2,21 1,370 2,21 1,412 zaposliti Želja po pripadnosti 2,31 1,297 2,36 1,200 2,33 1,257 Tabela 4: Vrednosti moči dejavnikov motivacije, ki vplivajo na vpis v nadaljnje izobraževanje. Želja po pripadnosti Nisem se še želel zaposliti Samostojnost Izziv Osebni razvoj Dvig samozavesti Želja po novem znanju Uresničitev poklicnih želja Lasten interes Večje možnosti za zaposlitev Spoznavanje novih ljudi Lažje delo Višji dohodek Družbeni status Tekmovanje Pridobitev višje stopnje izobrazbe Družina 0. 0,5. 1. Študenti. 1,5. 2. 2,5. 3. 3,5. 4. 4,5. 5. Srednješolci. Graf 5: Primerjava moči motivacijskih dejavnikov, ki vplivajo na vpis v nadaljnje izobraževanje med srednješolci in študenti. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 24.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Diplomsko delo univerzitetnega študija. Da bi ugotovili, ali obstaja razlika med dejavniki motivacije za izobraževanje, ki so vplivali na vpis v nadaljnje izobraževanje med srednješolci in študenti in ali prevladujejo zunanji ali notranji dejavniki motivacije za izobraževanje, smo izvedli t-testa. Tabela 5 prikazuje analizo rezultatov t-testa za neodvisne vzorce, s katero smo ugotavljali, ali obstaja razlika v moči dejavnikov motivacije med srednješolci in študenti. P-vrednost (Sig. v tabeli) Levene-ovega testa je enaka 0,803, torej ničelne domneve o enakosti varianc ob 5 % tveganju ne moremo zavrniti. Ker je p-vrednost (Sig.(2-tailed) v tabeli) t-testa 0,017, torej je manjša od 0,05, pomeni, da ob 5 % tveganju obstajajo statistično značilne razlike med motiviranostjo za vpis v nadaljnje izobraževanje med srednješolci in študenti. Independent Samples Test Levene's Test for Equality of Variances. t-test for Equality of Means 95% Confidence Interval of the Sig. (2-. motiviranost Equal variances za vpis. Df. Mean. F. Sig.. t. tailed). ,063. ,803. -2,409. 277. ,017. -,18089. -2,421. 242,228. ,016. -,18089. Std. Error. Difference Difference. Difference Lower. Upper. ,07508. -,32868. -,03310. ,07470. -,32804. -,03374. assumed Equal variances not assumed. Tabela 5: Analiza t-testa primerjave moči dejavnikov motivacije za izobraževanje med srednješolci in študenti Rezultati opisnih statistik povprečne motiviranosti sodelujočih v raziskavi so prikazani v Tabeli 6. Kot je razvidno iz tabele, so povprečne vrednosti moči dejavnikov motivacije višje pri študentih. Tako lahko sklepamo, da so bili študentje v povprečju bolj motivirani za vpis v nadaljnje izobraževanje kot srednješolci. Group Statistics Kje se trenutno izobražujete? Motiviranost za vpis. N. Mean. Std. Deviation. Std. Error Mean. Srednja šola. 167. 3,2871. ,62085. ,04804. Študij. 112. 3,4680. ,60539. ,05720. Tabela 6: Moč dejavnikov motivacije za vpis v nadaljnje izobraževanje Na raziskovalno vprašanje ali prevladujejo notranji ali zunanji dejavniki motivacije, bomo odgovorili s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce. T-test odvisnih vzorcev nam pokaže, ali obstaja razlika v aritmetičnih sredinah dveh spremenljivk na istem vzorcu.. Kaja Kustec: Motivacija mladih za izobraževanje. stran 25.

References

Related documents

For an in-depth review of the design process for these models, see Brown Cunningham Gannuch, Coastal Restoration Consultants, and Louisiana State University, “Report on Feasibility

For the processing of data queried from a federated source an appropriate technique is selected, based on the user’s context, so that the resulting visualization data can effi-

individuals. Storms, droughts and wars are punishments targeted at the whole, not at any particular individual. This helps to explain the powerful sense of subjugation

If cultivation of an endangered plant in a botanic garden results in a genetic change of the plant’s phenotype away from the natural one, it means a departure from the basic idea

We used two studies to explore this notion; the first qualitative enquiry investigated success definitions using interviews with 185 German entrepreneurs; five factors emerged

– Can make decisions on code contributions (-2 and +2 reviews) – Should pro-actively participate in the review process. – Should participate in the release process – Must not

An employer shall pay 1 1/2 times an employee’s regular wage rate whenever an employee whose wage rate is less than 1 1/2 times the mini- mum rate prescribed pursuant to