Counterfeited trade marks recognition

Full text

(1)DIPLOMSKO DELO Odkrivanje ponarejevalcev blagovnih znamk. September 2016. Barbara Kunej.

(2) DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Odkrivanje ponarejevalcev blagovnih znamk. September 2016. Barbara Kunej Mentor: izr. prof. dr. Anton Dvoršek.

(3) Kazalo Kazalo slik .................................................................................................... 4 Zahvala........................................................................................................ 5 Povzetek ...................................................................................................... 6 Summary - Detection of counterfeited brands .......................................................... 7 1 UVOD ........................................................................................................ 8 2 Intelektualna lastnina .................................................................................... 9 2.1 Opredelitev pojma ................................................................................. 9 2.2 Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ................................................... 10 2.3 Ukrepi pri kršitvah ................................................................................. 13 2.3.1 Civilni ukrepi ............................................................................................................................ 13 2.3.2 Kazenski ukrepi ....................................................................................................................... 14 2.3.3 Upravni ukrepi......................................................................................................................... 14 2.4 Blagovna znamka .................................................................................. 15 2.4.1 Opredelitev pojma .................................................................................................................. 15 2.4.2 Pomen blagovne znamke ........................................................................................................ 16 2.5 Ponarejanje ........................................................................................ 16 2.5.1 Kaj se najpogosteje ponareja? ................................................................................................ 18 2.5.2 Katere so države izvora ponarejanja? ..................................................................................... 21 2.5.3 Učinki ponaredkov in posledice .............................................................................................. 23 2.5.4 Vpliv ponaredkov na gospodarstvo......................................................................................... 24 2.6 Zaščita pred ponaredki ........................................................................... 26 3 Opredelitev problema, cilji in hipoteze .............................................................. 27 3.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet diplomskega dela .................... 27 3.1.1 Cilji in teze diplomskega dela .................................................................................................. 27 3.1.2 Hipoteze .................................................................................................................................. 28 3.2 Metoda .............................................................................................. 28 3.3 Rezultati in razprava .............................................................................. 29 3.3.1 Kakšna je razlika v pogostosti kupovanja ponaredkov med moškimi in ženskami? ............... 31 3.3.2 Kakšna je razlika v pogostosti kupovanja ponaredkov med različno starimi posamezniki? ... 32 3.3.3 Kje ljudje najpogosteje kupujejo ponaredke? ......................................................................... 33 3.3.4 Kakšni so glavni motivi za nakupovanje ponaredkov? ............................................................ 35 3.3.5 Po katerih kriterijih ljudje razlikujejo ponaredke od izvirnih izdelkov? .................................. 35. 3.

(4) 4 Zaključek .................................................................................................. 37 5 Literatura.................................................................................................. 38 6 Priloge ..................................................................................................... 44 Priloga št. 1: Anketni vprašalnik nakupovanje ponaredkov blagovnih znamk ................. 44. Kazalo slik Slika 1: Delitev skupin intelektualne lastnine (Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2016) ................................................................................................. 10 Slika 2: Zaseg ponarejenih blagovnih znamk s strani carine (Vir: Cvjetović, 2012)..... 12 Slika 3: Zaseg ponaredkov na mejah EU glede na izdelek (Vir: TOCTA, 2010) ............. 19 Slika 4: Torbice znanega oblikovalca Louis Vuitton. (Vir: S, 2013) ................................. 20 Slika 5: Proizvodnja ponaredkov blagovnih znamk po državah (Vir: Europol, 2015) ... 22 Slika 6: Ponarejeno blago, ki je prispelo v zabojnikih v Luko Koper (Vir: Tiabaot Ciringer, 2011) .......................................................................................................................... 22 Slika 7: Prevozna sredstva uporabljena pri prevozu ponarejenega blaga v EU (Vir: UNODC, 2010)............................................................................................................................ 23 Slika 8: Struktura vzorca glede na spol ................................................................................ 29 Slika 9: Delež kupovanja ponarejenih izdelkov blagovne znamke .................................. 30 Slika 10: Delež najpogosteje kupljenih ponarejenih artiklov blagovnih znamk ............ 30 Slika 11: Delež najpogosteje kupljenih znanih blagovnih znamk oblikovalcev ............. 31 Slika 12: Pogostost kupovanja ponaredkov med moškimi in ženskami .......................... 31 Slika 13: Pogostost kupovanja ponaredkov med različno starimi posamezniki ............. 33 Slika 14: Nakupovanje ponaredkov preko različnih spletnih strani ................................. 34 Slika 15: Kraji nakupovanja ponaredkov .............................................................................. 34 Slika 16: Motivi za nakup ponaredka..................................................................................... 35 Slika 17: Razlikovanje originala od ponaredka.................................................................... 36. 4.

(5) Zahvala Zahvalila bi se profesorju dr. Antonu Dvoršku za strokovno pomoč, usmerjanje in podporo pri mojem delu. Najlepša hvala družini in prijateljem za spodbudo ter podporo, tako med študijem kot tudi pri pisanju naloge.. 5.

(6) Povzetek V diplomski nalogi želimo podrobneje raziskati problematiko ponarejanja blagovnih znamk in narediti pregled spoznanj o temi ponarejanja ter ugotoviti razširjenost in druge značilnosti kupovanja ponaredkov. Namen raziskave je bil podrobneje raziskati problematiko samega ponarejanja znanih blagovnih znamk, ugotoviti, katere znamke so objekt najpogostejšega nakupa pri nas, katera starostna skupina pogosteje kupuje ponaredke ter kakšna je razlika v kupovanju ponaredkov med moškimi in ženskami. Poleg tega je bil cilj raziskati motive, zaradi katerih ljudje kupujejo ponaredke ter kriterije za njihov nakup. V raziskavi je sodelovalo 100 mladih, od tega je sodelovalo 68 žensk in 32 moških. Večina udeležencev je že kupila ponarejen izdelek; najbolj pogost izdelek zlorabe nakupa so bila očala in oblačila. Na nakup ponaredka vpliva predvsem lažja cenovna dostopnost, ponaredke pa pogosteje nakupujejo ženske in mlajši starostniki. Raziskava je sicer pokazala majhna odstopanja med spoloma in med skupinami posameznikov. Ugotovimo, da je ponarejanje izrazito tudi pri nas, glavna razloga za nakup pa sta predvsem cenovna ugodnost in lažja dostopnost. Ključne besede: ponaredek, ponarejena blagovna znamka, izvirnik.. 6.

(7) Summary - Detection of counterfeited brands In this thesis we want to further explore the issue of trademark counterfeiting, review the issue of counterfeiting and determine the prevalence and other characteristics of buying fakes. The purpose of the research was to explore the issue of counterfeiting of well-known brands, determine which brands are most often purchased in Slovenia, which age group is more inclined to buying fakes and what is the difference in buying counterfeits between men and women. We wanted to explore what are the motives that make people want to buy fakes and what are the criteria for identifying these counterfeits. The study included 100 participants, 68 of whom were women and 32 were men. Most of the participants have already purchased a counterfeit product and the most commonly purchased fake products were glasses and clothing. In researching why people decide to buy a counterfeit, we found that one of the main motives is mostly easier affordability. Counterfeits are most commonly purchased by women and the young, although research has shown small deviations between the sexes and between groups of individuals. We have found that counterfeiting is extremely well spread in Slovenia, and the main reason for purchasing counterfeits is still mostly affordability and accessibility to counterfeit products rather than to the originals.. Key words: counterfeit, counterfeited brand, original.. 7.

(8) 1 UVOD Ponarejanje sodi v eno izmed oblik organiziranega kriminala, ki se je v zadnjem času vse bolj razširilo po svetu,ogroža države kot tudi njena področja gospodarstva. Dandanes predstavlja velik problem za lastnike znanih svetovnih podjetij blagovnih znamk v vseh državah, saj s ponarejenimi izdelki njihova znamka izgubi ugled, kakovost; ponarejevalci jim povzročijo škodo, da so podjetja zaradi njih ob velike vsote denarja. Med drugim ponarejanje ne predstavlja samo problem za ugledne blagovne znamke, povzroča težave tudi organom pregona, ki se vsakodnevno skušajo boriti z zatiranjem ponarejanja ter preprečevanjem širitev ponarejenih izdelkov po svetu; napredni tehnologiji navkljub je porast ponarejanja še vedno visoka. V okviru diplomskega dela želimo podrobneje raziskati problematiko ponarejanja blagovnih znamk. Pregledati želimo dosedanja spoznanja o tej temi ter ugotoviti razširjenost in druge značilnosti kupovanja ponaredkov.. 8.

(9) 2 Intelektualna lastnina 2.1 Opredelitev pojma Pomembno je, da se zavedamo pomena zavarovanja intelektualne lastnine, saj je vse več primerov, kjer so kršene pravice intelektualne lastnine. Neprimerna zaščita intelektualne lastnine lahko škodi podjetjem in jih privede do neprijetnih posledic, od tega, da imajo konkurenti možnost do ponarejanja, kopiranja ter povzročanja izgube finančnih sredstev kot tudi do izgube ugleda. Zato pri zaščiti intelektualne lastnine sodeluje vse več svetovnih organizacij (WIPO, OHIM), organi pregona (policija, carina, tržni inšpektorati RS) in tudi podjetja, ki poskušajo čim več storiti na področju zaščite intelektualne lastnine. Ta za podjetja predstavlja del premoženja ̶ predstavlja neopredmetena sredstva, ki jih je za optimalno dosego vrednosti potrebno ustrezno zaščititi in upravljati z njimi. (Gospodarska zbornica Slovenije, 2016) Iz izraza »intelektualna lastnina« lahko sklepamo, da se ta nanaša na lastnino, ki izvira iz človeška razuma oziroma intelekta. Deli se na tri skupine, in sicer na: industrijsko lastnino (patent, model, znamka, geografska označba, patent s skrajšanim trajanjem, dodatni varstveni certifikat), avtorsko pravo (skupino avtorskih del in sorodnih pravic) ter topografije polprevodniških vezij. V nadaljevanju bo večkrat omenjena beseda znamka; vemo, da obstajata dve vrsti znamk, in sicer storitvena ter blagovna znamka - mi se bomo predvsem osredotočili le na eno, to je na blagovno znamko ter ponarejanje le-te. Iz slike št. 1 je razvidno, kako poteka delitev intelektualne lastnine v posamezne skupine, avtorsko pravo, industrijska lastnina ter topografije polprevodniških vezij.. 9.

(10) Slika 1: Delitev skupin intelektualne lastnine (Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2016). 2.2 Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine Ko so kršene pravice intelektualne lastnine, so za nas predvsem pomembni postopki, s katerimi te pravice uveljavljamo, bolj pomembni kot pa same pridobitve pravic. K pridobitvi pravic za intelektualno lastnino spadajo že zgoraj omenjeni patenti, modeli, znamke, avtorske in sorodne pravice, geografske označbe ter registrirane topografije polprevodniških vezij, kar pa je pomembno za varovanje tega premoženja. Kršitev pravice intelektualne lastnine je podana, kadar nekdo uporablja predmet varstva pravice intelektualne lastnine brez soglasja imetnika te pravice, razen če zakonodaja dovoljuje takšno uporabo. V navedenih primerih gre za dovoljene izjeme ali omejitve pravic imetnika in imetnik zoper to osebo ne more uspešno uveljavljati svojih pravic. Pristojni organi ugotavljajo, ali dejanja tretjih oseb, glede na okoliščine posameznega primera in uporabljivo zakonodajo, pomenijo kršitev pravice intelektualne lastnine ter v primeru ugotovljene kršitve ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi. (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2016) 10.

(11) Sam urad RS za intelektualno lastnino nima pristojnosti za ukrepanje v povezavi uveljavljanja teh pravic, zato sodeluje z nekaterimi organi, ki te pristojnosti imajo. Imetniku oziroma posamezniku se v primeru, da so mu kršene pravice intelektualne lastnine, obrne na pristojne organe, ki izvajajo določene ukrepe ter mu nudijo pomoč. Od primera oziroma načina kršitve je odvisno, kateri organ bo prevzel primer ter bo imetniku skušal pomagati, nuditi ustrezne informacije. Organi, ki imajo določene pristojnosti, so naslednji: . carinski organi (Finančna uprava RS – Uprava za carine),. . tržni inšpektorat RS,. . generalna policijska uprava (Uprava kriminalistične policije – Sektor za gospodarsko kriminaliteto),. . Urad RS za intelektualno lastnino.. Iz novic Urada za intelektualno lastnino izhaja, da: »je bila 12. junija s sklepom vlade ustanovljena medresorska delovna skupina za boj proti piratstvu in ponarejanju na področju intelektualne lastnine, ki naj bi omogočila učinkovitejše sodelovanje državnih organov pri izvajanju njihovih zadevnih pristojnosti. Naloge delovne skupine so: . zagotovitev višje ravni varovanja intelektualne lastnine ter zmanjšanje piratstva in ponarejanja;. . izmenjava operativnih informacij in sodelovanje v konkretnih primerih;. . vzpostavitev skupne informacijske podpore za izmenjavo informacij in delo delovne skupine;. . priprava in sprejem skupnih ukrepov za izboljšanje boja proti piratstvu in ponarejanju in učinkovitejša uveljavljanja pravic intelektualne lastnine;. . okrepitev čezmejnega sodelovanja;. . priprava informacij in poročil s področja dela delovne skupine;. . druge naloge za ohranjanje in vzdrževanje kakovostnega sistema pravic. intelektualna lastnine. (Trgovinska zbornica Slovenije, 2008) Zelo uspešna pri odkrivanju ponarejenih blagovnih znamk je predvsem carina, ki ponaredke odkrije v postopku carinjenja in zoper kršitelje ukrepa na podlagi carinskih predpisov, kot so Uredba Sveta 1383/2003, o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da 11.

(12) je kršilo take pravice. Uredba komisije št. 1891/2003 o carinskem ukrepanju in Zakon o izvajanju carinskih predpisov. (Ministrstvo za gospodarstvo, 2011) V Sloveniji so po podatkih Generalnega carinskega urada Carinske uprave RS v letu 2007 zasegli 118.247 kosov različnega ponarejenega blaga. Od tega je največ športne obutve, prevladujeta Adidas in Nike (40.000 kosov), brisač Playboy (15.000), kap (8.000) in obeskov za ključe (11.880). (Poslovni bazar, 2008) Koliko ponarejenih izdelkov je odkrila carina, lahko razberemo »iz letnega poročila Carinske uprave Republike Slovenije za leto 2008 izhajajo statični podatki, o številu ponarejenih izdelkov v obdobju 2004 - 2008. Odkriti ponarejeni izdelki v obdobju 2004 - 2008 v kosih: . 2004: 2.046. . 2005: 153.395. . 2006: 158. 315. . 2007: 188.247. . 2008: 128.701 (Trgovinska zbornica Slovenije, 2008). Leta 2014 naj bi carina zasegla 10 milijonov cigaretnih produktov ter 300.000 ponarejenih izdelkov v vrednosti več kot 8 milijonov evrov. Carina se trudi čim bolj preprečevati širitev ponarejenih izdelkov v svoje države in s tem zmanjšati možnost, da ponarejevalci večajo svoj dobiček.. Slika 2: Zaseg ponarejenih blagovnih znamk s strani carine (Vir: Cvjetović, 2012). 12.

(13) 2.3 Ukrepi pri kršitvah Zavedamo se, da je danes vse več ponarejenih blagovnih znamk in nakupovanja leteh, samo dejanje verjetno za nekatere posameznike ne predstavlja velike kršitve. Vendar če pogledamo iz drugega zornega kota, je to zelo resno dejanje: ne le da kršimo pravice imetnikov intelektualne lastnine, ampak s tem tudi spodbujamo širjenje ter intenzivnost samega razvoja organiziranega kriminala. Pri tovrstnih poslih gre predvsem za mile in tudi neizrečene kazni v povezavi s ponarejanjem blagovnih znamk uspešnih in priznanih oblikovalcev podjetij, ki so na račun ponarejevalcev ob velike vsote denarja, izgube ugleda ter vrednosti svojih izdelkov. Pri tem pa ponaredki zmanjšajo davčne prihodke v državni proračun, kar se pa pozna na področju gospodarstva in socialnih stanj v družbi – rezultat je lahko tudi izguba delovnih mest. Zgoraj smo že omenili nekaj državnih organov, na katere se lahko imetniki intelektualne lastnine zanesejo, poleg tega pa imajo na voljo tudi nekatere ukrepe, navedene v nadaljevanju besedila.. 2.3.1 Civilni ukrepi Za spore v zvezi s pravicami intelektualne lastnine je izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Imetnik lahko pri tem sodišču vloži: . tožbo zaradi kršitve pravic in uveljavlja enega ali več tožbenih. zahtevkov. (npr.. prepoved. kršitve,. odstranitev. predmetov. kršitve. iz. gospodarskih tokov, uničenje predmetov kršitve, povrnitev škode, objavo sodbe, pri kršitvah avtorske in sorodnih pravic tudi civilno kazen), . predlog za izdajo začasne odredbe.. Sodišče odloča na podlagi zakonodaje, ki ureja posamezno pravico intelektualne lastnine, in drugih civilnih predpisih (npr. Obligacijski zakonik, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju). Zoper odločitev okrožnega sodišča je dovoljena pritožba na Višje sodišče v Ljubljani, odločitev tega sodišča pa se lahko izpodbija le še z izrednimi pravnimi sredstvi (npr. revizija in zahteva za varstvo zakonitosti pri Vrhovnem sodišču RS, obnova postopka na prvostopenjskem sodišču). (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2016). 13.

(14) 2.3.2 Kazenski ukrepi Ti ukrepi sodijo v pristojnost policije, državnega tožilstva in krajevno pristojnih okrajnih sodišč. Kršitve pravic intelektualne lastnine lahko pomenijo tudi kaznivo dejanje. Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1) določa med drugim naslednja kazniva dejanja: . kršitev moralnih avtorskih pravic (147. člen KZ-1),. . kršitev materialnih avtorskih pravic (148. člen KZ-1),. . kršitev avtorski sorodnih pravic (149. člen KZ-1),. . neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen KZ-1),. . neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen KZ-1).. Prvi prvem kaznivem dejanju sta zagroženi denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, pri ostalih kaznivih dejanjih pa je zagrožena kazen zapora celo do osmih let. Poleg fizičnih oseb so v primeru storitve navedenih kaznivih dejanj kazensko odgovorne tudi pravne osebe (Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja). Zagrožene kazni za pravne osebe so denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe itd. Razen pri kaznivem dejanju kršitev avtorske pravice, kjer se pregon storilca kaznivega dejanja začne na predlog oškodovanca, teče postopek pri navedenih kaznivih dejanjih po uradni dolžnosti. Imetnik pravice lahko poda ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja pri policiji ali državnem tožilstvu. (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2016). 2.3.3 Upravni ukrepi Carinske ukrepe v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ob vnosu domnevno ponarejenega blaga v Republiko Slovenijo oziroma iznosu iz nje določajo: . Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti. . Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov . Izvedbena uredba komisije (EU) št. 1352/2013 z dne 4. decembra 2013. o določitvi obrazcev iz Uredbe (EU) št. 608/2013 Ukrepe se izvede po uradni dolžnosti ali pa na zahtevo imetnika pravice. Imetnik pravice lahko pri Finančni upravi RS (Generalni finančni urad) vloži zahtevo za carinsko ukrepanje, v kateri poda informacije o blagu in o kontaktnih podatkih oseb, 14.

(15) ki jih je treba obvestiti v primeru suma, da se z blagom kršijo pravice intelektualne lastnine. S tem se carinskemu organu olajša prepoznavanje blaga, na drugi strani pa taka zahteva pospeši postopek, saj sta mu tako imetnik pravice kot kontaktna oseba že znani. O izdani odločbi Generalni finančni urad obvesti finančne urade. V primeru suma o kršitvi se blago začasno zadrži, o čemer carinski organ obvesti tako imetnika pravice na eni strani kot deklaranta oziroma uvoznika ali lastnika blaga na drugi strani. Če se vpletene osebe ne dogovorijo o uničenju blaga, mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene. Blago, za katero se ugotovi, da se z njim kratijo pravice intelektualne lastnine, se praviloma uniči. Začetek postopka po uradni dolžnosti sproži carinski organ, če ugotovi da je blago očitno ponarejeno ali piratsko. Blago za tri delovne dni zadrži in če imetnik v tem času vloži zahtevo za ukrepanje, se postopek nadaljuje tako, kot je opisano zgoraj. (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2016). 2.4 Blagovna znamka 2.4.1 Opredelitev pojma Dandanes ljudje vse bolj posegajo po uglednih blagovnih znamkah,ampak velja, da za nekatere posameznike to predstavlja dosegljiv, za ostale morda pa nedosegljiv cilj poželenja. Posamezniki skušajo uveljaviti svoj ugled, pokazati družbi, da si lahko privoščijo prestižne znamke, ne glede na njihovo ceno, ali pa verjamejo v to, da bolj kot je blagovna znamka znana in večji ugled ima na trgu, po svetu, je boljše kakovosti kot pa neka znamka, ki ni tako znana in ni cenjena. Poznamo več uspešnih in uglednih podjetij po svetu, ki imajo danes ene izmed najbolj pomembnih in prepoznavnih blagovnih znamk (modnih,športnih itd.), kot so npr.: Gucci, Armani, Calvin Klein, Nike, Adidas, Coca Cola, Apple. Verjetno je najbolj značilna spretnost profesionalnega tržnika njegova sposobnost oblikovanja, ohranjanja, zaščite in poudarjanja blagovne znamke. American Marketing Association opredeljuje blagovno znamko kot ime, izraz, simbol, obliko ali kombinacijo naštetih, namenjena je prepoznavanju izdelka ali storitve enega ali skupine prodajalcev in razlikovanja izdelkov ali storitev od konkurenčnih. Z blagovnimi znamkami se prepoznajo izdelovalci oziroma prodajalci le-teh, znamke niso samo storitve oziroma izdelki, temveč so tisto, kar podjetje dela, kar je. Znamke se razlikujejo me seboj po imenih, cenah, kakovosti, materialu, iz katerega so izdelane, načinu embaliranja ter tudi mestu prodaje. Skratka – iz znamke na izdelku lahko potrošniki pridobijo kar nekaj pomembnih informacij. Ta namreč lahko 15.

(16) pove, ali gre za nov ali star izdelek, moderen ali bolj tradicionalen, ali je izdelek izdelan v tujini ali je domač ter kakšna je njegova cena, je drag, poceni. Opredelitev blagovne znamke se nanaša predvsem na ugledne blagovne znamke, nekatere bomo tudi omenili. Pri močnejših in bolj uveljavljenih znamkah po svetu lahko zasledimo tudi veliko ponarejenih produktov, izdelkov, kar pa pomeni za ponarejevalce zelo prikladen dobičkonosen posel, za uglede prestižne oblikovalce, prodajalce, podjetja pa pomeni, da so lahko ob velike vsote denarja, ugled same znamke, obstajajo pa še drugi ogrožajoči dejavniki. Poseben problem v mednarodnem poslovanju so t.i. ponaredki, ki predstavljajo po podatkih Svetovne carinske organizacije že 7 % vse svetovne trgovine (za 500 mrd v letu 2014), največ pa se pojavljajo pri otroških igračah, kozmetiki, zgoščenkah, cigaretah, oblačilih, zdravilih, mobilnih telefonih, baterijah, športnih copatah, sončnih očalih itd. (Dubrovski, 2006). 2.4.2 Pomen blagovne znamke Podjetja se morajo boriti za prepoznavnost, kakovost ter razvijati izvirne ideje za svoj tržni uspeh s prodajo svojih blagovnih znamk, sploh v svetu vse večje konkurence. Seveda pa s temi lastnostmi, kot so ugled, učinkovitost ter zasnovanost, povečajo prodajo svojih produktov oziroma izdelkov kupcem ter si pridobijo njihovo zaupanje. Znamke imajo velik vpliv tudi na posameznikovo življenje, saj ljudje skušajo z izborom blagovne znamke oziroma njihovega izdelka izraziti tudi svoje osebnostne značilnosti, ne le se osredotočiti na njihovo uporabnost. Najbolj trajni pomeni blagovne znamke so njene vrednote, kultura in osebnost. Za Mercedes so značilni »visoka tehnologija, zmogljivost, uspeh« in podobno. Vse to mora Mercedes vnesti v svojo strategijo blagovne znamke. Mercedes bi storil napako, če bi tržil poceni avto z imenom mercedes. To bi zmanjšalo vrednost in osebnost, ki si ju je Mercedes zgradil v vseh teh letih. (Kotler, 1996). 2.5 Ponarejanje Glavni razlog za ponarejanje je predvsem nedostopnost želenih blagovnih znamk ter luksuz, ki si ga želi okusiti verjetno prav vsak iz med nas, pa naj se gre to za izvirni izdelek ali pa ponaredek, ki je danes z napredno tehnologijo prav tako vrhunsko oblikovan kot izvirnik. Obstajajo različne stopnje ponarejanja. Podjetje, ki izdeluje. 16.

(17) izdelek enak ali podoben že obstoječemu izdelku, imenuje tržni sledilec. Loči štiri osnovne strategije tržnega sledilca: . ponarejevalec – izdeluje izdelke, ki so popolnoma enaki izdelku vodilnega podjetja, vključno z logotipom podjetja, in jih prodaja na črnem trgu ali preko preprodajalcev;. . kloner – posnema izdelke, ime in embalažo vodilnega podjetja z izjemo majhnih sprememb (priloga C: »kloniran« izdelek Pili namesto izvirnega Poli);. . posnemovalec – posnema nekatere stvari, vendar ohranja nekatere razlike pri embalaži, oglaševanju, cenah ali pri lokacijah;. . prilagojevalec – izdelke vodilnega podjetja prilagodi ali izboljša ter praviloma izbere druge trge kot vodilno podjetje. (Dvornik, 2008). Izmed naštetih tržnih sledilcev je za podjetje najbolj škodljiv ponarejevalec, saj potrošniki težko ločijo ponarejene izdelke od izvirnih. Ponarejanje (ang. counterfeiting ) sodi v eno izmed skupin organiziranega kriminala, ki se v zadnjem času vse bolj širi po svetu. Predstavlja velik gospodarski problem, najdemo ga pa lahko vse pogosteje oblastnikih znanih svetovnih podjetij blagovnih znamk (npr. Armani, Gucci, Calvin Klein, Nike itd.). Ponarejevalci s ponarejanjem zaslužijo velike vsote denarja, na račun znanih podjetij, saj bolj ima podjetje uveljavljen status oziroma delež na trgu, bolj se poveča delež teh ponarejenih produktov, izdelkov. Tako predstavlja ponarejanje problem z vidika svetovnih uglednih znamk, s tem so ugledna podjetja blagovnih znamk oškodovana na različne načine (izguba ugleda, vprašanja glede kakovosti, znižana cena). S ponaredki se podjetju zmanjša tudi tržni delež, kar predstavlja podjetju manjši dobiček, pa tudi zaupanje v samo kakovost znamke upada,. saj s ponarejenimi produkti, ki so. nizkocenovni ter nekakovostni in se od izvirnika težko ločijo, je ogroženo delovanje podjetja in vprašljiva njihova strategija na tržišču. Ponarejanje samo je povezano s kršitvami intelektualnih pravic lastnine. Najbolj pogosti izdelki, ki so predmet zlorabe ponarejevalcev, so znane kolekcije (modnih, športnih) oblačil, obutev ter dodatkov (ure, pasovi, očala, torbice). Večinoma te ponarejene izdelke kupujejo ljudje, ki si zaradi visokih cen le-teh ne morejo privoščiti, ali pa potrošnikom ni pomembno, to da je izdelek izviren, bolj jim je pomembno, da imajo znan izdelek ene izmed uglednih blagovnih znamk. Ponarejevalci so danes vse bolj izkušeni s ponarejanjem izdelkov, saj je dandanes večino teh izdelkov vse težje ločevati, ker so do potankosti podobni, če ne celo isti kot izvirnik, odstopanje je vidno pri ceni produkta. Lahko pa se zgodi tudi to, da ni 17.

(18) nujno, da je cena ponaredka primerljiva oziroma ne odstopa toliko, kot bi pričakovali. Tako so kupci ogroženi, predvsem če naročajo preko spletnih strani raznih izvirnih ponudnikov, pa tudi ponudnikov ponaredkov -. zato se kupcem,. potrošnikom odsvetuje tovrstno nakupovanje.. 2.5.1 Kaj se najpogosteje ponareja? Kot je že v prejšnjem odstavku omenjeno, so ponarejanju najbolj izpostavljene kolekcije raznih (modnih, športnih) oblačil, obutev ter tudi (modnih) dodatkov. Ampak ne gre samo za ponarejanje oblačil, obutev, raznih dodatkov, lahko opazimo, da so v ponarejevalni industriji tudi druge stvari, ki so izredno zanimive za ponarejevalce. Za industrijo ponarejenega blaga se ocenjuje, da je vredna okoli 200 milijard dolarjev, in proizvedeno blago prečka vse možne sektorje: najpogosteje pa je predmet ponarejanja naslednje: . tobak, alkohol in živilski izdelki,. . oblačila priznanih blagovnih znamk, ure in vsi drugi modni dodatki,. . zdravila, kemikalije in pesticidi,. . parfumi in drugi kozmetični izdelki,. . CD-ji, DVD-ji, programska oprema in igre,. . vozila in njihovi rezervni deli,. . izdelki visoke tehnologije in bela tehnika (gospodinjski aparati).. (OCTA, 2011) Slika 3 prikazuje, kateri izdelki se na mejah EU najpogosteje zloraba ponarejevalcev po poročilu TOCTA. Iz diagrama lahko razberemo, da kar največ, 56 % vseh ponaredkov predstavljajo oblačila, modni dodatki, čevlji. Za tem sledijo ponarejeni izdelki, ki predstavljajo nakit in ure, te predstavljajo 10 % vseh ponarejenih izdelkov. Temu sledijo elektronske naprave (7 %), zdravila (6 %), igrače in igre (4 %) ter CD, DVD in kasete (4 %). Hrana, tobačni izdelki ter računalniška oprema predstavljajo po 1 % ponarejenih izdelkov; vidimo, da 6 % predstavljajo izdelki, ki ne spadajo v nobeno izmed omenjenih kategorij.. 18.

(19) Zaseg ponaredkov na mejah EU Drugo 6%. Računalniška oprema 1%. Ure in nakit 10% Igrače in igre 4%. CD, DVD, kasete 4%. Tobačni izdelki Zdravila 1% 6% Hrana Kozmetika 1% 4% Elektronske naprave 7%. Oblačila, modi dodatki, čevlji 56%. Slika 3: Zaseg ponaredkov na mejah EU glede na izdelek (Vir: TOCTA, 2010). Iz novic, objav raznih domačih ter tujih medijev, pa tudi nekaterih uličnih prodajalcev po državah lahko ugotovimo, katere znamke so morda najbolj izpostavljene prodaji ter ali gre za ponaredek ali pa izvirnik. Predvsem zanimivi ponaredki za ponarejevalce so predvsem modni dodatki, ti prodajajo. večinoma. različne kolekcije pasov prestižnih blagovnih znamk, pa tudi predvsem torbice za ženske, ki so zelo izpostavljene ponarejanju. Iz novice, ki jo je objavil spletni medij zurnal24, sem zasledila, da je največ ponaredkov oblačil blagovnih znamk Armani, Gucci in Adidas, pri obutvi pa Nike, Puma, Adidas, Lacoste in Crocs, pri modnih dodatkih pa Louis Vuitton, Adidas, Gucci in Hello Kitty. (C, 2010) Zasledila sem prodajo nekaterih ponarejenih izdelkov uglednih blagovnih znamk, predvsem pri nekaterih uličnih prodajalcih, ki večinoma prodajajo denarnice ali torbice, med drugim zasledim tudi na nekaterih socialnih omrežjih (facebook), ali pa na spletnih straneh (outleti modnih znamk), kjer oglaševalci oglašujejo znižane izdelke oblačil, obutev, modnih dodatkov ali kakšen drug izdelek katere izmed blagovnih znamk (predvsem Michael Kors, Calvin Klein, Armani, Nike, Adidas itd.). Izpostavimo lahko veliko prodajo ponarejenih ženskih torbic priznanih modnih oblikovalcev v zadnjem času. Večinoma. zasledimo prodajo torbic znamk Michael. Kors in Louis Vuitton.. 19.

(20) Slika 4: Torbice znanega oblikovalca Louis Vuitton. (Vir: S, 2013). Previdni moramo biti tudi pri nakupu v znanih prodajalnah, trgovinah, saj lahko morda tudi tam naletimo na kakšen ponarejen izdelek, čeprav lahko vidimo, da so cene izdelku ustrezne. Res pa je, da se sicer posameznik vsega tega zaveda, vendar zaradi neznanja in neizkušenosti ne morajo ločiti izvirnikov od ponaredkov. V Sloveniji naj bi največ ponaredkov kupili preko spletnih trgovin, saj ljudje. ne. opazijo, da kupijo ponaredek in ne izvirnika. Nekaj dejavnikov, po katerih lahko potrošniki ločijo ponarejene izdelke od izvirnih izdelkov blagovnih znamk, je: . šivi morajo biti pravilno in lepo vdelani, saj ostanek lepila priča, da gre. za ponaredek, . monogrami, znaki, kratice proizvajalca morejo biti čisto vtisnjeni, to. pomeni, da so šivi na etiketi diskretni ter majhni, ni sledu o kakšnih packah, ki bi nakazovale na ponaredek, . barva je lahko tudi pokazatelj, ali gre za izviren produkt, saj preveč. vpadljiva ter bleščeča barva, ki ni v stilu modne hiše, že ni izvirna, . usnje, pri torbicah znanih modnih oblikovalcev, je zamenjano s. cenejšim materialom, . razmerja, tudi do zasledimo predvsem pri torbicah, saj mogoče je, da. je en ročaj daljši od drugega ipd., pametno se je pozanimati, ali so ročaji, žepi manjši kot pri izvirniku, . pakiranje je poenostavljeno: izvirniki so pakirani v posebnih vrečkah,. škatli, z logotipom proizvajalca, če gre za sumljiv logotip, ni zaščitne torbice, v kateri naj bi bil izdelek, lahko predvidevamo, da gre za ponaredek, 20.

(21) . cena je prenizka, ne ustreza ceni izvirne blagovne znamke,. . na nekaterih spletnih straneh lahko vidimo, da predstavna označba. oziroma znak proizvajalca oziroma oblikovalca, na pasovih, torbicah ni pravilno vgrajen, ima drugačno barvo, kot bi jo sicer moral imeti, . pri obutvi lahko opazimo odstopanja pri obliki samega podplata, lahko. vidimo različno obliko črtic oziroma vtisa, ki sestavlja podplat, potem ni iz istega materiala, kot naj bi bil original, določeni šivi, zareze so drugačni. (Č, 2010). 2.5.2 Katere so države izvora ponarejanja? Med največje proizvajalke ponaredkov naj bi sodila Kitajska, iz katere naj bi izhajalo največ ponarejenih izdelkov v druge države po svetu. Pri prodaji izdelkov naj bi celo bolje prodajali ponarejenih izdelki kot pa izvirni proizvodi. Na Kitajskem razmere ustvarjajo priložnosti za ponarejevalce. Zaradi predpisov morajo multinacionalke, ki vstopajo na kitajski trg, sodelovati z lokalnimi podjetji. To pomeni, da ta lokalna podjetja dobijo v roke vsaj del znanja za izdelavo izdelka, ali pa celo načrte. Dodaten problem na Kitajskem predstavlja tudi javno sprejemanje ponarejenih proizvodov. O veliki količini ponaredkov, ki izvirajo iz Kitajske, pričajo še drugi viri. Po podatkih ameriškega Urada za domovinsko varnost (angl. Homeland security) 81 % vseh ponaredkov, ki pridejo na trg ZDA, izvira iz Kitajske. Na drugem mestu je s petimi odstotki Hong Kong. Za Evropsko unijo so številke še višje » po ocenah skoraj 90 % ponarejenih izdelkov prihaja iz Kitajske«. (Dvornik, 2008) Poleg že omenjene Kitajske, ki sodi v sam vrh industrije ponarejenih proizvodov, lahko omenimo še nekaj preostalih držav: Egipt kot državo, ki naj bi ponarejala živila, Hong Kong ter prej omenjena Kitajska, ki naj bi proizvajala ponarejene izdelke za nego telesa, spominske kartice, gospodinjske ter druge aparate ter mobilne telefone, Turčija, naj bi proizvajala ponarejene parfume ter kozmetiko. Spodaj v tortnem diagramu so skozi delež predstavljene izvorne države ponarejenih izdelkov: Indija, Grčija, Združeni Arabski Emirati, Gana, Turčija, Hong Kong ter z največjim deležem Kitajska.. 21.

(22) Proizvodnja ponaredkov blagovnih znamk po državah 2% 4%. 3%. 2%. Kitajska 5%. Hong Kong Grčija. 6%. Turčija Združeni Arabski emirati. 14% 64%. Gana Indija Druge države. Slika 5: Proizvodnja ponaredkov blagovnih znamk po državah (Vir: Europol, 2015). Ponaredki prispejo v zabojnikih z ladjami v Slovenijo v Luko Koper ter preko pošte (Pošta Ljubljana) iz držav Kitajske, Singapurja, Indije. Ponaredki, ki naj bi prispeli v Luko Koper, v pristanišče,so namenjeni predvsem za izvoz prejemnikom v druge evropske države (Madžarska, Hrvaška, Avstrija, Slovaška, Srbija, Makedonija), ostalo blago, ki je na pošti (Pošti Ljubljana), naj bi bilo namenjeno prejemnikom v Sloveniji, to so večinoma prejemniki, ki naj bi kupovali preko spleta. V lanskem letu so v Sloveniji zasegli okoli 3 milijone ponarejenih izdelkov, v vrednosti 29 milijonov evrov, ki pa naj bi jih z ladjo iz Kitajske pripeljali v Luko Koper, od tam pa naj bi jih poslali dalje v druge države na Balkan ter v Zahodno Evropo. V Slovenijo ponaredki prihajajo iz Kitajske, uvažajo jih tudi iz Turčije, predvsem gre za oblačila.. Slika 6: Ponarejeno blago, ki je prispelo v zabojnikih v Luko Koper (Vir: Tiabaot Ciringer, 2011). 22.

(23) Iz slike št. 7, lahko razberemo, katere so najbolj pogoste poti, po katerih potujejo ponarejeni izdelki v države. Vidimo, da kar 81 % vsega ponarejenega blaga potuje s pomorskim prometom, zračni promet predstavlja 12 % prevoznih poti ponarejenega blaga,cestni promet 6 %, drugo pa 1 %.. Prevozna sredstva uporabljena pri prevozu ponarejenega blaga v Evropo 1% 6%. 12% Pomorski promet Zračni promet Cestni promet Drugo. 81%. Slika 7: Prevozna sredstva uporabljena pri prevozu ponarejenega blaga v EU (Vir: UNODC, 2010). 2.5.3 Učinki ponaredkov in posledice Potrošniki se bo nakupu ponarejenih izdelkov verjetno ne zavedajo nekaterih negativnih učinkov ter posledic, ki jih lahko naredijo oziroma dobijo s ponarejenimi produkti. Namreč - ponarejeno blago lahko škoduje posameznikovem zdravju, saj izdelki niso tako kakovostno narejeni kot pa izvirni produkt, pa tudi testirani niso, in zaradi tega je možnost negativnih posledic toliko večja. Evropski policijski urad (Europol) pravi, da je s spletnim nakupovanjem za nakup zdravil dober posel, ki je dobičkonosen, vendar imajo lahko tovrstna zdravila negativne posledice za potrošnika oziroma uporabnika. Prav tako lahko omenimo nakup in uporabo raznih ponarejenih elektronskih naprav, pri teh je negativen učinek lahko pregrevanje naprave ali pa zaradi slabše kakovosti ter izdelave uporabnika strese električni tok. Evropski policijski urad opozarja, da se proizvajalci ponaredkov blagovnih znamk ne ozirajo na to, kakšne posledice uporabe prinese njihovo blago za uporabnike, njim se gre le zato,da bodo najhitreje prodali izdelke ter naredili čim bolj dobičkonosen posel ter zaslužek. Za ponarejene produkte je predvsem značilno, da niso proizvedeni enako, kot so izvirni izdelki, in niso izdelani iz kakovostnih materialov.. 23.

(24) Ponaredki so pretihotapljeni brez plačila davkov: tako ima trgovanje s ponaredki negativen vpliv tudi na gospodarstvo. Prav tako podjetja zaradi nižjih cen proizvodnje pogosto ne morejo biti konkurenčna ponarejevalcem, zato so prisiljena odpuščati zaposlene, še opozarja Europol. (Siol, 2011). 2.5.4 Vpliv ponaredkov na gospodarstvo Ponarejanje dandanes povzroča veliko škode ter ima vpliv med drugim tudi na samo gospodarstvo. Pri ponarejanju gre predvsem za slabe učinke in vplive na gospodarstvo, lahko pa morda zasledimo tudi nekaj pozitivnih. Iz raznih novic, poročil medijev, organov pregona ter drugih zasledimo, da lahko ponarejanje pripelje celo do izgube delovnih mest uslužbencev: ogroženi so delavci, saj podjetja oziroma proizvajalci prodajo manj proizvodov, s tem pa zaposlujejo vse manj ljudi. Takšen primer se je zgodil v Franciji, saj naj bi vsako leto zaradi nastale škode s ponarejenimi izdelki delo izgubilo kar 38 tisoč ljudi. Iz EU observatorija, poročajo, da naj bi zaradi ponarejenega nakita, ur, ročnih in potovalnih torb izgubili letno preko 27.000 delovnih mest in imeli v višini 3,5 milijard EUR škode. Poročili o vplivu ponaredkov v obeh navedenih sektorjih na gospodarstvu EU prinašata statistične podatke o škodi, ki zaradi ponaredkov nastaja na ravni EU: škoda pri proizvodnji nakita in ur v EU na letni ravni pomeni izpad 1,9 milijarde EUR prihodka oziroma okrog 13,5 % celotne porabe, v proizvodnem sektorju torbic in prtljage pa izpad dohodka znaša 12,7 % ali 1,6 milijard EUR. Posledično to pomeni izgubo 15.000 delovnih mest v sektorju proizvodnje nakita in ur ter okrog 12.000 delovnih mest v sektorju proizvodnje ročnih in potovalnih torb. Med obravnavanimi državami članicami EU v tem oziru največ škode utrpi Italija. Poročili podajata tudi analizo posrednih negativnih učinkov, ki jih ponaredki v teh sektorjih prinašajo drugim gospodarskim sektorjem (npr. posredna izguba delovnih mest) kot tudi vpliv na javne finance EU. (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, 2016) Tudi Evropska komisija navaja, da so pri trgovini z ilegalnim ponarejenim blagom ogroženi. oziroma. prizadeti vsi: tako podjetja, potrošniki, dajalci in iskalci. zaposlitev kot celotna družba. Načini, kako lahko določeno skupino prizadene trgovina s ponarejenim blagom, so opisani v nadaljevanju. -. Podjetja. Trgovanje z blagom, ki krši pravice intelektualne lastnine,. vpliva na podjetja na različne načine. Kot prvo lahko izpostavimo manjše povpraševanje po zakonitem blagu ali storitvah. Prav tako trgovanje s ponarejenimi izdelki zmanjšuje poslovne prihodke in ustvarja konkurenčno 24.

(25) prednost za tista podjetja, ki ne potrebujejo vlaganj v raziskave in razvoj, kar gre v škodo imetnikom pravic. Kot drugo morajo prizadeta podjetja nameniti dodatne stroške za vodenje preiskav in sodnih postopkov za zaščito svojih pravic intelektualne lastnine pred kršitelji. Kot zadnje lahko proizvodnja in prodaja ponarejenih izdelkov škodujeta ugledu zadevnih znamk, ker so ti proizvodi morda poškodovani ali škodljivi. Ta problem je še posebej pereč v malih in srednje velikih podjetjih. -. Potrošniki. Ti so lahko žrtev zlorab, kadar jim je prodan ponarejen. izdelek namesto pravega izdelka. Kakovost izdelka je lahko slabša, zaradi česar so lahko ti izdelki neuporabni ali neučinkoviti. Izdelki kršijo pravice intelektualne lastnine, so lahko tudi škodljivi za potrošnike, saj so pogosto proizvedeni brez ustreznih upoštevanj zdravstvenih in varnostnih standardov, ki veljajo na trgu EU. -. Dajalci in iskalci zaposlitev. Padec prodaje in posledično dobička družb. podjetij, katerih proizvodi so kopirani, privedeta do izgube delovnih mest. Poleg tega podjetja, ki poslujejo ilegalno s ponarejenimi in piratskimi izdelki, morda niso v skladu z delovnopravno zakonodajo. -. Družba na splošno. Posplošeno gledano, kršitve pravic intelektualne. lastnine odvračajo raziskave in inovacije, zaradi česar je težje in ekonomsko manj atraktivno iskati rešitve za nekatere izmed najbolj perečih izzivov, s katerimi se sooča moderna družba. Poleg tega so javni prihodki ogroženi zaradi neplačanih dajatev in davkov. Kot zadnji problem lahko izpostavimo, da kršitve v zvezi z intelektualno lastnino velikokrat izvajajo kriminalne organizacije, ki uporabljajo pridobljen dobiček za financiranje drugih nezakonitih dejavnosti, kar ogroža javno varnost. (Klasničar, 2015) Morda pozitivna stran ponarejanja je ta, da se lahko podjetjem odprejo nove možnosti vstopa na trg, njihova blagovna znamka lahko postane še močnejša in bolj uveljavljena kot je bila prej. Za podjetja je to lahko dobra stran, saj se več ponarejenih proizvodov razširi z njihovo blagovno znamko, res da so morda najprej ob ugled same znamke, ampak je morda to tudi pozitivno. Ponarejeni proizvodi kupcu prinesejo neki pomemben status, ki ga ta pokaže preko same blagovne znamke, čeprav gre to za ponarejen proizvod, saj si izvirnega verjetno ne more privoščiti, hkrati pa to ima pozitiven status in tako vpliva na razne prodaje in razprodaje, ki sledijo pri izvirnih izdelkih blagovnih znamk. Potrošniki, ki pogosto kupujejo ponaredke, se prej ali slej odločijo za 25.

(26) nakup izvirnika, ko si ga lahko privoščijo. Včasih samo ponarejanje blagovnih znamk pomaga podjetjem, da kljub temu da morda izgubijo vsaj določeni del potrošnikov, dobiček lahko tudi povečajo in so poslovno še uspešnejši.. 2.6 Zaščita pred ponaredki Poleg ukrepov (civilni, upravni, kazenski), na katere se proizvajalci podjetja lahko zanesejo, da zaščitijo svojo blagovno znamko v primeru kršitev, se lahko zanesejo tudi na carino, ki prispeva k zatiranju ponarejenih produktov raznih ponarejenih blagovnih znamk. Z vidika potrošnika lahko povemo, da je danes težko prepoznati, ali gre res za izvirnik ali ponaredek, saj so ponaredki zelo dobro kreirani. Zato je dobro, da kupec premisli, preden se odloči za nakup ob velikih razprodajah v raznih trgovinah, prav tako naj bi bil kupec pozoren na to, ali mu prodajalec da račun oziroma je garancija ob nakupu izdelka, prav tako naj kupec preveri razne etikete, embalažo, holografske nalepke, ko gre za električne proizvode. Vse bolj se označuje izvirne proizvode, saj je jasno, da je na tržiščih vse več ponarejenih izdelkov. Predvsem gre za kombinacije t.i. prikritih in odkritih tehnik. Prikrite so tiste, ki s prostim očesom niso vidne in je za identifikacijo potreben strokovnjak ali posebna oprema, odkrite pa so takšne, ki jih lahko opazi vsak, sprostim očesom. Primer odkrite tehnike so na primer holografske nalepke ali črnilo, ki spreminja barvo. Med prikrite tehnike pa spada tehnologija RFID (Radio-freguency identification). Na izdelke namestijo čip, na katerem je zapisana serijska številka izdelka in še nekatere informacije. Na podlagi tega lahko preiskovalci ali pa prejemniki preverijo, ali gre res za izviren izdelek. Prav tako pa se poslužujejo uporabe posebnih sledilnih spojin, ki jih lahko zmešajo v embalažo proizvoda. (Dvornik, 2008). 26.

(27) 3 Opredelitev problema, cilji in hipoteze 3.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet diplomskega dela Ponarejanje sodi v eno izmed oblik organiziranega kriminala, ki se je vse bolj razširilo po svetu. Ogroža države kot tudi njena področja gospodarstva. Predstavlja dandanes velik problem za lastnike znanih podjetij blagovnih znamk, saj s ponarejenimi izdelki izgubijo ugled znamke ter so tudi ob velike dobičke. Med drugim ponarejanje ne predstavlja samo problem za ugledne blagovne znamke, povzroča težave policiji, carini, ki se skušajo boriti z zatiranjem ponarejanja ter preprečiti širitev ponarejenih izdelkov po svetu. Kljub napredni tehnologiji je porast ponarejanja še vedno visoka. V okviru diplomskega dela želim podrobneje raziskati problematiko ponarejanja blagovnih znamk. Pregledati želim dosedanja spoznanja o tej temi ter ugotoviti razširjenost in druge značilnosti kupovanja ponaredkov.. 3.1.1 Cilji in teze diplomskega dela Diplomska naloga bo razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del bo obsegal opredelitev pojmov blagovna znamka, intelektualna lastnina ter ponarejanje blagovnih znamk in ponaredki. Predstavljeni bodo različni zakonski in pravni akti s tega področja ter pregledani upravni in drugi ukrepi, ki pripomorejo k zaščiti pri ponaredkih. Predstavljene bodo tudi glavne značilnosti ponarejanja in trgovanja s ponaredki. V empiričnem delu pa bomo s pomočjo ankete odgovorili na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. kolikšen delež ljudi kupuje ponarejene izdelke blagovnih znamk, 2. kateri izdelki so najpogosteje predmet nakupa, 3. kakšna je razlika v pogostosti kupovanja ponaredkov med moškimi in ženskami, 4. kakšna je razlika v pogostosti kupovanja ponaredkov med različno starimi posamezniki, 5. kje ljudje najpogosteje kupujejo ponaredke, 6. kakšni so glavni motivi za nakupovanje ponaredkov, 27.

(28) 7. po katerih kriterijih ljudje razlikujejo ponaredke od originalnih izdelkov.. 3.1.2 Hipoteze 1. Večina (več kot 75 %) kupuje ponaredke. 2. Najpogosteje so predmet nakupa oblačila. 3. Ženske pogosteje kot moški kupujejo ponaredke. 4. Mlajši pogosteje kupujejo ponaredke kot starejši. 5. Ponaredke najpogosteje ljudje kupujejo preko spleta (npr. ebay). 6. Glavni motivi za nakupovanje ponaredkov so cenovna dostopnost ponaredka in privlačnost originalne blagovne znamke. 7. Glavni kriteriji o katerem ljudje razlikujejo med ponaredkom in originalom so cena, kraj nakupa, kakovost izdelave.. 3.2 Metoda V empiričnem delu sem s pomočjo spletne ankete zbrala in analizirala podatke. Spletno anketo sem opravila preko spletne strani Google drive. V raziskavi je sodelovalo 100 udeležencev. Vključenih je bilo 68 žensk ter 32 moških. Uporabila sem spletno anketo, fakulteta mi je omogočila posredovanje vprašalnika študentom na Fakulteti za varnostne vede, z njihovo pomočjo ter z objavo anketnega vprašalnika v skupini enega izmed študentskih domov sem pridobila odgovore o njihovem nakupovanju ponaredkov znanih blagovnih znamk. Podatke sem zbirala en teden, vprašalnik pa je sestavljen iz desetih kratkih vprašanj, ta se navezujejo na nakupovanje ponarejenih izdelkov, njihovo kakovost v primerjavi z originalnimi izdelki, kateri izdelki se najpogosteje kupujejo ter katere blagovne znamke so večkratna zloraba spletnega ali drugega nakupa. Podatke sem obdelala s pomočjo že omenjene strani, na kateri sem naredila anketo, saj sem dobila slike s podatki, ki so tudi spodaj prikazane, delež podatkov vsakega vprašanja posamezno. S pomočjo programa Excel sem izračunala rezultate po posameznih vprašanjih, poleg tega pa še izpostavila razliko med pogostostjo nakupovanja med moškimi in ženskami, ter razliko v pogostosti kupovanja ponaredkov med različno starimi posamezniki, kjer so se pokazale nekatere statistične razlike in podobnosti med moškimi in ženskami.. 28.

(29) Struktura vzorca glede na spol kaže, kolikšen odstotek žensk (68 %) in moških (32 %) je sodelovalo v anketnem vprašalniku (glej Priloga št. 1: Anketni vprašalnik nakupovanje ponaredkov blagovnih znamk).. Slika 8: Struktura vzorca glede na spol. 3.3 Rezultati in razprava Najprej nas je zanimalo, kolikšen delež mladih kupuje ponarejene izdelke blagovnih znamk. Predvidevali smo, da večina ljudi kupuje tovrstne izdelke (naša predpostavka je bila, da bo pritrdilno odgovorilo vsaj 75 % udeleženih).Rezultati, predstavljeni na sliki 9, kažejo, da je večina mladih (82 %) že kdaj kupilo ponarejen izdelek znane blagovne znamke. Delež posameznikov, ki je že kdaj kupilo ponarejen izdelek znane blagovne znamke, znaša 82 %. Intervalna ocena strukturnega odstotka (pri tveganju 0,05) pokaže, da se populacijski odstotek (s 95 % verjetnostjo) nahaja med 75,7 % in 88,3 %, kar nakazuje, da je večina mladih (več kot 75 %) že kupilo ponarejen izdelek. Na osnovi zbranih podatkov in rezultatov predstavljenih na sliki 9 potrjujemo hipotezo 1.. 29.

(30) Slika 9: Delež kupovanja ponarejenih izdelkov blagovne znamke. V nadaljevanju nas je zanimalo, kateri izdelki so najpogosteje predmet nakupa. Menili smo, da bodo to oblačila, s tem zavrnemo hipotezo 2. Na sliki 10 vidimo, da malo manj kot 40 % posameznikov kupuje ponaredke očal, podoben odstotek pa kupuje ponarejena oblačila.. Slika 10: Delež najpogosteje kupljenih ponarejenih artiklov blagovnih znamk. Iz slike št. 11 je razvidno, katero blagovno znamko največkrat anketiranci kupijo. Največji delež odstotkov sta dobili blagovni znamki Adidas ter Ray Ban (29 %), za njima je znamka Nike (19 %) , Armani (13 %) ter Calvin Klein (11 %), sledijo jim s 3% še blagovne znamke: Louis Vuitton, Desigual in Versace. Glede na dobljene rezultate na grafu št. 11 lahko povem, da je blagovna znamka Ray Ban najbolj zaželena vrsta ponaredka, s strani modnih dodatkov, saj so njihova očala zelo poželena kot modni dodatek. Med drugim tudi športni znamki Adidas ter Nike sta pogosto zloraba ponarejevalcev, saj sta s strani športne kolekcije ter kolekcije za prosti čas zelo. 30.

(31) popularni znamki med potrošniki, pa tudi blagovni znamki Armani in Calvin Klein v svetu mode.. Slika 11: Delež najpogosteje kupljenih znanih blagovnih znamk oblikovalcev. 3.3.1 Kakšna je razlika v pogostosti kupovanja ponaredkov med moškimi in ženskami? Predvidevali smo, da ženske pogosteje kot moški kupujejo ponaredke. Rezultati kažejo, da ženske in moški v povprečju redko (enkrat ali dvakrat v življenju) kupujejo ponarejene izdelke.. vedno (vsaj enkrat mesečno). 0,00 0,00. 0,07 0,03. pogosto (vsaj enkrat letno). 0,28 0,31. občasno. ženske moški 0,51 0,50. redko (enkrat ali dvakrat v življenju) 0,13 0,16. nikoli 0,00. 0,20. 0,40. 0,60. 0,80. 1,00. Slika 12: Pogostost kupovanja ponaredkov med moškimi in ženskami. 31.

(32) Iz slike št. 12 lahko vidimo, da skoraj polovica moških in žensk kupujejo redko (enkrat ali dvakrat v življenju) ponarejene izdelke, tretjina posameznikov občasno, več ko desetina je odgovorilo, da sploh ne kupujejo ponaredkov, manj ko desetina pa je odgovorilo, da kupuje pogosto (vsaj enkrat letno) ponarejen izdelek. Nobeden od izpraševalcev ankete ni navedel odgovora vedno (vsaj enkrat mesečno). Glede na dobljene rezultate sem pričakovala odstopanje pri ženskah, v smislu, da se bo pokazalo, da ženske bolj pogosto nakupujejo ponaredke blagovnih znamk v primerjavi z moškimi. Ženske bolj gledajo na to, katero blagovno znamko kupujejo, katera oblačila znanih oblikovalcev nosijo, modne dodatke, parfume in druge izdelke, ki imajo ugled. Vendar so rezultati pokazali, da so odstopanja precej majhna, in se pokažejo izrazite podobnosti med spoloma. Hipotezo 3 na podlagi pridobljenih rezultatov sprejmemo, saj se je izkazalo, da ženske pogosteje nakupujejo ponaredke.. 3.3.2 Kakšna je razlika v pogostosti kupovanja ponaredkov med različno starimi posamezniki? Rezultati pokažejo statistično značilne razlike v nakupovanju ponaredkov med različno starimi posamezniki (χ2=10,2557, df=8, p<0,05). Iz slike a vidimo, da mlajši posamezniki (20 let in mlajši) nekoliko pogosteje kupujejo ponarejene izdelke kot starejši (nad 24 let). Na osnovi zbranih podatkov in rezultatov, predstavljenih na sliki 13, potrjujemo hipotezo 4. Iz slike lahko vidimo, da mlajši (20 let) pogosteje kupujejo ponarejene izdelke, kot pa posamezniki med 21 in 23 leti, ter 24 in starejši. Predvidevam, da posamezniki, ki so stari 20 let ali pa mlajši, kupujejo pogosteje ponarejene izdelke kot pa ostale posamezne skupine (21-23 let ter 24 in starejši), saj se hočejo družbi dokazati, da si lahko privoščijo drage, kakovostne blagovne znake, ne glede na ceno, ki jo predstavljalo, ter s tem pokazati, da so morda bolj vplivni, če imajo na sebi obleko, modni dodatek ali kateri drugi izdelek znanega modnega oblikovalca.. 32.

(33) vedno. 0,00 0,00 0,00 0,04 0,07 0,06. pogosto. 0,13. občasno. 24 in starejši 0,31 0,38. 21 - 23 20 let mlajši. 0,52 0,49 0,53. redko nikoli. 0,03 0,00. 0,13 0,20. 0,30. 0,40. 0,60. 0,80. 1,00. Slika 13: Pogostost kupovanja ponaredkov med različno starimi posamezniki. 3.3.3 Kje ljudje najpogosteje kupujejo ponaredke?. Iz slike št. 14 lahko razberemo, da je kar 45 % posameznikov izbralo drugo, kot možnost, da kupujejo ponaredke preko drugih spletnih strani. Med možnostmi, ki so bile navede med odgovori, vidimo, da je med najbolj popularnimi spletnimi strani še zmeraj ameriška spletna stran E-bay (43 %), nato sledi aliexpress (24 %) ter alibaba (1 %). Tudi sama sem predvidevala, da bo izmed navedenih možnosti največ uporabnikov izbralo E-bay, kot spletnega ponudnika, preko katerega kupujejo ponarejene stvari. Sama predvidevam, da ljudje poznajo ostale spletne oglaševalce, ki so morda bolj pogosti za nakupovanje blagovnih znamk (amazon, sportsdirect, razni outleti blagovnih znamk itd.). Z rezultati ovržem predpostavko 5, da ponaredke ljudje najpogosteje kupujejo preko spleta (E-bay).. 33.

(34) Slika 14: Nakupovanje ponaredkov preko različnih spletnih strani. Iz slike 15 lahko razberemo, da izmed danih odgovorov največ posameznikov kupuje ponaredke preko spletnih strani (41 %), nekaj manj kot 40 % posameznikov kupuje ponaredke, na tržnicah (Bosna, Turčija itd.), 24 % od uličnih prodajalcev, 17 % v trgovinah. Odgovor drugo je označilo 14 %, kar pomeni, da niso izbrali zgoraj navedenih možnosti, nekaj, 3 %, pa kupuje ponarejene izdelke od znancev.. Slika 15: Kraji nakupovanja ponaredkov. 34.

(35) 3.3.4 Kakšni so glavni motivi za nakupovanje ponaredkov? Iz slike št. 16 je razvidno, da je največji motiv za nakup ponarejenega izdelka predvsem cena, saj je kar 76 % posameznikov odgovorilo, da je izviren izdelek predrag in da se na podlagi cene odločijo za nakup, ostali odgovori so še: ponarejen izdelek se lažje dobi kot pa izvirnik (20 %), 18 % je izbralo drugo možnost ter 11 % jih je odgovorilo, da je ponaredek bolj raznolik, kar pomeni, da je več modelov ponaredkov kot pri originalnih izdelkih. 5 % posameznikov pravi, da je ponaredek bolj kakovosten, boljši kot izvirnik, 4 % vprašanih pa je zatrdilo, da naj bi bil ponaredek lepši od izvirnika. Tako lahko na podlagi pridobljenih rezultatov sprejmem hipotezo 6, da so glavni motivi za nakupovanje ponaredkov cenovna dostopnost ponaredka in privlačnost blagovne znamke.. Slika 16: Motivi za nakup ponaredka. 3.3.5 Po katerih kriterijih ljudje razlikujejo ponaredke od izvirnih izdelkov? Rezultati na sliki št. 17 prikazujejo, po čemu posamezniki ločijo izvirnik od ponaredka. Iz slike lahko razberemo, da se največ posameznikov nanaša na to, da je izvirnik najlažje prepoznati po ustrezni ceni (61 %), pomembna je tudi sama kakovost materiala izdelka, kar nakazuje 53 % posameznikov, polovica teh preveri pravilnost samega simbola znamke, malo manj kot polovica pa preveri izdelavo izdelka (natančni šivi, znaki lepila ...) ter raje kupijo izdelke v znani trgovini z blagovnimi znamkami ali pa prosijo nasvet prodajalca. Med odgovori pa lahko opazimo, da se nekateri na ločevanje blagovnih znamk ne spoznajo.. 35.

(36) Večinoma potrošnikov se zanaša na to da je za blagovne znamke postavljena neka standardna cena, ki pa je proti ponaredku višja, in so ob višji ceni prepričani, da kupujejo izvirni izdelek. Predvidevam, da se osredotočijo tudi na samo kakovost materiala ter zgled monograma, znaka oziroma same kratice proizvajalca, ki morajo biti čisto vtisnjeni. Na podlagi zgoraj prikazanih rezultatov na sliki št. 17 lahko sprejmem hipotezo 7, glavni kriteriji, o katerem ljudje razlikujejo med ponaredkom in izvirnikom, so namreč cena, kraj nakupa, kakovost izdelave.. Slika 17: Razlikovanje originala od ponaredka. 36.

(37) 4 Zaključek Na podlagi opravljene ankete, ki sem je izvedla, lahko sklepam, da večinoma ljudje še zmeraj kupujejo velik delež ponaredkov, kar je bilo tudi izrazito prikazano, razlog za to je predvsem cena same blagovne znamke. Največja ovira, ki potrošnike bremeni, je cenovna dostopnost izvirnega izdelka, saj so modne blagovne znamke nedostopne, in je težko, da bi posameznik, ki težje shaja, svoje imetje zapravil na potrošnjo dragega izdelka - zato si raje privošči nakup ponaredka. Ponaredki so cenovno bolj dostopni za potrošnika kot pa izvirniki, zato je povpraševanje po nakupu ponaredkov še toliko bolj izrazito in zaželeno s strani potrošnika, kar pa je voda na mlin za ponarejevalce. Očitno je tudi, da se ženske bolj pogosto odločijo za nakup ponaredka, kot pa moški. Kar pa ni presenetljivo, saj si želijo prestižnih znamk oblikovalcev, želijo si najnovejših modnih trendov, dodatke, oblačila, ki jih oblikovalci oblikujejo, pa naj se gre to za izvirnik ali pa ponarejen izdelek. Zanje znamke ne predstavljajo samo ugled, ampak skozi znamko pride do izraza tudi njihova osebnost, imajo večji vpliv, več spoštovanja pridobijo v družbi in tudi zavidanja s strani ostalih posameznic, ki si tega ne morajo privoščiti. Preseneča me predvsem to, da je večina posameznikov dodobra seznanjena s tem, po katerih kriterijih ločevati med izvirnikom in ponarejenim izdelkom, a se še vedno najlažje orientira po sami ceni izdelka ter po kakovosti materiala,iz katerega je izdelan. Preko spletnih strani je težko ugotoviti, ali gre za nakup izvirnika ali ponaredka, saj se cena lahko ujema z izvirnikom, vendar pa se ne moremo prepričati na lastne oči, ali kupujemo izvirnik ali pa gre samo za zavajanje s strani oglaševalcev. Še bolj podrobno bi raziskala, od kod in od koga dobijo ulični prodajalci ponarejene izdelke in kako jih lahko naredijo legalne za prodajo, ter na kakšen način se prodajalci povežejo z dobavitelji ponaredkov. Poleg tega se poraja vprašanje, kako policija, carina, inšpektorat RS delujejo med seboj ter skušajo zatreti širjenje ponaredkov ter ponarejevalske združbe. Kljub zavedanju, da ponarejeni izdelki škodujejo lahko posameznikom, jih še vedno velik delež posameznikov kupuje. Na neki način je to – predvsem zaradi nedostopnosti priznanih blagovnih znamk povprečnemu državljanu tudi razumljivo. Ljudje pa z nakupom ponarejenega izdelka širijo prepovedano dejavnost, ki jo skušajo policija, carina ter inšpektorat RS preprečiti. Prizadevajo si čim bolj zatreti organizacijske združbe ponarejevalcev ter jim preprečiti, da se še bolj uveljavijo ter s svojimi izdelki skušajo izpodrinejo znane proizvajalce ter podjetja na tržišču, ki se borijo za uveljavitev, prepoznavo ter za širjenje svoje blagovne znamke po svetu. 37.

(38) 5 Literatura Brudar,. A.. (2011).. EU:. Pozitivni. učinki. ponaredkov.. Zurnal24.si.. Pridobljeno. na. http://www.zurnal24.si/eu-pozitivni-ucinki-ponaredkov-clanek-93142 Counterfeiting. (Intended for a non-legal audience). (2016). Inta.org. Pridobljeno na. http://www.inta.org/TrademarkBasics/FactSheets/Pages/CounterfeitingNL.aspx Cvjetović, S. (2012). Viagre je vedno manj, ponaredkov pa vedno več. Siol.net. Pridobljeno na http://siol.net/novice/slovenija/viagre-je-vedno-manj-ponaredkov-pa-vedno-vec68225?image=12 Ć,. M.. (2010).. Prepoznajte. ponaredke.. Zurnal24.si.. Pridobljeno. na. http://www.zurnal24.si/prepoznajte-ponaredke-clanek-68594 Dobovšek, B. (2009). Transnacionalna kriminaliteta. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru. Dobovšek, B. in Trstenjak, S. (2013). Ponaredki blagovnih znamk višjega cenovnega razreda. Varstvoslovje. 15(1).. Pridobljeno. na. http://www.fvv.um.si/rv/arhiv/2013-. 1/08_Trstenjak_Dobovsek.pdf Dubrovski, D. (2006). Management mednarodnega posovanja.. Koper: Fakulteta za. management, Univerza na Primorskem. Dvornik, Ž. (2008). Porabniki in ponarejeni proizvodi (Diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Elle. (2007).. Ponaredki: torbice. Elle.si. Pridobljeno na http://www.elle.si/iz-nove-. elle/branje/ponaredki-torbice/ Europol. (2011). Counterfeit produtcs: Why buying fakes can be bad for your health (and more).. Europol.si.. Pridobljeno. na. https://www.europol.europa.eu/content/publication/counterfeit-products-whybuying-fakes-can-be-bad-your-health-and-more-1421 Europol:. Ponaredki. lahko. škodujejo. zdravju.. (2011). Siol.net.. Pridobljeno. http://siol.net/novice/gospodarstvo/europol-ponaredki-lahko-skodujejo-zdravju216702. 38. na.

(39) European Commission. (2014). Zaščita pravic intelektualne lastnine: carinski organi v letu 2013 na mejah EU zadržali skoraj 36 milijonov ponarejenih izdelkov. Europa.eu. Pridobljeno na http://europa.eu/rapid/press-release_IP-11-882_sl.htm European Commission. (2013). Too good to be true: the real price of fake products. Europa.eu.. Pridobljeno. na. http://ec.europa.eu/growth/tools-. databases/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=6589 European. Union.. (2014).. Carina.. Europa.eu.. Pridobljeno. na. http://europa.eu/pol/cust/index_sl.htm Felc,. M.. (2014).. Kitajska. v. nabiralnikih.. Delo.si.. Pridobljeno. na. http://www.delo.si/nedelo/kitajska-v-nabiralnikih.html Finančna uprava Republike Slovenije. (2015). Letno poročilo finančne uprave Republike Slovenije.. Gov.si.. Pridobljeno. na. http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/O_financni_upravi/Letna_porocila/FURS/L etno_porocilo_FURS_2014.pdf Finančna uprava Republike Slovenije. (2016). Varstvo pravic intelektualne lastnine(IPR). Gov.si.. Pridobljeno. na. http://www.fu.gov.si/carina/prepovedi_in_omejitve/varstvo_pravic_intelektualne_l astnine_ipr/ Followill, P. (2016). Counterfeiting Trademarks and other Intellectual Property. NOLO. Pridobljeno. na. http://www.criminaldefenselawyer.com/resources/criminal-. defense/white-collar-crime/counterfeiting-trademarks-other-intellectualproperty.htm Gabrijan, V. in Snoj, B. (2012). Trženje blagovnih znamk. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede. Gospodarska zbornica Slovenije. (2016a). Zakaj ščititi intelektualno lastnino?. Gzs.si. Pridobljeno. na. https://www.gzs.si/skupne_naloge/inovativna_slovenija/vsebina/Intelektualnalastnina-Zakaj-in-kako/zakaj-scititi-intelektualno-lastnino Gospodarska zbornica Slovenije. (2016b). Pomen intelektualne lastnine v mednarodnem poslovanju.. Gzs.si.. Pridobljeno. https://www.gzs.si/skupne_naloge/inovativna_slovenija/vsebina/Intelektualnalastnina-Zakaj-in-kako/Pomen-intelektualne-lastnine-v-mednarodnem-poslovanju. 39. na.

(40) Gurfein, L. (2015). Here's how to spot the difference between real and fake designer bags. Racked.com.. Pridobljeno. na. http://ny.racked.com/2015/3/10/8182935/fake-. handbags Hacler, T. (2014). Mej ni več, a cariniki še vedno "služijo": samo letos pobrali milijardo in pol. Rtvslo.si. Pridobljeno na http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/mej-ni-vec-acariniki-se-vedno-sluzijo-samo-letos-pobrali-milijardo-in-pol/348190 How. to. Spot. Counterfeit. Products.. (2007).. Wikihow.com.. Pridobljeno. na. http://www.wikihow.com/Spot-Counterfeit-Products Hudarin, S. (2012). Ponaredki blagovnih znamk višjega cenovnega razreda (Magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. International Trademark Association. (2009). Criminal prosecution of counterfeiting and piracy in member states of the european union. Inta.org. Pridobljeno na http://www.inta.org/Advocacy/Documents/INTAEUCriminalSanctions20082009.pdf Klasinc, R. (2015). Ponaredki kot ena najpogostejših kršitev blagovnih in storitvenih znamk (Magistrsko delo). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Komisija Evropskih skupnosti. (2005). Sporočilo komisije svetu, evropskemu parlamentu in ekonomsko-socialnemu odboru o odzivu carinskih organov na najnovejše trende v ponarejanju. in. piratstvu.. Pridobljeno. na. http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2005/SL/1-2005-479-SL-F1-1.Pdf Korelc, T., Musulin, M. in Vidmar, S. (2006). Moč blagovne znamke: Kako ustvariti močno in prodorno blagovno znamko. Šenčur: Razvojno izobraževalno združenje Orel. Kos Koklič, M. in Vida, I. (2011). Dejavniki nakupa ponarejenih luksuznih izdelkov. Akademija. MM,. 10(17),. 39-48.. Pridobljeno. na. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EO8EQ6ZB Kotler, P. (1998). Marketing management - Trženjsko upravljanje, analiza, načrtovanje, izvajanje in kontrola. Slovenska knjiga.Kotler, P. (2004). Management trženja. Ljubljana: GV Založba. Lewis, K. (2009). The Fake and the Fatal: The consequences of Counterfeits. Iwu.edu. Pridobljeno na https://www.iwu.edu/economics/PPE17/lewis.pdf (članek) Lovec, S. (2016). Komentar: Bolj kot vse prestižne blagovne znamke vas definirajo vaša dejanja.. 24ur.com.. Pridobljeno. http://www.24ur.com/novice/slovenija/ponaredki-ali-originali.html 40. na.

(41) Luxury. goods.. (2015).. Economist.com.. Pridobljeno. na. http://www.economist.com/news/business/21660111-makers-expensive-bagsclothes-and-watches-are-fighting-fakery-courts-battle Ministrstvo za gospodarstvo. (2011). Ponarejene blagovne znamke. Gov.si. Pridobljeno na http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/dokumenti/PonarejeneBlagov neZnamke.pdf Novak, D. (2005). Tržni in pravni vidik ponarejenih blagovnih znamk (Diplomsko delo). Ljubljana : Ekonomsko-poslovna fakulteta. OCTA. (2011). EU organised crime threat assessment. Europa.eu. Pridobljeno na: https://www.europol.europa.eu/content/press/europol-organised-crime-threatassessment-2011-429 Original ali ponaredek?Prepoznate razliko? Se zavedate nevarnosti?. (2016). 24ur.com. Pridobljeno. na. http://www.24ur.com/novice/slovenija/ponarejena-viagra-in-. tablete-za-hujsanje.html Pagon, A. (2009). Piratstvo in trgovina s ponarejenimi izdelki – vidik podjetij (Diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska Fakulteta. Podbregar, J. (2010). Zaščita in piratstvo blagovnih znamk na mednarodnih trgih (Diplomsko delo). Vransko: Ekonomsko- poslovna fakulteta. Ponaredki. –. kako. jih. prepoznati?.. (2008).. poslovni-bazar.si.. Pridobljeno. na. http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=1182 Sušnik, D. (2014). Na tržišču je ogromno ponaredkov.. Svet24.si. Pridobljeno na. http://svet24.si/clanek/zanimivo/zanimivo/5405863abf4b3/na-trziscu-je-ogromnoponaredkov Š., K. (2013). Imate 'fejk' torbico znamke Louis Vuitton?. Svet24.si. Pridobljeno na http://svet24.si/clanek/novice/svet/526942f0e873f/imate-fejk-torbico-znamkelouis-vuitton Transnational Organized Crime. (2016). Counterfeit goods: a bargain or a costly mistake?. Unodc.org.. Pridobljeno. na. https://www.unodc.org/toc/en/crimes/counterfeit-. goods.html Trgovinska zbornica Slovenije. (2008). Ponaredki blagovnih znamk – uveljavljanje pravic intelektualne. lastnine.. Tzslo.si.. http://www.tzslo.si/pic/pdf/Ponaredki-blagovnih-znamk.pdf 41. Pridobljeno. na.

(42) Turčinović, P. (2009). Ponarejanje, piratstvo in vloga turizma pri nakupu ponarejenih izdelkov (Diplomsko delo). Ljubljana : Ekonomska fakulteta. Turnage, M. (2013). A Mind – Blowing Number Of Counterfeit Goods Come From China. .Businessinsider.com. Pridobljeno na www.businessinsider.com/most-counterfeitgoods-are-from-china-2013-6 TOCTA. (2010.) Anti Brand Counterfeiting in the EU: Report on Interational and national Existing. Standards.. Unodc.org.. Pridobljeno. na. https://www.unodc.org/documents/data-andanalysis/tocta/TOCTA_Report_2010_low_res.pdf Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. (2009a). Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Uil-sipo.si. Pridobljeno na http://www.uil-sipo.si/uil/urad/ointelektualni-lastnini/uveljavljanje-pravic/ukrepi-pri-krsitvah/ Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. (2009b). Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine. Uil-sipo.si. Pridobljeno na http://www.uil-sipo.si/uil/urad/ointelektualni-lastnini/uveljavljanje-pravic/uveljavljanje-pravic/ Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. (2015). Ponarejanje oblačil, obutve in modnih dodatkov vpliva na gospodarstvo držav EU. Uil-sipo. Pridobljeno na http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/novice/elektronskenovice/clanki/ponarejanje-oblacil-obutve-in-modnih-dodatkov-vpliva-nagospodarstvo-drzav-eu/ Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino. (2016a). O intelektualni lastnini. Uilsipo.si. Pridobljeno na http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-intelektualni-lastnini/ Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.. (2016b). EU Observatorij: Zaradi. ponaredkov nakita, ur, ročnih in potovalnih torb EU letno izgubi 3,5 milijarde EUR. Uil-sipo.si.. Pridobljeno. na. http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-. uradu/novice/elektronske-novice/clanki/eu-observatorij-zaradi-ponaredkov-nakitaur-rocnih-in-potovalnih-torb-eu-letno-izgubi-35-milija/ VIDEO: 'To niso originali, ne?' -'Ne. Samo material je pa isti kot original'. (2016). 24ur.com. Pridobljeno na http://www.24ur.com/novice/slovenija/video-to-niso-originali-ne-nesamo-material-je-pa-isti-kot-original.html Zakon o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine. (2001). Uradni list RS, (30/01). Pridobljeno na http://www.uradni-list.si/1/content?id=30705#!/Zakon-ocarinskih-ukrepih-pri-krsitvah-pravic-intelektualne-lastnine-%28ZCUKPIL%29 42.

(43) Zonta,. S.. (2008).. Z. ostrim. očesom. nad. ponaredke.. Rtvslo.si.. Pridobljeno. http://www.rtvslo.si//slovenija/foto-z-ostrim-ocesom-nad-ponaredke/87493. 43. na.

(44) 6 Priloge Priloga št. 1: Anketni vprašalnik nakupovanje ponaredkov blagovnih znamk Pozdravljeni! Sem študentka 3. Letnika Fakultete za varnostne vede, visokošolskega študijskega programa »Varnost in policijsko delo«. V diplomskem delu želim raziskati nakupovanje ponaredkov znanih blagovnih znamk pri nas. Prosim vas, da si vzamete 10 minut in odgovorite na spodnja vprašanja. Vaši odgovori so anonimni. Ni pravilnih in napačnih odgovorov, pomembno je le, da odgovarjate iskreno. Za vašo pomoč se vam prijazno zahvaljujem. 1.. Starost. 2.. Spol. 3.. 4.. a.. Moški. b.. Ženski. Ali ste že kdaj kupili ponarejen izdelek znane blagovne znamke? a.. Da. b.. Ne. Če ste že kdaj kupili ponaredek, označite, katere ponarejene izdelke blagovnih znamk najpogosteje kupite (več možnih odgovorov)?. 5.. a.. Oblačila. b.. Obutev. c.. Očala. d.. Torbice, denarnice. e.. Drugo... Ponaredke. katerih. blagovnih. znamk. odgovorov)? a.. Adidas. b.. Nike. c.. Calvin Klein. d.. Louis Vuitton. e.. Armani. f.. Desigual 44. največkrat. kupite. (več. možnih.

(45) 6.. 7.. 8.. 9.. g.. Versace. h.. Ray Ban. i.. Drugo... Kako pogosto kupujete ponaredke? a.. Nikoli. b.. Redko (enkrat ali dvakrat v življenju). c.. Občasno. d.. Pogosto (vsaj enkrat letno). e.. Vedno (enkrat mesečno). f.. Drugo... Kje kupujete ponaredke? a.. Naročam preko spleta. b.. V trgovini. c.. Od uličnih prodajalcev. d.. Od znancev. e.. Na tržnici v tujini (Turčija, Bosna…). f.. Drugo... Zakaj se odločite za nakup ponaredka (več možnih odgovorov)? a.. Ker je poceni (original je drag). b.. Ker je kakovosten (boljši od originala). c.. Ker ga lažje dobim (original se težje najde). d.. Ker mi je lepši od originala. e.. Ker so ponaredki bolj raznoliki (najdeš več modelov kot pri originalu). f.. Drugo... Kako ločite original od ponaredka (več možnih odgovorov)? a.. Cena je ustrezno visoka (če je poceni, je verjetno ponaredek). b.. Kakovosten material. c.. Nakup v znani trgovini (če kupim v trgovini, verjamem da je original). d.. Preverim pravilnost simbola na znamki. e.. Dobra izdelava (natančni šivi..). f.. Vprašam prodajalca. g.. Ne znam ločiti originalov od ponaredkov 45.

(46) h. 10.. Drugo... Ali vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za nakup ponaredka (slaba kvaliteta)? a.. Nikoli. b.. Enkrat. c.. Večkrat. d.. Da, zato jih ne kupujem več. 46.

(47)

No results found