Preventive restructuring proceeding

Full text

(1)Univerza v Mariboru Pravna fakulteta. Magistrsko delo. POSTOPEK PREVENTIVNEGA PRESTRUKTURIRANJA. Maribor, avgust 2017. Peter Papež.

(2) Univerza v Mariboru Pravna fakulteta. Magistrsko delo POSTOPEK PREVENTIVNEGA PRESTRUKTURIRANJA. Avtor: Peter Papež Maribor, avgust 2017. Mentor: izr. prof. dr. Saša Prelič.

(3) »Kdor želi nekaj narediti, bo našel način. Kdor ne želi, bo našel izgovor.« (Pablo Picasso) Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Saši Preliču, za nasvete med pisanjem magistrskega dela – spoštujem ga kot odličnega predavatelja, ki zna predstaviti zahtevno pravno tematiko na zelo zanimiv in razumljiv način. Hvala najbližjim za razumevanje in spodbujanje. Magistrsko delo posvečam staršem. Hvala za neomajno podporo..

(4) KAZALO 1 UVOD...................................................................................................................................... 6 2 ZFPPIPP ................................................................................................................................ 10 2.1 Vsebina ZFPPIPP.................................................................................................. 10 2.1.2 Novela ZFPPIPP-F .................................................................................................. 11 3 POSTOPEK PREVENTIVNEGA PRESTRUKTURIRANJA ............................................. 12 3.1 Temeljna izhodišča ............................................................................................... 12 3.2 Namen ................................................................................................................... 12 3.3 Razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ............................... 13 3.4 Vodenje postopka.................................................................................................. 13 3.5 Predhodni postopek in glavni postopek preventivnega prestrukturiranja ............. 14 3.5.1 Upniki kot stranke ................................................................................................... 14 3.6 Uporaba pravil ZFPPIPP oziroma pravil o postopkih zaradi insolventnosti ........ 15 3.7 Ločitvena pravica in ločitveni upnik..................................................................... 15 3.8 Načelo enakega obravnavanja upnikov in načelo hitrosti postopka ..................... 15 3.9 Pristojnosti in sestava sodišča ............................................................................... 16 3.10 Predhodni postopek in upravičeni predlagatelj ................................................... 16 3.11 Predlog za začetek postopka ............................................................................... 17 3.12 Sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka .......................... 17 3.13 Odločanje o predlogu za začetek postopka ......................................................... 17 3.14 Vpliv uvedbe postopka na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek .... 18 3.14.1 Začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku .......................................................... 20 3.14.2 Pravne posledice .................................................................................................... 21 3.14.3 Vpliv na izvršilni postopek in postopek zavarovanja ............................................ 22 3.14.4 Zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev ............................................................ 22 3.15 Sporazum o finančnem prestrukturiranju ............................................................ 22 3.15.1 Osnovni seznam finančnih terjatev........................................................................ 23 3.15.2 Terjatve .................................................................................................................. 23 3.15.3 Sklenitev in notarska hramba ................................................................................ 24 3.15.4 Zahteva za potrditev in rok za vložitev zahteve .................................................... 25 3.15.5 Sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev ............................................... 25 3.15.6 Odločanje o zahtevi za potrditev ........................................................................... 26 3.15.7 Pravni učinki potrditve .......................................................................................... 26 I.

(5) 3.15.8 Pogajanje za sklenitev ........................................................................................... 27 3.15.8.1 Posebna pravila za finančne terjatve Republike Slovenije ................................. 27 3.15.9 Pogoji za uveljavitev ............................................................................................. 29 3.16 Ustavitev postopka .............................................................................................. 30 3.17 Primerjava postopka preventivnega prestrukturiranja s prisilno poravnavo in z zunajsodnim prestrukturiranjem ................................................................................. 31 3.18 Sodna praksa ....................................................................................................... 33 4 SLOVENSKA NAČELA PRESTRUKTURIRANJA DOLGOV V GOSPODARSTVU .... 36 4.1 Splošno .................................................................................................................. 36 4.2 Cilji in zasnova ..................................................................................................... 36 4.3 Načela ................................................................................................................... 37 4.3.1 Prvo načelo .............................................................................................................. 37 4.3.2 Drugo načelo ........................................................................................................... 37 4.3.3 Tretje načelo ............................................................................................................ 38 4.3.4 Četrto načelo ............................................................................................................ 38 4.3.5 Peto načelo ............................................................................................................... 39 4.3.6 Šesto načelo ............................................................................................................. 39 4.3.7 Sedmo načelo ........................................................................................................... 40 4.3.8 Osmo načelo ............................................................................................................ 40 4.3.9 Deveto načelo .......................................................................................................... 41 4.3.10 Deseto načelo ......................................................................................................... 41 4.3.11 Enajsto načelo ........................................................................................................ 41 4.3.12 Dvanajsto načelo.................................................................................................... 42 4.3.13 Trinajsto načelo ..................................................................................................... 42 4.3.14 Štirinajsto načelo ................................................................................................... 42 4.3.15 Petnajsto načelo ..................................................................................................... 43 4.3.16 Šestnajsto načelo ................................................................................................... 43 5 UREDITEV POSTOPKA PREVENTIVNEGA PRESTRUKTURIRANJA NA RAVNI EVROPSKE UNIJE IN PRIMERJAVA Z UREDITVAMI DRŽAV ČLANIC ...................... 44 5.1 Pravna ureditev postopka preventivnega prestrukturiranje v Evropski uniji ....... 44 5.2 Predlog direktive ................................................................................................... 45 5.2.1 Cilj ........................................................................................................................... 46 5.2.2 Namen...................................................................................................................... 46 5.3 Primerjava s francoskim postopkom ..................................................................... 47 5.4 Primerjava z nemškim sistemom in postopkom ................................................... 48 II.

(6) 6 SKLEP ................................................................................................................................... 51 7 BIBLIOGRAFIJA ................................................................................................................. 55 7. 1 Literatura .............................................................................................................. 55 7. 2 Viri ....................................................................................................................... 56 7. 3 Sodna praksa ........................................................................................................ 58. KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava preventivnega prestrukturiranja s prisilno poravnavo in zunajsodnim prestrukturiranjem .................................................................................................................... 32 Tabela 2: Primerjava francoskega in slovenskega postopka .................................................... 47. III.

(7) POVZETEK. Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.. Ključne besede: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP. UDK: 347.191.6(043.3). IV.

(8) ABSTRACT. Title: Preventive restructuring proceeding. Preventive restructuring proceeding is a legal proceeding, governed by Financial Operations, Insolvency Proceedings and Compulsory Winding-up Act (ZFPPIPP). The proceeding aims to enable the debtor, who is probable to become insolvent within a period of one year, to carry out suitable financial restructuring measures in order to eliminate possible causes of insolvency. Such measures are carried out on the basis of a financial restructuring agreement. It is presumed that there is a likelihood of insolvency when the creditors who jointly hold at least 30% of all financial claims against the debtor, agree to the start of the proceeding. The thesis presents a detail breakdown of the preventive restructuring procedure as governed by ZFPPIPP, related case-law, financial restructuring agreement, and debt restructuring principles in Slovenian economy, as well as an overview of preventive restructuring proceedings on the EU-level. Additionally, the thesis includes a comparison of regulations in Member States, extrajudicial restructuring, and compulsory settlement. The thesis aims to present the area of preventive restructuring proceeding in an understandable and systematic way.. Keywords: preventive restructuring proceeding, preventive restructuring, financial restructuring agreement, principles of financial restructuring, Financial Operations, Insolvency Proceedings and Compulsory Winding-up Act, ZFPPIPP. UDC: 347.191.6(043.3). V.

(9) 1 UVOD Postopek preventivnega prestrukturirana je sodni postopek, ki je bil v slovenski pravni red vpeljan leta 2013, in sicer z novelo Zakona o finančen poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP).1 ZFPPIPP ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb (1. člen ZFPPIPP). Postopek preventivnega prestrukturiranja omogoča dolžniku, ki bi v obdobju enega leta verjetno postal insolventen, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni, da se odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.2 Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja lahko vloži samo dolžnik, vodi pa se ga lahko le za pravno osebo, ki ima položaj kapitalske družbe in ki se skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)3 uvršča med majhne, srednje ali velike družbe (prvi odstavek 44.b člena ZFPPIPP). Postopek preventivnega prestrukturiranja je razdeljen na predhodni in glavni postopek in se začne, če dolžnik še ni postal insolventen, je pa verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen – z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja morajo soglašati upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika in skupaj dosegajo trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika (prvi in drugi odstavek 44.d člena ZFPPIPP). V predhodnem postopku sodišče odloča o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja, in sicer o tem, ali obstaja razlog za vodenje postopka. V glavnem postopku preventivnega prestrukturiranja pa sodišče odloča o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki začne učinkovati, ko postane sklep o njegovi potrditvi pravnomočen.4 Za uspešno vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja je smiselno slediti neobvezujočim načelom Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, ki jih je leta 2011 pripravilo Združenje Manager, nato pa so jih v sodelovanju z Ministrstvom za finance Republike Slovenije in Banko Slovenije dopolnile banke.5. Glej Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US in 63/16 – ZD-C. 2 Povzeto po Nina Plavšak, Postopek preventivnega prestrukturiranja, Pravna praksa, 2014, št. 3, str. 12. 3 Glej 55. člen Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17. 4 Povzeto po Nina Plavšak, o. c., str. 12. 5 Glej Slovenska načela finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu (v nadaljevanju: Načela), URL: https://www.zdruzenje-manager.si/assets/Baza-znanja/Prirocniki/Slovenska-nacela-prestrukturiranja-dolga2011-1.pdf, str. 1–4 (15. 6. 2017). 1. 6.

(10) Evropska unija želi s Predlogom Direktive6 minimalno uskladiti postopke preventivnega prestrukturiranja oziroma primerljivih postopkov vseh držav članic Evropske unije – ureditve preventivnega prestrukturiranja se med seboj razlikujejo, v nekaterih državah članicah pa sploh niso urejene. Cilj magistrskega dela je podrobno opisati in predstaviti postopek preventivnega prestrukturiranja gospodarskih družb, in sicer na podlagi določb ZFPPIPP, ter predstaviti sodno prakso, ki se navezuje na postopek preventivnega prestrukturiranja. Prav tako je cilj magistrske naloge umestiti postopek preventivnega prestrukturiranja v evropski prostor oziroma v pravne okvire Evropske unije in ga primerjati s preventivnimi postopki ostalih držav članic Evropske unije in s prisilno poravnavo ter zunajsodnim prestrukturiranjem. V magistrskem delu bom potrdil oziroma ovrgel naslednje teze: (1) Postopek preventivnega prestrukturiranja je vsebinsko nedosledno uvrščen v ZFPPIPP, ki je namenjen postopkom zaradi insolventnosti. (2) Postopek preventivnega prestrukturiranja bi bilo smiselno urediti s posebnim zakonom. (3) Slovenska načela finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu so za potrebe postopka preventivnega prestrukturiranja dovolj podrobno in smiselno urejena. (4) Države članice Evropske unije postopek preventivnega prestrukturiranja oziroma primerljive postopke urejajo izven insolvenčnega zakonodajnega okvirja. (5) V Evropski uniji ni potrebno urejati postopka preventivnega prestrukturiranja, ker ne vpliva na uresničevanje ciljev Evropske unije. (6) Sodna praksa, ki bi bila povezana s postopkom preventivnega prestrukturiranja, še ni razvita. Odgovoril bom na vprašanja, ki so povezana s postopkom preventivnega prestrukturiranja: (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9). Kaj ureja ZFPPIPP? Kaj določajo Slovenska načela finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu? Kakšen je namen postopka preventivnega prestrukturiranja? Kaj je predhodni in kaj glavni postopek preventivnega prestrukturiranja? Kakšen je razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja? Kaj je sporazum o finančnem prestrukturiranju in čemu je namenjen? Kaj je finančna in kaj poslovna terjatev? Kako potekajo pogajanja za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju? Nad kom se vodi postopek preventivnega prestrukturiranja?. 6. Glej Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi Direktive 2012/30/EU, COM/2016/0723 final - 2016/0359 (COD), z dne 22. 11. 2016.. 7.

(11) (10) Katera pravila ZFPPIPP se uporabljajo pri postopku preventivnega prestrukturiranja? (11) Kaj je ločitvena pravica in ločitveni upnik? (12) Kaj opredeljuje načelo hitrosti postopka in načelo enakega obravnavanje upnikov? (13) Katero sodišče je pristojno za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja in kakšna je sestava sodišča? (14) Kdo so upniki kot stranke? (15) Kdo je upravičeni predlagatelj v predhodnem postopku preventivnega prestrukturiranja? (16) Kdo predlaga začetek postopka preventivnega prestrukturiranja? (17) Kakšen je namen sklepa o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja? (18) Kdo odloča o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja? (19) Kako vpliva postopek preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek? (20) Kako vpliva začetek postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilni postopek in postopek zavarovanja? (21) Kaj pomeni zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev v postopku preventivnega prestrukturiranja? (22) Kakšne so zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju? (23) Kakšen je pomen notarske hrambe pri sklenitvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju? (24) Kaj je sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju? (25) Kdo odloča o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju? (26) Kdaj se ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja? (27) Kateri so pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju? (28) Kakšen je postopek preventivnega prestrukturiranja v primerjavi s prisilno poravnavo in zunajsodnim prestrukturiranjem? (29) Kakšen je obseg sodne prakse, ki je vezana na postopek preventivnega prestrukturiranja? (30) Kako je urejen postopek preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije? (31) Čemu je namenjen predlog evropske direktive, ki se nanaša na postopek preventivnega prestrukturiranja? (32) Kako je postopek preventivnega prestrukturiranja urejen v nemškem pravnem sistemu? (33) Kakšen je postopek preventivnega prestrukturiranja v primerjavi s francoskim postopkom preventivnega prestrukturiranja?. 8.

(12) Pri pisanju magistrskega dela sem uporabil opisno (deskriptivno), primerjalno (komparativno) in analitično pojasnjevalno metodo ter metodo razvrščanja (klasifikacije). Podatke sem zbiral s pomočjo analize zakonodaje oziroma določb zakonov, dokumentov, predlogov, člankov in komentarjev. Opisno (deskriptivno) metodo sem uporabil pri preučevanju dejstev, in sicer na ravni opisovanja dejstev, analize in določitve zakonodaje, predpisov in člankov. Pri razvrščanju oziroma uvrščanju postopka preventivnega prestrukturiranja v celoten sistem insolvenčnega prava v Republiki Sloveniji oziroma v sistem Evropske unije sem uporabil metodo analize, sinteze in klasifikacije. Primerjalno-pravno metodo (komparativno) pa sem uporabil pri primerjanju določb zakonodaje in pravnih okvirjev. Magistrsko delo ima štiri poglavja, in sicer (1) ZFPPIPP, (2) Postopek preventivnega prestrukturiranja, (3) Slovenska načela prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu ter (4) Ureditev postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije in primerjava z ureditvami držav članic. Poglavja si vsebinsko smiselno sledijo in bralcu s pomočjo zakonskih določb ZFPPIPP in drugih pomembnih zakonov, literature in virov prikazujejo postopek preventivnega prestrukturiranja v slovenskem pravnem redu in tudi v okviru Evropske unije.. 9.

(13) 2 ZFPPIPP 2.1 Vsebina ZFPPIPP ZFPPIPP ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb (1. člen ZFPPIPP). ZFPPIPP je bil sprejet 17. 12. 2007, veljati je začel 15. 1. 2008, večina določb, zlasti glede stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave, pa se je začela uporabljati 1. 10. 2008. ZFPPIPP je združil dotedanji ureditvi iz Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)7 iz leta 1993 in Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFFPod-B)8 iz leta 1999. V praski so se takoj po začetku uporabe zakona pokazale določene nedoslednosti in pomanjkljivosti,9 zato je bil zakon do sedaj sedemkrat noveliran:       . ZFPPIPP-A,10 ZFPPIPP-B,11 ZFPPIPP-C,12 ZFPPIPP-D,13 ZFPPIPP-E,14 ZFPPIPP-F (več v nadaljevanju) in ZFPPIPP-G,15 ki je trenutno v veljavi.. Glej Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), Uradni list RS, št. 67/93, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 42/02 – ZDR, 58/03 – ZZK-1 in 126/07 – ZPPSL. 8 Glej Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFFPod-B), Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 93/02 – odl. US, 117/06 – ZDDPO-2, 31/07, 33/07 – ZSReg-B, 58/07 – odl. US in 126/07 – ZFFPod-B. 9 Dida Volk, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z Novelo ZFPPIPP-E : (neuradno prečiščeno besedilo) / uvodna pojasnila Dida Volk, Planet GV, Ljubljana, 2013. 10 Več o tem v besedilu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A), EPA 240-V, URL: https://www.dzrs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C12575890032C4CA&db =kon_zak&mandat=V&tip=doc (5. 5. 2017), str. 1–3. 11 Več o tem glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-B), št. 00720-12/2009/6, z dne 2. 7. 2009, str. 1–4. 12 Več o tem glej v Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-C), št. 00720-1/2010/16, z dne 15. 4. 2010, str. 2–8. 13 Več o tem glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-D), z dne 27. 7. 2010, str. 3–6. 14 Več o tem glej Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), EVA 2012-2030-0053, str. 2–14. 15 Več o tem glej Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), z dne 20. 11. 2015, str. 3–7. 7. 10.

(14) 2.1.2 Novela ZFPPIPP-F Državni zbor je na seji 27. novembra 2013 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-F). V slovensko pravo oziroma slovenski pravni red je bil uveden do takrat še nepoznan postopek preventivnega prestrukturiranja. Zakonodajalec je v novem oddelku 2. 3 ZFPPIPP uredil nov postopek preventivnega prestrukturiranja, ki se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe za prestrukturiranje svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.16. Povzeto po Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP): z novelo ZFPPIPP-F / uvodna pojasnila Nina Plavšak. 1. natis, IUS Software, GV založba, Ljubljana, 2014, str. 16. 16. 11.

(15) 3 POSTOPEK PREVENTIVNEGA PRESTRUKTURIRANJA 3.1 Temeljna izhodišča Ureditev postopka preventivnega prestrukturiranja temelji na štirih izhodiščih: 1. Posebno pravno urejanje poteka pogajanj med upniki in dolžnikom ni potrebno, saj sta Banka Slovenije in Združenje Manager s svojimi priporočili oziroma smernicami (glej poglavje Slovenska načela prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu) že oblikovali usmeritve (t. i. guidelines) za pogajanja s finančnimi upniki. 2. Odločitev sodišča o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja je potrebna zaradi presoje materialnopravnih pogojev oziroma razlogov za vodenje postopka – gre za nastanek materialnopravnih posledic (t. i. stand still). 3. Podrobnejše oziroma posebno urejanje vsebine prostovoljnega sporazuma med upniki in dolžnikom ni potrebno. Prostovoljnih dogovorov med strankami ni potrebno potrditi na sodišču, saj učinek povzroči že sama privolitev upnika, ki jo izrazi z izjavo o sklenitvi sporazuma.17 Splošni učinki pogodbe so določeni v Obligacijskem zakoniku,18 ki v 125. členu določa učinke pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki. Za pogodbeni stranki pogodba ustvarja pravice in obveznosti.19 4. Potrditev sodišča je potrebna samo v primeru, kadar naj bi sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkoval tudi za terjatve upnikov, ki ne privolijo prostovoljno v sklenitev sporazuma; v tem primeru učinek povzroči sklep sodišča, tj. pravnomočna sodna odločba, ki potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju.20. 3.2 Namen Postopek preventivnega prestrukturiranja se v skladu s prvim odstavkom 44.c člena ZFPPIPP vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.. Povzeto po Nina Plavšak, o. c., str. 18. Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 – OROZ195, 28/06 – odl. US, NPB1, 40/07, NPB2, 97/07 – UPB1, NPB3, 64/16 – odl. US in NPB4. 19 Glej 125. člen OZ. 20 Povzeto po Nina Plavšak, o. c., str. 18 in 19. 17 18. 12.

(16) Zakonodajalec je želel zagotoviti enostaven in učinkovit sodni postopek, zato ga je omejil na upnike s finančnimi terjatvami (dobro poučeni upniki), ki ne potrebujejo posebne ali dodatne zaščite sodišča. Stroške zmanjšuje odločitev, da v postopku ne sodeluje sodni upravitelj. Enostavnost postopka poskuša zagotoviti presoja sodišča, da se ob začetku postopka preventivnega prestrukturiranja omeji zgolj na formalne pogoje, ki so določeni za začetek postopka, ko pa je sporazum finančnega prestrukturiranja potrjen, pa vsebinsko enako obravnava upnike. Roki so jasni in fiksni ter silijo dolžnika in upnike k sprejemanju hitrih odločitev. Odgovornost uprave med postopkom preventivnega prestrukturiranja določa ZGD1, in sicer v okviru pravila poslovne presoje (t. i. business judgement rule) – dovoljeno je upravljanje oziroma sklepanje tveganih poslov, saj postopek ne vpliva na ravnanja poslovodstva pri opravljanju dejavnosti.21. 3.3 Razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja Postopek preventivnega prestrukturiranja se začne na podlagi 44.d člena ZFPPIPP, če dolžnik še ni postal insolventen, vendar obstaja verjetnost, da bo postal v obdobju enega leta. Domneva se, da taka verjetnost obstaja, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo vsaj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Če upniki, imetniki finančnih terjatev, ki dosegajo trideset odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek preventivnega prestrukturiranja ustavi, velja domneva za izpodbitno.. 3.4 Vodenje postopka Postopek preventivnega prestrukturiranja je v skladu s prvim odstavkom 44.b člena ZFPPIPP dovoljeno voditi nad pravno osebno, ki (1) ima položaj kapitalske družbe, (2) se po 55. členu ZGD-1 razvršča med majhne, srednje ali velike družbe in (3) nad katero je dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave. Gospodarske družbe so pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in se organizirajo v eni izmed oblik kapitalske družbe ali osebne družbe. Kapitalske družbe so družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), delniška družba (d. d.), komanditna delniška družba (k. d. d.) in evropska delniška družba (Societas Europeae – SE).22. Povzeto po Srečko Jadek, Postopek preventivnega prestrukturiranja, Zbornik 2014, 5. strokovno srečanje Aktualna vprašanja insolvenčnega prava (13. in 14. marec 2014, Kranjska Gora), 1. natis, IUS Software, Ljubljana, 2014, str. 71. 22 Glej prvi in tretji odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17. 21. 13.

(17) Majhna družba je v skladu s 55. členom ZGD-1 tista družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje vsaj dve merili:  . Povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega števila petdeset (50). Čisti prihodki od prodaje ne presegajo osem milijonov (8.000.000) evrov in vrednost aktive ne presega štiri milijone (4.000.000) evrov.. Srednja družba je v skladu s 55. členom ZGD-1 tista družba, ki ni mikro družba ali majhna družba in ki izpolnjuje dve od treh meril:  . Povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega števila dvesto petdeset (250). Čisti prihodki od prodaje ne presegajo štirideset milijonov (40.000.000) evrov in vrednost aktive ne presega dvajset milijonov (20.000.000) evrov.. Velika družba je v skladu s 55. členom ZGD-1 tista družba, ki ni mikro, majhna ali srednja družba ali tista, ki mora v skladu z zakonom pripraviti konsolidirano letno poročilo, je subjekt javnega prava ali borza vrednostnih papirjev. Postopek prisilne poravnave nad pravno osebo, ki je organizirana kot gospodarska družba ali zadruga, je dovoljeno voditi na podlagi prvega in drugega odstavka 135. člena ZFPPIPP, razen če zakon za zadrugo ali posamezno gospodarsko družbo, ki opravlja določeno dejavnost, ne določa drugače. Prav tako je mogoče postopek prisilne poravnave voditi nad podjetnikom, vendar pa to ne velja za postopek preventivnega prestrukturiranja, saj podjetnik ni kapitalska družba.. 3.5 Predhodni postopek in glavni postopek preventivnega prestrukturiranja Postopek preventivnega prestrukturiranja zajema predhodni postopek in glavni postopek. Predhodni postopek se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka, sodišče pa odloča o izpolnjenih pogojih za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. Pri glavnem postopku pa sodišče s sklepom odloči o začetku postopka (49. člen ZFPPIPP).. 3.5.1 Upniki kot stranke. Vsak upnik, ki je imetnik finančne terjatve do dolžnika, navedenega v osnovnem seznamu finančnih terjatev, je lahko stranka glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja (44.e člen ZFPPIPP).. 14.

(18) 3.6 Uporaba pravil ZFPPIPP oziroma pravil o postopkih zaradi insolventnosti Na podlagi drugega odstavka 44.b člena ZFPPIPP se v postopku preventivnega prestrukturiranja smiselno uporabljajo naslednji členi: (1) 19. člen ZFPPIPP, ki opredeljuje ločitveno pravico in ločitvenega upnika; (2) 46. , 48. in 49. člen, ki določajo načelo enakega obravnavanja upnikov, načelo hitrosti postopka, predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti; (3) oddelek 3. 2. in 3. 3, ki določata pristojnosti, sestavo sodišča in stranke postopka; (4) oddelek 3. 7, ki opredeljuje druga pravila postopka, vendar pa se ne uporabljajo določbe drugega do osmega odstavka 122.a člena in 129. člena ZFPPIPP.. 3.7 Ločitvena pravica in ločitveni upnik Ločitvena pravica je opredeljena kot pravica upnika, ki ima pravico do plačila terjatve iz določenega premoženja, ki ga ima dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja pred plačilom drugih upnikov dolžnika v postopku preventivnega prestrukturiranja iz določenega premoženja. Ločitveni upnik je tisti upnik, ki v postopku preventivnega prestrukturiranja uveljavlja terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico (19. člen ZFPPIPP).. 3.8 Načelo enakega obravnavanja upnikov in načelo hitrosti postopka Načelo enakega obravnavanja upnikov določa, da je potrebno v postopku preventivnega prestrukturiranja vse upnike, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP). Načelo hitrosti postopka nalaga sodišču, da mora v postopku preventivnega prestrukturiranja svoja procesna dejanja izvajati v rokih, ki so določeni v ZFPPIPP. Sodišče poskrbi z izvajanjem nadzorstvenih pristojnosti nad upravitelji, da so tudi vsa dejanja upravitelja opravljena v zakonsko določenih rokih.. 15.

(19) 3.9 Pristojnosti in sestava sodišča V postopku preventivnega prestrukturiranje je za odločanje stvarno pristojno okrožno sodišče. Krajevna pristojnost sodišča je vezana na območje, kjer ima dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja svoj sedež. Za odločanje o pritožbah je v postopku preventivnega prestrukturiranja pristojno Višje sodišče v Ljubljani (51. člen ZFPPIPP in prvi ter četrti odstavek 52. člena ZFPPIPP). Sodnik posameznik odloča v postopku preventivnega prestrukturiranja, sodniški pomočnik pa lahko opravlja oziroma izvaja zgolj procesna dejanja sodišča, ki se nanašajo na vsebinske objave procesnih dejanj po 122. členu ZFPPIPP. Upnikom, ki so stranke postopka preventivnega prestrukturiranja, mora dolžnik povrniti sorazmerni del stroškov, ki nastanejo z udeležbo v postopku. O povrnitvi stroškov se upnik in dolžnik dogovorita v sporazumu o finančne prestrukturiranju. Dolžnik mora povrniti tiste stroške, za katere je v poslovni praksi običajno, da bremenijo dolžnika in ne upnikov (četrti odstavek 44.b člena ZFPPIPP).. 3.10 Predhodni postopek in upravičeni predlagatelj Postopek preventivnega prestrukturiranja se začne na predlog dolžnika; o upravičenosti predloga odloča pristojno sodišče. Zakon taksativno določa razloge, ki onemogočajo začetek postopka preventivnega prestrukturiranja oziroma razloge, ki postopka ne dovoljujejo. Postopka ni dovoljeno začeti, če je: (1) vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je bil nad dolžnikom pravnomočno končan prejšnji postopek preventivnega prestrukturiranja; (2) bil nad dolžnikom uveden postopek prisilne poravnave, ki še ni pravnomočno končan; (3) vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave; (4) bil nad dolžnikom začet stečajni postopek (44.f člen ZFPPIPP). Ne glede na to, ali je bil predlog za začetek postopka vložen, preden sta minili dve leti od dneva, ko je bil nad dolžnikom končan prejšnji postopek preventivnega prestrukturiranja, ali ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, je predlog za začetek preventivnega prestrukturiranja dovoljen, če z začetkom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki vsaj petinsedemdeset odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika (44.g člen ZFPPIPP). 16.

(20) 3.11 Predlog za začetek postopka Postopek preventivnega prestrukturiranja se začne na predlog, ki mora vsebovati identifikacijske podatke o dolžniku, zahtevek sodišču, da začne postopek in opis okoliščin, ki navajajo verjetnost, da bo dolžnik v enem letu postal insolventen (prvi odstavek 44.h člena ZFPPIPP). Predlogu je potrebno priložiti osnovni seznam finančnih terjatev, revizijsko poročilo z mnenjem brez pridržkov in notarsko overjeno soglasje upnikov (drugi do četrti odstavek 44.h člena ZFPPIPP). Predlagatelj začetka postopka mora za stroške postopka preventivnega prestrukturiranja (peti odstavek 44.h člena ZFPPIPP) založiti predujem v višini zneska pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega ZFPPIPP.. 3.12 Sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka Predlog za začetek postopka mora biti v skladu s 44.h členom ZFPPIPP. Če vsebina predloga ni v skladu z navedenim členom in predlagatelj ne založi predujma, potem sodišče predlagatelju s sklepom o dopolnitvi naloži, da v roku petnajstih dni od prejema sklepa o dopolnitvi popravi oziroma ustrezno dopolni nepopolni predlog. Če predlagatelj v roku petnajstih dni ne izpolni sklepa o dopolnitvi, mora sodišče v naslednjih osmih dneh zavreči predlog. Sodišče mora v roku osmih dni po vložitvi predloga za začetek postopka izdati sklep o dopolnitvi (prvi do peti odstavek 44.i člena ZFPPIPP).. 3.13 Odločanje o predlogu za začetek postopka Če za posamezna pravdna dejanja ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke zunaj naroka pisno, na naroku pa ustno. Odločitev o predlogu začetka postopka preventivnega prestrukturiranja sodišče opravi zunaj naroka (prvi odstavek 44.j člena ZFPPIPP) – pravdno dejanje se ne opravi ustno na samem naroku, temveč zunaj naroka, in sicer pisno.23 Sodišče z izdajo sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja odloči o začetku postopka, če so kumulativno izpolnjeni taksativno našteti pogoji drugega odstavka 44.j člena ZFPPIPP. Predlog mora vložiti upravičeni predlagatelj, ki je v skladu z drugim odstavkom 44.f člena dolžnik, pri tem pa ne smejo obstajati. Glej 16. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US in 10/17. 23. 17.

(21) procesne ovire iz prvega odstavka 44.g člena,24 vsebina predloga mora biti skladna s prvim odstavkom 44.h člena, predlogu morajo biti priložene priloge v skladu z določili drugega odstavka 44.h člena, vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev mora biti skladna s tretjim in četrtim odstavkom 44.h člena ZFPPIPP. Sodišče mora odločiti o predlogu za začetek postopka v roku, ki ne sme biti daljši od osmih dni. Če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi predloga, začne osemdnevni rok teči po poteku petnajstih dni po prejemu sklepa o dopolnitvi, v ostalih primerih pa začne osemdnevni rok teči od prejema predloga za začetek postopka. Sodišče mora sklep o začetku postopka objaviti na dan izdaje (tretji, peti in sedmi odstavek 44.j člena ZFPPIPP). Izrek sklepa, s katerim se začne postopek preventivnega prestrukturiranja, mora zajemati dolžnikove identifikacijske podatke, odločitev sodišča o začetku postopka in ugotovitev sodišča, da začetek postopka učinkuje zgolj za finančne terjatve, ki so vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev. Če predloga za začetek postopka ni vložil upravičeni predlagatelj ali obstajajo procesne ovire, mora sodišče zavreči predlog za začetek postopka (četrti odstavek 44.j člena ZFPPIPP).. 3.14 Vpliv uvedbe postopka na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek Pravne posledice uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja, ki vplivajo na stečajni postopek in postopek prisilne poravnave, nastanejo dan po vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. Pravne posledice trajajo do pravnomočnega končanja postopka (prvi odstavek 44.k člena ZFPPIPP). Nad dolžnikom ni dovoljeno predlagati začetka postopka prisilne poravnave po uvedbi postopka preventivnega prestrukturiranja. Začetek postopka prisilne poravnave se lahko predlaga, če so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka 44.u člena ZFPPIPP, ki opredeljuje razloge za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja (drugi odstavek 44.k člena ZFPPIPP). Če je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče še ni odločilo, preden je bil uveden postopek preventivnega prestrukturiranja, ali če je upnik vložil predlog pred koncem ali po uvedbi postopka preventivnega prestrukturiranja, mora sodišče postopek odločanja o upnikovem predlogu, ki se nanaša na začetek stečajnega postopka, prekiniti vse do končanja postopka preventivnega prestrukturiranja. Če je sodišče nad dolžnikom v predhodnem stečajnem postopku odložilo odločanje o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka v skladu z 237. členom ZFPPIPP, lahko dolžnik zahtevo za odložitev odločanja opraviči s tem, da vloži predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, in sicer v skladu s prvim odstavkom 238. člena ZFPPIPP (tretji in četrti odstavek 44.k člena ZFPPIPP). 24. Glej zgoraj.. 18.

(22) Sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetekin stečajnega postopka s sklepom na podlagi 237. člena ZFPPIPP, in sicer za časovno obdobje dveh mesecev, če je bila zahteva za odložitev postopka vložena pravočasno – prvi odstavek 236. člena ZFPPIPP določa, da lahko dolžnik v skladu z drugim odstavkom 235. člena ZFPPIPP v roku petnajstih dni od sodišča zahteva, da odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj bo s finančnim prestrukturiranjem odpravil svojo insolventnost. Dolžnik mora zahtevi za odložitev odločanja priložiti listine iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP: (1) izjavo poslovodstva, da dolžnik v trenutku vložitve predloga ne zamuja s plačilom plač delavcem, in sicer do višine minimalne plače; (2) izjavo poslovodstva, da dolžnik ne zamuja s plačilom prispevkov in davkov, ki jih mora izplačevalec oziroma dolžnik plačati ali obračunati skladno z določbami zakona o davčnem postopku;25 (3) izjavo poslovodstva, da bo dolžnik v dveh mesecih sposoben pravočasno izpolnjevati dolžnosti, ki so opredeljene v prejšnjem odstavku; (4) poročilo pooblaščenega revizorja o pregledu izjave poslovodstva, pri katerem je revizor podal mnenje brez pridržka; (5) poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki vsebuje pritrdilno mnenje poslovodstva, da obstaja vsaj petdesetodstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo, če skupščina ne bi sprejela potrebnih ukrepov in če izvedba povečanja osnovnega kapitala ne bi bila uspešna (2.–4. točka četrtega odstavka 35. člena ZFPPIPP); (6) listine, ki dokazujejo, da je poslovodstvo objavilo skupščino v skladu z zakonom (prvi odstavek 237. člena ZFPPIPP) – če je poslovodstvo dolžnika objavilo sklic skupščine, da je v skladu s poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja potrebno povečati osnovni kapital družbe z novimi denarnimi vložki. Dan po poteku roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka začne teči dvomesečno obdobje odložitve. V izreku sklepa o odložitvi mora biti naveden zadnji dan dvomesečnega obdobja (točen datum zadnjega dne odložitve). Dolžnost sodišča je, da sklep o odložitvi izda v roku treh delovnih dni. Če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi, teče rok od prejema zahteve, v drugih primerih pa od prejema zahteve za odložitev začetka stečajnega postopka. Odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni ovira za izdajo začasne odredbe (drugi do šesti odstavek 237. člena ZFPPIPP). Glej Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16. 25. 19.

(23) 3.14.1 Začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku. Sodišče lahko zavaruje denarne terjatve vseh upnikov do dolžnika, tako da izda začasno odredno po uvedbi stečajnega postopka na predlog upnika, ki mora izkazati svojo terjatev za verjetno. Pri tem se uporabljajo določbe 270. in 271. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ),26 razen če določbe ZFPPIPP ne določajo drugače. Za zavarovanje denarnih terjatev sme sodišče izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči zavarovanje in omejiti dolžnika, dolžnikovo poslovodstvo ali prokuriste pri sklepanju pogodb in opravljanju drugih poslov. Izvajalcu plačilnega prometa lahko odredi, da sme dolžnikove naloge za izplačilo izvrševati le s predhodnim soglasjem sodišča, dolžniku pa lahko prepove vsako razpolaganje z njegovimi nepremičninami ali stvarnimi pravicami, ki so vknjižene v zemljiški knjigi, v njegovo korist. Sodišče lahko določi, da je soglasje sodišča pogoj za veljavno izvajanje vseh pravnih poslov dolžnika, s katerimi se razpolaga z njegovim premoženjem. Opisane začasne odredbe se vpišejo v register (drugi do četrti odstavek 240. člena ZFPPIPP). Pogoji za izdajo začasne odredbe so določni v 240. členu ZIZ, ki opredeljuje, da izda sodišče začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže verjetnost, da obstoja terjatev ali da bo nastala terjatev do dolžnika. Upnik mora za verjetno izkazati tudi nevarnost, da je uveljavitev terjatve precej otežena ali onemogočena zaradi odtujevanja dolžnika, skrivanja ali kakšnega drugega razpolaganja dolžnika s svojim premoženjem. Upniku take nevarnosti ni potrebno izkazati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik pretrpel le neznatno škodo zaradi izdaje začasne odredbe. Nevarnost je podana, če bi bila terjatev uveljavljena v tujini in bi izključevala uveljavitev terjatve v državi, ki je članica Evropske unije (prvi do četrti odstavek 270. člena ZIZ). Sodišče zavrže predlog upnika za začetek stečajnega postopka, če je sporazum o finančnem prestrukturiranju pravnomočno potrjen, ali če je pravnomočno potrjena prisilna poravnava, ki je začeta po sedmem odstavku 44.u člena ZFPPIPP. Če je postopek preventivnega prestrukturiranja ustavljen po šestem odstavku 44.u člena ZFPPIPP, ne začne pa se postopek prisilne poravnave po sedmem odstavku 44.u člena ZFPPIPP ali stečajni postopek po 44.u členu ZFPPIPP, potem sodišče nadaljuje postopek za začetek stečajnega postopka, ki ga predlaga upnik v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 44.k člena ZFPPIPP. Če sodišče nadaljuje postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka, ni dovoljeno znova predlagati začetka postopka prisilne poravnave ali postopka preventivnega prestrukturiranja, dokler sodišče ne sprejme pravnomočne odločitve o tem predlogu (peti do sedmi odstavek 44.k člena ZFPPIPP).. Glej Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US. 26. 20.

(24) Ne glede na določbo tretjega odstavka 44.k člena27 lahko sodišče: (1) prekine postopek odločanja o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja vse do pravnomočne odločitve o začetku stečajnega postopka, če je upnik že pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti, ki jo določa četrti odstavek 14. člena ZFPPIPP; (2) zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, če pravnomočno odloči o začetku stečajnega postopka (osmi odstavek 44.k člena ZFPPIPP). Domneva o insolventnosti v skladu s četrtim odstavkom 14. člena ZFPPIPP določa, da je pravna oseba, zasebnik ali podjetnik postal trajno nelikviden, če: (1) več kot dva meseca zamuja z izplačilom plač delavcem do višine minimalne plače; (2) ni plačal davkov in prispevkov, ki jih izplačevalec oziroma dolžnik mora obračunati ali plačati ob plačilu plač delavcem; (3) takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga o začetku katerega izmed postopkov zaradi insolventnosti (četrti odstavek 14. člena ZFPPIPP).. 3.14.2 Pravne posledice Z dnem, ko je objavljen sklep o začetku postopka, nastanejo pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja in trajajo do pravnomočnosti sklepa, da je postopek končan; pravne posledice nastanejo samo za finančne terjatve, ki so vključene v osnovni seznam finančnih terjatev (prvi do četrti odstavek 44.l člena ZFPPIPP). V skladu s četrtim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP se za pravne posledice postopka preventivnega (finančnega) prestrukturiranja smiselno uporabljata prvi in četrti odstavek 164.a člena ZFPPIPP, ki določata, da začetek postopka prisilne poravnave in potrjena prisila poravnava še nista dogovor o izravnavi in nimata učinka za kvalificirano finančno pogodbo, za katero se uporabljajo pravila, ki so določena v dogovoru o izravnavi. Če po izravnavi medsebojnih obveznosti in pravic nastane neto denarna terjatev druge pogodbene stranke, v skladu s pravili dogovora o izravnavi za to terjatev učinkuje potrjena prisilna poravnava. V skladu z zakonom, ki ureja materijo finančnega zavarovanja,28 začetek postopka preventivnega prestrukturiranja in potrditev sporazuma ne učinkujeta na finančno zavarovanje in na terjatev,. 27. Glej zgoraj. Glej Zakon o finančnih zavarovanjih (ZFZ), Uradni list RS, št. 67/11 – uradno prečiščeno besedilo, 82/13 in 90/15 – odl. US. 28. 21.

(25) ki je zavarovana s takšnim zavarovanjem, razen v primeru, če se imetnik zavarovanja strinja s sklenitvijo sporazuma o finančnem prestrukturiranju (peti odstavek 44.l člena ZFPPIPP). 3.14.3 Vpliv na izvršilni postopek in postopek zavarovanja Za izterjavo ali zavarovanje finančnih terjatev, ki so vključene v osnovni seznam finančnih terjatev, po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dopustno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Če je bil postopek izvršbe ali zavarovanja proti dolžniku začet še pred začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja, se tak postopek z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja prekine. O tem odloči izvršilno sodišče na predlog dolžnika, ki mora priložiti (1) sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja in (2) potrdilo sodišča, ki vodi postopek preventivnega prestrukturiranja, da je terjatev, ki je predmet izvršbe ali zavarovanja vključena v osnovni seznam finančnih terjatev (prvi do tretji odstavek 44.m člena ZFPPIPP). 3.14.4 Zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev Zastaranje finančnih terjatev, ki so vključene v osnovni seznam finančnih terjatev, miruje, ko tečejo pravne posledice postopka preventivnega prestrukturiranja; v tem času dolžnik tudi ne zamuja s plačilom finančnih terjatev, ki so vključene v osnovni seznam finančnih terjatev (prvi in drugi odstavek 44.n člena ZFPPIPP).. 3.15 Sporazum o finančnem prestrukturiranju Sporazum o finančnem prestrukturiranju je sporazum, ki ga sklene dolžnik z upniki. V sporazumu se dolžnik in upniki (t. i. udeleženci sporazuma) dogovorijo o načrtu sporazuma, tako da opredelijo (1) potrebne ukrepe za finančno prestrukturiranje, (2) časovno izvedbo dogovorjenih ukrepov in (3) morebitne pogoje za izvedbo le-teh. Določiti morajo tudi druge medsebojne pravice in obveznosti, ki se nanašajo na finančno prestrukturiranje (drugi odstavek 44.c člena ZFPPIPP): »Sporazum o finančnem prestrukturiranju ima značilnosti obligacijsko-pravnega posla, ki ga sklene dolžnik z upniki. Zato se zanj glede vprašanj, ki niso urejena s posebnimi pravili, določenimi v ZFPPIPP, uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ). Z njim se udeleženci (stranke) sporazuma dogovorijo o načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnika tako, da opredelijo potrebne ukrepe finančnega. 22.

(26) prestrukturiranja, časovni načrt izvedbe teh ukrepov in morebitne pogoje za njihovo izvedbo ter določijo druge medsebojne pravice in obveznost glede finančnega prestrukturiranja.«29 3.15.1 Osnovni seznam finančnih terjatev Sporazumu o finančnem prestrukturiranju mora biti priložen seznam finančnih terjatev, ki obsega vse finančne terjatve do dolžnika po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. Zakonodajalec tak seznam finančnih terjatev imenuje osnovni seznam finančnih terjatev. Za vsako terjatev posebej mora seznam vsebovati (1) pravni temelj nastanka, (2) podatek, ali je terjatev (ne)zavarovana, če je zavarovana še (3) podatke o premoženju, ki je predmet ločitvene pravice, (4) skupni znesek in (5) podatke o upniku (identifikacijske); seznam mora vsebovati še (6) vsoto vseh navedenih zavarovanih finančnih terjatev, (7) vsoto vseh navedenih finančnih terjatev, (8) seštevek vsot navedenih zavarovanih ter (9) vseh navedenih finančnih terjatev; seznam mora vključevati tudi (10) za upnika skupni znesek navadnih finančnih terjatev, (11) zavarovanih imetniških finančnih terjatev, (12) delež teh terjatev v vsoti vseh navadnih finančnih in zavarovanih finančnih terjatev, (13) skupni znesek vseh finančnih terjatev in (14) deležev leteh v vsoti vseh finančnih terjatev (1. točka drugega odstavka in tretji ter četrti odstavek 44.h člena ZFPPIPP). 3.15.2 Terjatve. Predmet terjatve je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Terjatev je pravica upnika, da od dolžnika zahteva, da opravi izpolnitveno ravnanje. Poznamo zavarovane, nezavarovane in nedenarne terjatve. Pri nedenarni terjatvi je izpolnitveno ravnanje nedenarna dajatev oziroma izvedba storitve. Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico. Ločitvena pravica je določena v prvem odstavku 19. člena ZFPPIPP kot pravica upnika, da bo njegova terjatev plačana iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov istega dolžnika iz tega premoženja. V postopku zaradi insolventnosti ločitveni upnik uveljavlja terjatev, ki je zavarovano z ločitveno pravico (prvi do tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP in drugi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico, je nezavarovana terjatev – taka je tudi terjatev ločitvenega upnika za tisti del zneska, ki presega vrednost premoženja in je predmet ločitvene pravice (četrti in peti odstavek 20. člena ZFPPIPPI).. 29. Nina Plavšak, o. c., str. 18.. 23.

(27) 3.15.2.1 Finančna in poslovna terjatev. Na podlagi prvega odstavka 20.a člena ZFPPIPP je finančna terjatev upnika do dolžnika: .    . kreditna pogodba, pogodba o izdaji bančne garancije ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo; pogodba o finančnem leasingu ali drugem poslu enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo; posojilna pogodba ali drug posel enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z osebo nefinančnega sektorja; poroštvo ali drug posel enakih značilnosti, ki ga je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe; izvedeni finančni instrument, ki ga je izdal dolžnik.. Poslovna terjatev do dolžnika je vsaka nefinančna terjatev do dolžnika. Izrazi banka, hranilnica, finančna družba, finančna institucija in oseba nefinančnega sektorja, ki so uporabljeni v prvem odstavku 20.a člena ZFPPIPP, imajo enak pomen kakor v zakonu, ki ureja bančništvo.30 3.15.3 Sklenitev in notarska hramba Soglasje za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju upniki in dolžnik izrečejo, tako da podpišejo isti izvod listine z zapisanim sporazumom, ki je tudi edini izvirnik. Sklenitev sporazuma je veljavna, če so podpisi zastopnikov dolžnika in upnikov oziroma podpisniki sporazuma o finančnem prestrukturiranju notarsko overjeni. Podpisan izvirnik sporazuma o finančnem prestrukturiranju hrani notar – gre za t. i. notarsko hrambo izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju, za katero veljajo pravila oziroma določbe zakona, ki ureja notarsko hrambo listin,31 razen če je v četrtem in petem odstavku ZFPPIPP določeno drugače (prvi do tretji odstavek 44.p člena ZFPPIPP). V skladu s četrtim in petim odstavkom 44.p člena ZFPPIPP mora zapisnik o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju ob podatkih, ki jih vsebuje vsak zapisnik o hrambi listine, vsebovati še opravilno številko zadeve, pod katero se vodi postopek 30 31. Glej Zakon o bančništvu (ZBAN-2), Uradni list RS, št. 25/15, 44/16 – ZRPPB in 77/16 – ZCKR. Zakon o notariatu (ZN), Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08 in 91/13.. 24.

(28) preventivnega prestrukturiranja in v kateri je bil sporazum sklenjen. Notar mora trajno hraniti izvirnik sporazuma o finančnem prestrukturiranju, prav tako pa mora vsakemu podpisniku in upniku, ki ima vključeno terjatev v osnovni seznam finančnih terjatev, tudi če ni podpisnik sporazuma, izročiti notarsko overjen prepis sporazuma. 3.15.4 Zahteva za potrditev in rok za vložitev zahteve Dolžnik mora ob vložitvi zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju priložiti (1) notarsko overjen prepis izvirnika sporazuma, (2) odpravek zapisnika o notarski hrambi izvirnika in (3) poročilo revizorja o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju, v katerem je revizor podal mnenje brez pridržka (drugi odstavek 44.r člena ZFPPIPP). Rok za vložitev zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju je odvisen od družbe dolžnice. Če je dolžnik srednja ali majhna družba, je rok tri mesece od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja, če pa je dolžnik velika družba, je rok pet mesecev od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja (prvi odstavek 44.r člena ZFPPIPP). Sodišče lahko, če s tem soglašajo upniki, na zahtevo dolžnika podaljša rok za vložitev zahteve pred potekom roka za vložitev zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Dolžnik mora zahtevi priložiti notarsko overjene izjave s soglasjem o podaljšanju roka upnikov, ki so ali (1) imetniki petinsedemdeset odstotkov vseh finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev ali (2) v drugih primerih trideset odstotkov deleža vsote vseh finančnih terjatev, ki so vključene v osnovni seznam finančnih terjatev. Sodišče lahko majhnim in srednjim družbam rok podaljša za največ dva meseca, velikim družbam pa za tri mesece. Podaljšanega roka ni dovoljeno ponovno podaljšati (tretji do sedmi odstavek 44.r člena ZFPPIPP). 3.15.5 Sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev Če zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju niso priloženi notarsko overjeni sporazum o finančnem prestrukturiranju, odpravek zapisnika o notarski hrambi in poročilo revizorja, sodišče s sklepom o dopolnitvi naloži dolžniku, da ustrezno dopolni zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju; to je potrebno narediti v osmih dneh od prejema sklepa, ki ga mora sodišče izdati prav tako v roku osmih dni od vložitve zahteve za potrditev sporazuma. Roka za dopolnitev nepopolne zahteve ni dovoljeno podaljševati (prvi do tretji odstavek 44.s člena ZFPPIPP).. 25.

(29) 3.15.6 Odločanje o zahtevi za potrditev O zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju odloča sodišče zunaj naroka. Sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izda sodišče, če je bila zahteva za potrditev sporazuma vložena pravočasno, in sicer v roku treh mesecev za srednje in majhne družbe ali v roku petih mesecev za velike družbe; zahtevi za potrditev sporazuma morajo biti priloženi notarsko overjen prepis izvirnika in sporazuma, odpravek zapisnika o notarski hrambi izvirnika sporazuma in poročilo revizorja kot dokaz, da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma (prvi in drugi odstavek 44.t člena ZFPPIPP). Sporazum o finančnem prestrukturiranju sodišče potrdi s sklepom in odloči, da se potrdi sporazum ter ugotovi, da učinkuje za terjatve vseh upnikov, ki so se strinjali s sklenitvijo. Sporazum učinkuje tudi za upnike zavarovanih in navadnih finančnih terjatev, ki so navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, čeprav le-ti s sklenitvijo sporazuma niso soglašali. Sodišče pouči upnike s sklepom o notarski hrambi izvirnika sporazuma, tako da navede podatke o notarju in opravilno številko zadeve, pod katero se hrani sporazum in pouči upnike, da lahko od notarja zahtevajo notarsko overjen prepis sporazuma.32 Sodišče lahko zavrže zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, če je vložena po poteku roka, ali po poteku podaljšanega roka, ali če dolžnik zahteve ne dopolni, kot je določeno v sklepu o dopolnitvi. Odločitev o zahtevi mora sodišče podati v osmih dneh; če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi, začne rok o odločitvi teči od poteka roka za dopolnitev, v drugih primerih pa osemdnevni rok teče od prejema zahteve za potrditev sporazuma. Sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh od izdaje (četrti do sedmi odstavek 44.t člena ZFPPIPP). 3.15.7 Pravni učinki potrditve Pravnomočni sklep o potrditvi omogoča, da začne za terjatve upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo, učinkovati sporazum o finančnem prestrukturiranju. V obsegu in na način, ki je določen s sporazumom, učinkuje tudi za druge obveznosti, ki so jih upniki prevzeli s sklenitvijo, prav tako tudi na zmanjšanje ali odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev iz osnovnega seznama finančnih terjatev, ki so določene v sporazumu o finančnem prestrukturiranju za imetnike terjatev, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma. Sprememba obrestnih mer, po katerih se obrestuje glavnica in odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev, ki so določene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, učinkujejo za vse imetnike, tudi če niso soglašali s sklenitvijo sporazuma (prvi do četrti odstavek 44.v člena ZFPPIPP). Sporazum o finančnem prestrukturiranju ne učinkuje za imetnike navadnih in finančnih terjatev iz 32. Glej Nina Plavšak, o. c., str. .15–16.. 26.

(30) osnovnega seznama, ki s sporazumom niso soglašali, če je tako določeno v šestem in sedmem odstavku 44.c člena ZFPPIPP. Pravnomočno potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju ima tudi druge pravne učinke na terjatve, za katere se smiselno uporabljajo določbe 214., 214.a, 215., 216. in 217. člena ZFPPIPP, ki se jih primarno uporablja v postopku prisilne poravnave (šesti odstavek 44.v člena ZFPPIPP).. 3.15.8 Pogajanje za sklenitev Dolžnost dolžnika in upnikov je, da pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju spoštujejo poslovno prakso in usmeritve,33 ki so splošno uveljavljene pri takih pogajanjih v poslovni praksi (tretji odstavek 44.c člena ZFPPIPP). Četrti in peti odstavek 44.c člena ZFPPIPP določata povsem enake odložne roke dospelosti oziroma enake deleže zmanjšanja za vse upnike, če sporazum določa odložitev dospelosti ali zmanjšanje navadnih finančnih terjatev. Izjema je možna, če se točno določeni upnik izrecno strinja za daljše odložne roke dospelosti oziroma večji delež zmanjšanja njegovih navadnih finančnih terjatev. Če sporazum določa odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev ali spremembo obrestnih mer, po kateri se obrestuje glavnica zavarovane finančne terjatve, mora za vse zavarovane finančne terjatve določati enako spremenjeno obrestno mero in enake odložne roke dospelosti, vendar ne daljše kot pet let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Izjema je možna, če posamezni upnik izrecno ne soglaša z daljšim odložnim rokom dospelosti njegovih zavarovanih finančnih terjatev ali večjim znižanjem obrestnih mer, po katerih se obrestujejo glavnice teh terjatev. 3.15.8.1 Posebna pravila za finančne terjatve Republike Slovenije Navedeno v prejšnjem odstavku ne velja za finančne terjatve Republike Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih enot države; zanje veljajo posebna pravila v postopkih zaradi insolventnosti, saj se terjatve obravnavajo kot prednostne, prav tako pa jih ureja poseben predpis oziroma zakon. Drugačna ureditev velja tudi za finančne terjatve, za katere je porok Republika Slovenija – v tem primeru se upošteva zakon, ki ureja jamstveno shemo Republike Slovenije (šesti odstavek 44.c člena ZFPPIPP).. 33. Glej poglavje Slovenska načela prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in Načela.. 27.

(31) Finančnih terjatev Republike Slovenije, za katere je Republika Slovenija dala poroštvo, finančnih terjatev lokalnih skupnosti in drugih enot sektorja države načeloma ni dovoljeno prestrukturirati. ZFPPIPP pa vendar dopušča možnost, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) odloži se dospelost finančne terjatve za največ pet let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, vendar to obdobje ne sme biti daljše od dospelosti drugih finančnih terjatev; (2) Republika Slovenije, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države privolijo v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju (sedmi odstavek 44.c člena ZFPPIPP). Med spremembo osnovnega kapitala dolžnika, ki se v preventivnem finančnem prestrukturiranju izvede kot stvarni vložek za vplačilo novih delnic oziroma poslovnih deležev, lahko Republika Slovenija, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države na dolžnika prenesejo svoje finančne terjatve. Gre za terjatve, ki jim drug zakon določa, da se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave obravnavajo kot prednostne terjatve. Pri tem morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji iz osmega odstavka 44.c člena ZFPPIPP, ki določa, da se lahko finančna terjatev prenese za vplačilo novih delnic v deležu, ki je sorazmeren z (1) deležem preostalih upnikov, (2) prenosom terjatev na dolžnika, (3) vplačilom poslovnih deležev ali (4) vplačilom stvarnih vložkov, ki so namenjeni za vplačilo novih delnic. Finančne terjatve se lahko prenesejo le, če dolžnik pozitivno tekoče posluje glede na pozitivni kazalec EBITDA34 in če je mogoče ugotoviti, da bodo novi delničarji iz novih delnic, ki so vplačane s stvarnimi vložki, uresničili zadostno stopnjo donosa (ob predpostavki delujočega dolžnikovega podjema in njegove likvidacije ter primerjave ocen prejemkov enot sektorja države). EBITDA je kratica (Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization) za dobiček pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo. Izračuna se tako, da se od prihodkov odštejejo odhodki (brez obresti, davkov, odpisov in amortizacije). Kaže sposobnost gospodarske družbe, da pokriva odpise vrednosti in druge odhodke, ki niso povezani s poslovnimi odhodki.35 Dolžnik mora dokazati, da v tekočem letu nima izgub ali da nima izgub iz poslovanja v preteklih letih. Če pa ima izgube, jih mora pokriti s konverzijo terjatev upnikov zasebnega sektorja, ali v breme ostalih sestavin kapitala, ali z odpisom. Pogoj za prenos je, da se izvede poslovno prestrukturiranje, če je opredeljeno v načrtu finančnega prestrukturiranja, ki je del sporazuma. 34 35. Glej Finančni slovar, URL: http://www.financnislovar.com/definicije/ebitda.html (01. 06. 2017). Povzeto po Finančnem slovarju, URL: http://www.financnislovar.com/definicije/ebitda.html (1. 6. 2017).. 28.

(32) o finančnem prestrukturiranju; poslovno prestrukturiranje36 je postopkovno potrebno izvesti skladno z določili in pogoji zakona, ki ureja pomoči za reševanje in prestrukturiranje družb v težavah.37 Republika Slovenija, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države lahko privolijo v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, če se finančne terjatve v postopku prisilne poravnave ali v stečajnem postopku obravnavajo kot prednostne in tako določa zakon. Prestrukturirajo se lahko le z odložitvijo dospelosti, ki lahko traja največ pet let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, odložitev dospelosti pa ne sme biti daljša od odložitve dospelosti drugih finančnih terjatev. Pogoj za tako prestrukturiranje so izkazani finančni viri, ki jih dolžnik potrebuje za poslovanje v naslednjih treh letih in so opredeljeni v načrtu finančnega prestrukturiranja – le-ta mora biti v skladu z določbami predpisov, ki urejajo poslovanje dolžnika. Izpolnjeni morajo biti tudi pogoji iz 2. in 3. točke osmega odstavka 44.c člena ZFPPIPP (1. in 2. točka šestega odstavka in sedmi ter deveti odstavek 44.c člena ZFPPIPP). 3.15.9 Pogoji za uveljavitev Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne veljati, če se z njim strinjajo dolžnik in upniki, ki imajo vsaj petinsedemdesetodstotni skupni znesek navadnih in zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev. Pri izračunu deležev pa se ne upoštevajo finančne terjatve upnikov, ki imajo v razmerju do dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-138 ali položaj ožje povezane osebe, in finančne terjatve iz šestega odstavka 44.c člena tega zakona (prvi in sedmi odstavek 44.o člena ZFPPIPP). Sporazum o finančnem prestrukturiranju lahko določa tudi enega ali več dodatnih pogojev in začne veljati, ko so ti dodatni pogoji izpolnjeni. Določi lahko soglasje vseh upnikov imetnikov zavarovanih finančnih terjatev do dolžnika, soglasje določenih upnikov imetnikov poslovnih terjatev do dolžnika ali spremembo osnovnega kapitala dolžnika s stvarnimi vložki. Predmet stvarnih vložkov so terjatve upnikov do dolžnika. Če je določen dodaten pogoj za spremembo osnovnega kapitala s povečanjem osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, se za tako spremembo smiselno uporabljajo določbe 187. do 191. člena, tretji odstavek 192. člena, 193. člen, 2. točka 194. člena, prvi do peti odstavek 195. člena, 196. člen in 199. člen ZFPPIPP. Vplačilo in vpis. Poslovno prestrukturiranje podjetij je ukrep, h kateremu morajo pristopiti podjetja, ki so zaradi različnih razlogov v finančnih in poslovnih težavah, ali pa se morajo prestrukturirati zaradi spremembe poslovnega modela, povezovanja s partnerji, širitve itd. 37 Glej Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (ZPRPGDZT), Uradni list RS, št. 5/17 in 1., 2. in 3. točko osmega odst. 44.c člena ZFPPIPP. 38 Glej 527. člen ZGD-1. 36. 29.

(33) novih delnic mora pregledati revizor; glede njegovega poročila se smiselno uporabljajo določbe 197. člena ZFPPIPP (drugi in tretji odstavek 44.o člena ZFPPIPP). Sporazum o finančnem prestrukturiranju in pogoje za uveljavitev le-tega mora pregledati revizor. Po zakonu mora pripraviti t. i. revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki mora biti skladno z ustreznim mednarodnim standardom o poslih dajanja zagotovil.39 Poročilo mora vsebovati uvod, opis in mnenje revizorja. V uvodu je potrebno navesti sporazum o finančnem prestrukturiranju, ki je predmet pregleda, opis vključuje obseg in namen pregleda, v revizorjevem mnenju pa mora biti jasno in izrecno zapisano ali je sporazum skladen s četrtim in petim odstavkom 44.c člena ZFPPIPP in so izpolnjeni vsi (tudi dodatni) pogoji za uveljavitev sporazuma. Če revizor presodi, da so izpolnjeni potrebni pogoji, poda mnenje brez pridržka (peti in šesti odstavek 44.o člena ZFPPIPP).. 3.16 Ustavitev postopka Razloge za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja določa prvi odstavek 44.u člena ZFPPIPP. Postopek se ustavi, če sodišče zavrže zahtevo za potrditev sporazuma zaradi poteka roka oziroma poteka podaljšanega roka za vložitev zahteve, ali če dolžnik nepopolne zahteve za potrditev sporazuma ne dopolni. Prav tako se postopek ustavi, če to zahtevajo upniki, ki imajo vsaj tridesetodstotni skupni znesek finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev. Zahtevi morajo priložiti notarsko overjene izjave upnikov, ki zahtevajo ustavitev postopka. Postopek se ustavi tudi na zahtevo dolžnika, ki jo poda pred vložitvijo popolne zahteve za potrditev sporazuma. Razlog za ustavitev postopka je tudi podan, če dolžnik za več kot petnajst dni zamuja s plačilom plač delavcem v višini minimalne plače, ali če dolžnik zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih je dolžan obračunavati in plačevati ob izplačilu plač delavcem (prvi in drugi odstavek 44.u člena ZFPPIPP). Če je razlog za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja 1., 2., 3. ali 4. točka prvega odstavka 44.u člena ZFPPIPP, sodišče izda sklep, s katerim ugotovi razlog obstoja za ustavitev postopka in pouči upnike ter dolžnika o tem, da bo postopek ustavilo in da bodo z ustavijo prenehale pravne posledice postopka, če v mesecu dni od objave sklepa ne bo vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Sodišče mora sklep izdati v roku osmih dni od dneva nastanka razloga za ustavitev postopka, postopek pa sodišče ustavi po izteku enega meseca od dneva objave sklepa. Na sklep o ustavitvi ni predvidena posebna pritožba, vendar se lahko sklep izpodbija s pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja. Če dolžnik v roku enega meseca od objave sklepa vloži predlog za začetek postopka prisilne 39. Glej Mednarodni standard drugih poslov dajanja zagotovil (MSZ 3000), URL: https://www.ifac.org/publications-resources/msz-3000-prenovljen-posli-dajanja-zagotovil-razen-revizij-alipreiskav-ra (12. 7. 2017).. 30.

No results found