UDK 658.52:011.56
A v to m a tiz a c ija m a lo s e rijs k e , ind ividu aln e in s re d n je s e rijs k e
pro izvod n je
UVODNE R A ZISK A V E (Povzetek iz sk le p n eg a poročila)
J A N E Z P E K L E N I K s sodelavci
1. UVOD
U vodne ra z isk a v e so p o m e n ile p rv i k o ra k p ri u r e ja n ju te h n o lo g ije in ra z isk a v a h n o v ih m eto d za o p tim ira n je p ro izv o d n je v n a š ih p o d je tjih s tro jn e in e le k tro in d u s trije . N a sta le so v o k v iru p red la g a n e g a m a k ro p ro je k ta »Razvoj in o p tim iza cija o b d elo v aln ih sistem o v za in d iv id u aln o , m a lo se rijsk o in s re d n je s e rij- sko p ro izv o d n jo [1,2].
Č lan e k s e s ta v lja p o v ze te k iz sk le p n eg a poročila u v o d n ih ra z isk a v in je n a d a lje v a n je p o v ze tk a p rv eg a d ela p o ro čila [3], k i je bilo p oslano G osp o d arsk i zb o r n ici S R S v a v g u stu 1.1970 [4],
S k lep n o poročilo je se sta v lje n o iz d v eh delov, tj. iz poročila, k i govori o u r e ja n ju g ru p n e te h n o lo g ije po p o sa m ez n ih p o d je tjih , in p o ro čila o z b ira n ju geom e tr ijs k ih in te h n o lo šk ih in fo rm ac ij.
V v e lik o se rijsk i p ro izv o d n ji so b ili v z a d n je m d e s e tle tju doseženi v elik i u sp e h i p ri p o v e č a n ju p ro d u k tiv n o sti. To je bilo m ogoče doseči s specializacijo in av to m atiza cijo . T eže p a je to dosegljivo v p osam ični in m a lo se rijsk i p ro izv o d n ji, ki je z n a č iln a za v elik del n a š e dom ače in d u strije . Z a ra d i te g a so te m bolj u p r a v ič en i sp lo šn i o rg a n iz a c ijsk i u k re p i za sp ecializacijo in d u s trijs k e p ro iz v o d n je in u v a ja n je g ru p n e tehnologije.
S k la s ific ira n je m obd elo v an cev po te h n o lo šk ih ali g e o m e trijs k ih v id ik ih o b lik u jem o n a p o sa m ez n ih s tro jih glede n a obseg d ela le eno ali več skupin, k i so si te h n o lo šk o a li o blikovno podobne. P o s ta tistič n e m p r e gledu, k i ga om ogočajo k la sifik a c ijsk i sistem i, lahko z u p o rab o g ru p n e te h n o lo g ije zm a n jša m o in v e stic ijsk e stro šk e t e r p rip ra v lja ln e in pom ožne čase p ri p o sa m ič n i in m a lo se rijsk i p ro izv o d n ji. P r i te m zd ru žu jem o p o d o b n e d ele o ziro m a p o dobne o b delovance v ad itiv n e se rije. P r ip r a v lja ln a d ela se d elijo ta k o n a v eč je število o bdelovancev, č e p ra v se d oločenim p re u re d itv a m s tro je v m e d ob d elav o p o d o b n ih delo v n i m ogoče izogniti. T ak o p rid e m o do p o d ro č ja o p tim iza cije obdelo v aln ih p rocesov in sistem ov.
O p tim ira n ju o b d elo v aln ih procesov p rip a d a v p r a k si p o seb en pom en. To delo se sto ji iz v eč je g a šte v ila vplivov, n p r. p ra v iln e se stav e g ru p obdelovancev, o p ti m a ln ih pogo jev p r i o d re z a v a n ju glede n a ceno stro ja , plač, r e ž ijs k ih stroškov, m a te ria la , o p tim a ln e selek cije
te h n o lo šk ih o p era cij, o rodij ipd.
T u d i od sistem sk e u re d itv e in o rg an iz ac ije geom e trič n ih in te h n o lo šk ih in fo rm ac ij je b istv en o odvisen p o te k ra z v o jn e g a in te h n o lo šk e g a p ro ce sa v pro izv o d n e m sistem u . O d n jih je v v e lik i m e ri o d v isn a p ra v iln a iz b ira o b d elo v aln ih pogojev in s te m m ožnost za o p ti m ir a n je d oločenega o b d elo v aln e g a procesa.
2. DELO PO P O D JE T JIH
O sn o v n a n alo g a v o k v iru u v o d n ih ra z isk a v je b ila u g o to v iti s ta n je v n a š ih p o d je tjih n a p o d ro č ju izd elav - n e te h n o lo g ije sa m e k a k o r tu d i n a p o d ro č ju o rg an iz a cije p o tre b n ih te h n o lo šk ih in fo rm a c ij, n a to p a po ugo to v lje n e m s ta n ju p rip ra v iti osnove za n ove o rg a n iz a c ijsk e in te h n o lo šk e p rije m e. T e osnove te m e ljijo n a g ru p n i te h n o lo g iji k o t n a jp rim e rn e jš i v a r ia n ti za tako v elik o st se rij, k a k r š n a je v n a v a d i v v ečin i n a š ih po d je tij.
P r i te m je p o treb n o p o u d ariti, d a »uvodne ra z iskave« niso b ile p r v a z n a n stv e n o -raz isk o v a ln a naloga, k i se je lo te v ala g ru p n e tehnologije. K v a lita tiv n a ra z lik a p a je rav n o v tem , d a sm o u p o rab ili že znane izsledke dom ačih in tu jih a v to rje v p r i p ra k tič n i p ro b le m atik i. T ako sm o la h k o te s tira li te o re tič n e in d e lom a p ra k tič n e u gotovitve n a k o n k re tn ih dom ačih ra z m e ra h in ta k o p o skusili z u strez n im i dopolnili in p rila g o d itv a m i r e a liz ira ti n a m e n g ru p n e teh n o lo g ije v dom ačih p o d je tjih . V p ra ša n ja ekonom skega u čin k a n o v ih te h n o lo šk ih p rije m o v n i m ogoče re še v a ti brez p r a k tič n ih rez u ltato v , ki za je m ajo o rg a n iz ira n je po datkov, u strez n o p red e lav o in u p o rab o za iz b o ljša n je te h n o lo šk ih procesov. P ra v to je b il tu d i sm isel široko za sn o v an eg a so d elo v an ja s šte v iln im i p o d je tji po Slo ven iji.
S plošen ko n cep t n ašeg a d ela v p o d je tjih je slonel n a n a sle d n je m :
— z uvo d n im i razgovori in fo rm ira ti p o d je tje o n a m e n u razisk av , o želen ih ciljih in p red v id e n em n ačin u dela,
— p rid o b iti sk u p in o stro k o v n ih sodelavcev v pod je tju sam em ,
— se zn a n iti sodelavce s koncep to m g ru p n e te h n o logije in jih p rim e rn o usposobiti za p ra k tič n o delo v p o d je tju ,
— p r ip ra v i osnovnih pripom očkov za k la sific ira n je in k o d ira n je v posam eznem p o d je tju ,
—- te s tir a n ju iz b ra n ih sistem ov,
— izd elav i d o k u m e n tac ije (kartotek, k a rtic ipd.), — u p o ra b i n a novo o rg a n iz ira n ih geom etričn ih in te h n o lo šk ih in fo rm ac ij v k o n stru k c ijsk e m oddelku, v p rip ra v i d ela za o ptim izacijo delovnega pro cesa ipd.
R a zu m ljiv o je, d a sm o p rik a z a n i splošni k oncept p r ila g a ja li sp ecifičnostim v p osam eznih p o d je tjih , u p o šte v ajo č p ri te m obstoječo ra v e n org an izacije te h noloških in fo rm ac ij, d o te d a n je iz k u šn je n a p o d ro čju g rupne te h n o lo g ije v p osam eznih p o d je tjih , k v alite to k ad ro v ipd. S pričo p e stre g a izb o ra m ed sodelujočim i p o d je tji je b ila re a liz a c ija p rik a z a n e g a k o n ce p ta v posam eznih p o d je tjih p rec ej različn a. Z a ra d i te g a p a se tu d i končni cilj za m išljen e g a k o n ce p ta v u p o rab i novega n ač in a o rg an iz ac ije v ra z n ih p o d je tjih p rik a z u je različno.
R a zisk o v aln a sk u p in a p ri fa k u lte ti za strojništvo, k i je raz isk av e v o d ila in v p re te ž n i m e ri tu d i izv a ja la , se je p ri o m e n jen ih ra z isk a v a h p ovezala z 12 po d je tji k o v in sk o -p red e lo v aln e in e le k tro in d u strije [3]. Iz b ir a p o d je tij n i b ila n a k lju č n a . V u v o d n ih ra z isk av a h sm o želeli p re g le d a ti re a ln e m ožnosti za a v to m atiza cijo p ro izv o d n je v ra z ličn ih v e ja h kovin sk e in k o vinsko p re d e lo v a ln e in d u strije , od železarn p a do p red e lo v a n ja pločevine, o b d elan e z o d rez av an jem do litja in fin o m e h an ič n e in d u strije . D ru g a želja, k i je tu d i v p li v a la n a izbiro p o d je tij, je b ila p reg le d ati v p liv glede n a v elik o st se rij v proizvodnji. Z ato so b ila v k lju č e n a tu d i p o d je tja z m nožinsko proizvodnjo, n p r. G orenje n a s p ro ti tip ičn o in d iv id u a ln i in m a lo se rijsk i p roizvod n ji n p r. L ito stro j.
je tje določilo za opisano sodelovanje. M islim o, d a ni 'odveč s tv a rn a k ritik a , d a so n e k a te ra p o d je tja ocenila nalogo, k i n a j b i jo n jih o v i sodelavci o p ra v ili p ri raz isk a v a h v la stn e m p o d je tju , p rev e č p re p ro sto in lahko. Z u strez n o k o re k tu ro p r i iz b iri k a d r a in re s n e j šim i p rije m i so se ra z m e re pozneje izboljšale, v e n d a r je m in il d ragocen čas, k a r je im elo za posledico, da ta k a p o d je tja vse doslej še niso p rišla do rez u ltato v , ki smo si jih za sta v ili v nalogi.
V splošnem la h k o trdim o, d a so u v odne raz isk av e izpolnile p riča k o v an ja , saj so p o trd ile , d a je m ogoče z u strez n o organizacijo g eo m etričn ih in te h n o lo šk ih in fo rm ac ij o izdelk ih občutno v p liv a ti n a stroške, in sicer ta k o v fazi k o n stru k c ije izdelka, v fazi te hnološke p rip ra v e k a k o r tu d i v izd elav n em p o sto p k u sam em z ustrezn o reorg an izacijo d elovnih m e st ali m o d e rn iza cijo stro jev . P osebno pom em bno je p ri tem , d a je org an izacija te h in fo rm acij p rila g o je n a ra č u n a ln iš k i teh n o lo g iji in ta k o om ogoča njih o v o uspešno u p o rab o tu d i v teh n o lo g iji ozirom a p ri u p ra v lja n ju p ro izv o d n eg a procesa. E n a osnovnih nalog »uvodnih raziskav« je
b ila vzgoja k a d ra . R a zum ljivo je, da je p ri te m d v eletn o obdobje k ra tk o tra jn o in lahko pokaže sam o za četke, n e m o re p a d ati izk u šen ih stro k o v n ja k o v . D e lo v n a v n e m a in in te re s p a sta jam stvo, d a bo v dolo čenem času m ogoče z re z u lta ti d ela v p osam eznih to v a rn a h p o trd iti izjavo, d a so u vodne raz isk av e dosegle n am en tu d i n a p o d ro čju iz o b ra že v an ja kad ro v .
P o v zetek ta k o o b širn eg a raz isk o v aln eg a d ela ne m o re b iti osnovan sam o n a u g otovitvah, k i sm o jih n av ed li doslej. Z arad i teg a si poglejm o n ek a j re z u lta to v po p osam eznih p o d je tjih :
T om os-K oper.
Izd e lali sm o k la sifik ac ijo za gonila in p ri tem u p o štev ali tu d i d ru g e p e rsp e k tiv n e k o m p o n e n te v po d je tju . P r i te m sm o iz b ra li aach e n sk i k la sifik a c ijsk i k lju č in ga prilag o d ili p o tre b a m p o d je tja . D a bi dobili celovito sliko o m ožnostih po te j p o ti z b ra n ih geom e trič n ih info rm acij, sm o k la sificira li 80 obdelovancev in jih po določenem k r ite riju raz p o re d ili v d ružine. V zpo red n o so bile izdelane štu d ije o zasedenosti stro je v s skupino gonil. Z a del obdelovancev smo štu d ijo n a d a lje v a li in p o sk u šali o p tim ira ti te h n o lo šk i postopek. R e zu ltat teg a d ela je b il — f o rm ira n je lin ije, k i je p o k az ala b istv en e p rih ra n k e v tra n s p o rtu in m rtv ih časih. S to rje n je b il tu d i poskus za o p tim ira n je izdelave ce lotnega p o d ro čja gonil s pom očjo ra č u n a ln ik a . K o t r e z u lta t dela, ki p a še n i končano, la h k o navedem o p o datek, d a je s sm otrno p o sta v itv ijo stro je v in fo rm ira n je m g ru p m ogoče iz d o sed an jeg a p a rk a 80 stro je v p r e težno ali popolnom a izločiti za d ru g e n a m e n e 17 stro je v — ob e n a k i k a p a c ite ti p ri izdelavi gonil.
Ž elezarna R avne.
V železarn i smo se lo tili u v a ja n ja g ru p n e te h n o logije p ri izdelavi in d u s trijs k ih nožev. V ta n a m e n je bilo p o treb n o ra z v iti in p rila g o d iti poseben k lju č za k lasifik acijo te h izdelkov. T udi tu sm o te s tira li raz ličn e k la sifik ac ijsk e k lju č e in se h k r a ju odločili za p r ila gojeno obliko aa ch e n sk eg a klju ča. Izd e lati je bijo po tre b n o n a d 1000 GT k artic, to je za vse nože, k i se p o ja v lja jo v le tn i proizvodnji. P o g lav itn i n am e n u v a ja n ja g ru p n e teh n o lo g ije je b il — z d ru ž ev an je v sk u pine z en o tn im i teh n o lo šk im i postopki.
U vedena g ru p n a te h n o lo g ija je p rin e sla n asled n je pred n o sti: splošen preg led n a d v rsta m i in d u s trijs k ih nožev in z m a n jša n je grup, k a r bo rab ilo tu d i k o t osno va za izdelavo k atalo g a ; siste m a tik a v a rh iv u n ačrto v , sta n d a rd iz ira n je m a te ria la in tr d o t za om en jen e grupe, m očna ra c io n aliza cija d ela v k o n stru k c iji, u n ific ira n je teh n o lo šk ih postopkov — s te m v zvezi fo rm ira n je 40
u n ific ira n ih te h n o lo šk ih postopkov, z m a n jš a n je v r s t m a te ria la z a ra d i sta n d a rd iz a c ije m a te ria la , z m a n jš a n je stroškov p ro izv o d n je in stro šk o v sk la d išč en ja .
V se n a š te to dovolj zgovorno p o trju je , d a so v ž e le z a rn i R a v n e že p riče li iz k o rišča ti m ožnosti, k i jih d ajejo po n ač elih g ru p n e te h n o lo g ije o rg a n iz ira n e in fo r m a cije o izdelkih.
M ariborska liva rn a M aribor.
V te j to v a rn i je b ila iz d e la n a te h n o lo šk a d o k u m e n ta c ija za vse proizvode v o b ra tih čistiln ice tla č n ih u lit kov in m e h a n sk e obdelave. Iz d e la n e so b ile GT k a r te in delo v n i n a č r ti za posam ezn e obd elo v an ce in p r ip r a v lje n i p o d atk i za o bdelavo te h in fo rm ac ij n a e le k tro n skem ra č u n a ln ik u . K te m u je š te ti tu d i izdelavo k o d n ih sistem ov za m a te ria le , d e lo v n a m e sta (stroje) in oro d ja.
Do sedaj o p ra v lje n o delo obsega iz ra č u n o b rem e n itv e stro je v in ro čn ih d elo v n ih m est, iz ra č u n k a p a citet, ra z č le n ite v o b re m e n itv e stro je v n a k r itič n ih d e lo v n ih m e stih in u v ed b o d ru ž in obdelo v an cev za obd elo v aln e skupine.
V se n a šte to v e lja za o b ra ta č istiln ice in m e h a n sk e obdelave. P o doslej o p ra v lje n e m d elu je to v a rn a d o bila n a ta n č e n p reg le d n a d o b re m e n itv ijo in p ro stim i k a p a cite ta m i stro je v in si ta k o u s tv a rila m ožnost za e n o s ta v n e jši ra z p o re d o b re m e n itv e m est. Z a k r itič n a d elo v n a m e sta p a je bilo m ožno n a jti n a d o m e stn e k a p a c ite te a li izvesti p re u re d itv e stro je v . P o o p ra v lje n ih iz ra č u n ih je m ogoče v o b ra tu čistiln ice u litk o v p o v eč ati p ro izv o d n jo za p rib liž n o 27 odstotkov.
D elo v to v a rn i se n a d a lju je ; ra z e n v čistiln ici u litk o v in m e h a n sk i o b d elav i a r m a tu r se u r e ju je še o ro d ja rn a . Z a z b ra n e in fo rm a c ije o o b d elo v an c ih (na k a rtic a h GT in DN) so d elo m a že iz d ela n i a li p a v delu še ra č u n a ln iš k i p ro g ra m i, ki om ogočajo h ite r p reg le d s ta n ja n a d p roizvodnjo, f o rm ira n je d ru ž in , o bdelo v an c ev po g eo m etrič n ih ali te h n o lo šk ih k a ra k te ris tik a h , v a r iira n je te h n o lo šk ih procesov po o p tim a ln ih p ro iz v o d n ih pogojih, an a liz e d elo v n ih m est, stro šk o v o b d e lave, k a p a c ite t ipd., fo rm ira n je tip s k ih p ro izv o d n ih lin ij ipd.
P odobno b i la h k o z a je li o p ra v lje n o delo v v seh so d elu jo čih p o d je tjih . N av ed li sm o le tiste, k i so p rišli n a jd a lje . D ru g a p o d je tja , k i jih n e n a v a ja m o posebej, so večid el v fazi iz d ela v e d o k u m e n ta c ije in p r v ih po skusov za u p o rab o ta k o z b ra n ih po d atk o v .
Č e p ra v se n alo g a »uvodne raziskave« fo rm a ln o končuje, se delo v so d elu jo čih p o d je tjih n a d a lju je . P ri delu so k a d ri, k i so se ra v n o v o k v iru u v o d n ih ra z isk a v usposobili in vživ eli v a n j. To so v eč in o m a m la d i s tr o k o v n ja k i, k i bodo p r a v gotovo n osilci m o d e rn e te h n o logije v p o d je tjih tu d i v p rih o d n je .
3. R A Z ISK A V E O B D ELO V A LN O STI
Izb o ljšav e p ri o rg an iz ac iji d ela in ra z v ija jo č a se av to m a tiz a c ija so obču tn o s k ra jš a le pom ožne čase p ri o b d elav i določenih izdelkov. Z a ra d i te g a sk u ša m o v splošni te ž n ji po o p tim ira n ju o b d elav e k o lik o r m ogoče s k r a jš a ti g lav n e čase, tj. čase obdelave.
--- 7* 5° ---7 * 1 0 °
Sl. 1. H ra p a vo st iztisk a n e in vleč en e m e d i v odvisn o sti od h itro sti rezanja
G e o m e t r ij a o r o d j a : a = 6°, A = —5°, y. = 75°, e = 90°, r = 0,5 m m P o d a j a n j e s [m m /v r t]: = 0,028, s 9 = 0,05, = 0,08, = 0,135
Sl. 2. O b sto jn o st orodja p ri s tr u ž e n ju iztisk a n e in vleč en e m e d i
M a t e r ia l o r o d j a : h lt r o r e z n o j e k l o B R W 2
G e o m e t r ij a o r o d j a : a = 6°, y = 5°, Л = •—5°, x — 75°, e = 90°, r = 0,5 m m
Š ir in a o b r a b n e g a p a s u : V B = 0,1 m m G lo b in a r e z a n j a : a — 1 m m
3.1. Obdelava m edi za avtom ate
M ed n a jp o m em b n ejše zn ačilnosti obdelovalnosti m edi za av to m a te sodi k v a lite ta površine. To v e lja še posebej, k a d a r o b rav n a v am o o ro d ja iz k a rb id n ih trd in . P r i obdelavi z o ro d ji iz h itro re z n e g a je k la p a je z a n im iv a tu d i o b sto jn o st p ri določenih pogojih rez an ja . Po p ro g ra m u p re sk u ša n ja sm o u g o ta v lja li k v alite to p o v ršin e in obliko obdelovancev v odvisnosti od h itro sti r e z a n ja (sl. 1), od p o d a ja n ja in od g eo m etrije orodja. Z a u g o ta v lja n je vseh n a š te tih vplivov sm o sp rem in jali določene čin ite lje v iz b ra n e m p o d ročju:
— h itro st re z a n ja v = 100, 200, 400 in 800 m /m in, — cep iln i kot y = 5°, 10°, 15°, 20°,
— p o d a ja n je s — 0,028; 0,05; 0,08 in 0,135 m m /vrt.
D iag ram i n a sl. 1 kažejo odvisnost h rap a v o sti od h itro s ti re z a n ja p ri ce p iln ih k o tih y = 5° in 10° te r ra z lič n ih p o d a ja n jih . Če p rim e rja m o reg resijsk e p r e m ice za ce p iln a k o ta 5 in 10°, la h k o opazim o n jih o v v p liv n a k v a lite to p ovršine. P ri večjem cepilnem kotu so re g re sijsk e prem ice bolj strm e — p ri povečani h i tro s ti je h ra p a v o st večja. N a d a lje lahko ugotovim o, da je obdelo v aln o st iz tisk a n e m ed i en a k o m e rn e jša k ak o r p ri vlečeni.
O brabo o ro d ja sm o u g o ta v lja li n a p ro sti ploskvi, k i jo označim o z V B. P r i v re d n o te n ju ob rab e n a p rosti p loskvi v odvisnosti od h itro sti re z a n ja sm o iz h a ja li iz zn an e T ay lo rje v e enačbe
v . T” = C
Sl. 3. Š irin a lo m iln e sto p n ičk e za je k lo C.4720
O r o d je : n o ž M P P Ш 2525
G e o m e t r ij a o r o d j a : a = 6°, y = 6°, Л = 0°, x = 70°, s = 90°, r = 1,2 m m
3.2. Obdelava jekla
P ri obdelavi je k el n a av to m atih , n a rev o lv e rsk ih stru ž n ic a h p a tu d i n a u n iv e rz a ln ih stru ž n ic a h je za v arn o delo pom em bno, d a se o drezki lom ijo p rav iln o . D olgi odrezki p om enijo n ev a rn o st, d a se p o šk o d u je o rodje a li stro j, la h k o p a se tu d i porežejo delavci. S k ra tk im i o drezki se te j n e v a rn o sti izognem o, v rh teg a p a so ta k i še ugod n ejši za tra n sp o rt. N jih o v a oblika je m očno o dvisna od m a te ria la obdelovanca, od h itro sti rezanja, od g eo m etrije o ro d ja in od s ta n ja o ro d ja te r v ib rac ij n a stroju.
Iz g o rn jeg a izh aja, d a o b sta ja določena v rs ta p a r a m etrov, k i v p liv a jo n a o b lik o v an je odrezkov in jih d e lom a lahko tu d i sp rem in jam o . P ri poskusu, k a te re g a m a jh e n d el re z u lta to v je p rik a z a n n a sliki 3, sm o s p re m in ja li širin o lom ilne stopničke n a cep iln i ploskvi. T ak a sto p n ičk a u sm e rja o drezek in ga h k r a ti lom i. N a p ra vim o jo la h k o z b ru šen je m . P r i o ro d jih z m eh an sk o v p etim i ploščicam i p a la h k o lo m iln ik p rim e rn o p ri- m ikam o ali odm ikam o od re z aln e g a roba. P ri m a jh n i ra z d a lji lo m iln ik a od rez aln e g a ro b a se je o drezek za b ija l v an j in dobivali sm o d ro b lje n e odrezke, p ri p r e veliki o d d aljen o sti lo m iln ik a od re z aln e g a ro b a p a je odrezek o d te k al p re k cepilne ploskve in se pogostom a o vijal okoli noža ali p a oblikoval v spiralo. V v m esn em področju, ki ga o m e ju je ta k riv u lji, se o drezki dobro lomijo.
P re sk u ša li sm o je k la Č.4320, Č.4720 n Č.4721. Z določenim oro d jem la h k o stru žim o ta k o dolgo, d okler o b rab ljen o o rodje n e v p liv a n a k v a lite to p o vršine. M ed obrabo, zlasti še p ri fin em stru ž e n ju , se za rad i o b ra b lje n e konice noža p o ja v lja sistem a tič n a n a p a k a glede n a p rv o tn o n a s ta v lje n e m e re obdelo vanca. To v e lja še posebno p ri p re d n a sta v lje n ih orodjih. Z avoljo teg a je p o treb n o u p o šte v ati odstopke s ko re k tu ro n a s ta v itv e a li o m e jitv ijo časa za u p o rab o orodja, tj. orodje lahko u p o ra b lja m o sam o do dolo čene sto p n je obrabe.
N a sliki 4 je p rik a z a n p o te k p ri o b rab i o ro d ja iz k a rb id n e trd in e m ed stru ž e n je m k o n stru k c ijsk e g a je k la za k o ta ln e le ža je (Č.4144). P ri posk u sih sm o sp re m in ja li h itro st stru ž e n ja in p o d ajaln o h itro st. Z ra z širitv ijo T ay lo rje v e enačbe sm o dobili n asle d n jo enačbo o brabe:
V B = eA . vB . sC TD = e- 7,138 . «1,382 . <$0,078 . T0,523,
k i la h k o ra b i za ris a n je re g re sijsk ih p re m ic v d v o jn o - lo g a ritem sk em d ia g ra m u (sl. 4) in iz ra č u n o p tim a ln ih pogojev p r i obdelavi.
Sl. 4. O b sto jn o st ka rb id n e trd in e P 40 p ri s tr u ž e n ju je k la C.4144
G e o m e t r ij a o r o d j a : a = 6°, y = —6°, Л = 6°, x = 75°, e = 90°,
r = 1,6 m m
Sl. 5. Cena obdelave v odvisnosti od hitrosti struženja na polavtom atični stružnici in z uporabo ploščic iz
karbidne trdine z označbo P 40
O p tim a ln e pogoje o d re z a v a n ja rač u n am o tako, da up o štev am o celotne stro šk e obdelave, tj. re ž ijsk e in n e p o sred n e stroške, stro šk e m e n ja v a n ja o ro d ja in obdelo- vancev, m e rje n je , ceno orodja, o stre n je o ro d ja ipd. Vse te p a ra m e tre prik ažem o v en o tn i enačbi stro šk o v za obdelavo, ki jo odvedem o po h itro sti in dobim o o p ti m aln o h itro s t s tru ž e n ja za določene obdelovalne pogoje in določene obdelovance.
S lik a 5 kaže, k ak o sm o u g o ta v lja li celo za vzdolž no obdelavo le ža jn eg a ob ro ča n a rev o lv e rsk i stružnici. Iz d ia g ra m a je raz v id n o ra z m e rje m ed h itro stjo r e z a n ja in ceno obdelave. R azb iram o lahko tu d i o ptim alno h itro s t obdelave. P o d an e so k riv u lje za več p o d a ja n j in za raz lič n e sto p n je o b rab e rez aln e ploščice n a p ro sti ploskvi.
L IT E R A T U R A
[1] P ro g ra m m a k ro p ro je k ta »Razvoj in o p tim iza c ija o b d elo v aln ih sistem ov za in d iv id u aln o m a lo se rij sko in sre d n je se rijsk o proizvodnjo« (sept. 1970).
[2] P rilo g a p ro g ra m a »Razvoj in o p tim izacija ob d elo v aln ih sistem ov za ind iv id u aln o , m aloserijsko in sre d n je se rijsk o proizvodnjo«: A. R eferati, B. D iskusija (sept. 1970).
[3] N ove m etode za o p tim ira n je m aloserijske, sred - n je se rijs k e in in d iv id u aln e p ro izv o d n je — povzetek iz u v o d n ih razisk av . S tro jn išk i v e stn ik 1971-6, str. 189—192.
[4] UVODNE RA ZISK A V E — poročilo G ospodar ski zbornici z d n e 10. 8.1970.
N o s i le c r a z i s k o v a l n e n a lo g e : p r o f. d r . in g . h a b il. J . P e -k le n i -k , F a -k u lt e t a z a s t r o j n iš t v o U n iv e r z e v L j u b lj a n i.
P r i r a z i s k o v a l n i n a lo g i so s o d e lo v a li: d o c . m a g . in g . P o l d e L e s k o v a r , m a g . in g . B o r u t J u s t in , p r e d . m a g . in g . F r a n c R o e t h e l, m a g . in g . Z o r a n S e lj a k , d ip l. in g . P a v l e Š m a r č a n , p r o f. V . T . S ., d ip l. in g . A d o lf Š o š ta r , p r e d . V . T . S., d ip l. in g . I v a n G r e b e n c , d ip l. in g . I v a n G a n ta r .
P o r o č ilo s o s e s t a v i l i : d o c . m a g . in g . P o l d e L e s k o v a r , m a g in g . Z o r a n S e lj a k in d ip l. in g . I. G r e b e n c .
UDK 621.9.01:669.131.7
O b d e lo v a ln o s t k o n s tru k c ijs k e nodularne litin e
B O R U T J U S T I N
1. Uvod
V le tih po d ru g i sv e to v n i v o jn i se je n a tržiščih A m e rik e in k m a lu tu d i zah o d n e E v ro p e p o ja v ila n ova litin a n a osnovi železa, k i je glede n a k v a lite to in ceno h itro za če la p r o d ira ti n a p o d ro čje m e d sivo in je k len o litino. To je b ila n o d u la rn a (sferoidna) litin a , m a te ria l, ki je po se sta v i zelo b liz u sive litin e , p r i k a te r e m p a je z ap lik a c ijo p o se b n ih po sto p k o v p r i p rid o b iv a n ju g ra fit o b lik o v a n k rogličasto. Z a ra d i te g a je m ogoče doseči dv o je:
— s tr u k tu r o g ra fitn i vložki m nogo m a n j režejo ; z a ra d i te g a so trd n o s tn e la stn o sti n o d u la rn e litin e m n o go b o ljše od sive in se p rib liž u je jo je k le n i (z e k stre m n o v re d n o stjo am — 1 2 0 k p /m m 2);
— z a ra d i k ro g lič a ste o b lik e g ra fita je m ogoče d o segati tu d i m nogo večjo sposobnost za p la stič n o p r e o b lik o v a n je k a k o r p ri sivi litin i (izdelke iz n o d u la rn e litin e je m ogoče k riv iti, z v ija ti in podobno); k e r p a sta su ro v in sk a osnova in p o sto p ek p r id o b iv a n ja — raz en d o d a tn e m e ta lu rš k e o b d elav e n ep o sre d n o p re d litje m — sk o raj e n a k a o n im a p r i sivi litin i, je cen a novega m a te ria la k o m a j nek o lik o v iš ja od cene sive litin e.
N o d u la rn a litin a si je k m a lu o d p rla p o t tu d i k nam . Ž e le z a rn a v Š to ra h je začela ra z v ija ti raz lič n e v rste
n o d u la rn e litin e za la ste n p ro izvodni p ro g ra m in tu d i za naro čn ik e. Z a ra d i večjeg a z a n im a n ja v e lja v z a d n jih n ek a j le tih p osebna pozornost ra z v ija n ju k o n stru k c ij sk ih v rs t n o d u la rn e litin e za n e k a j n a jv e č jih področij u p o rab e : za m o to rn o in avtom obilsko in d u strijo , in d u strijo re d u k to rje v , p o lje d elsk ih in g ra d b e n ih strojev, v o jn o in d u strijo itd.
E d en p o g la v itn ih pogojev za ekonom sko uspešno u v a ja n je u litk o v iz n o d u la rn e litin e v kovinsko p re d e lovalno in d u strijo je o b delovalnost z odrezav an jem , ki n a j n e bo sla b ša k a k o r p ri k o n k u re n č n ih m a te ria lih (sivi in je k le n i litini). O b delovalnost je tr e b a presk u siti, za k a r p a je p o tre b n a sp e cia ln a oprem a.
2. Preskušanci, orodje in oprema 2.1. Preskušanci
Ž eleza rn a Š to re iz d elu je n a sle d n je k v a lite te k o n s tru k c ijsk ih n o d u la rn ih litin (po la stn ih označbah):
KGR-38, KGR-42, KGR-50, KGR-60, KGR-70.
