in geodezijo
DIPLOMSKA NALOGA
UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE
STOPNJE VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO
Ljubljana, 2019
Hrbtna stran:
2019
MATEJ LAHNE
PRIMERJAVA POPISNIH KOLIČIN
VEČSTANOVANJSKE STAVBE S POMOČJO
INFORMACIJSKEGA MODELA
geodezijo
Kandidat/-ka:
Mentor/-ica:
Predsednik komisije:
Somentor/-ica:
Član komisije:
2019
MATEJ LAHNE
PRIMERJAVA POPISNIH KOLIČIN
VEČSTANOVANJSKE STAVBE S POMOČJO
INFORMACIJSKEGA MODELA
MULTI-DWELLING BUILDING BILL OF
QUANTITIES ESTIMATION USING
BUILDING INFORMATION MODELING
doc. dr. Matevž Dolenc
UDK: 004.2:728.2(043.2)
Avtor: Matej Lahne
Mentor: doc. dr. Matevž Dolenc, univ. dipl. inž. grad.
Somentor: asist. dr. Robert Klinc, univ. dipl. inž. grad.
Naslov: Primerjava popisnih količin večstanovanjske stavbe s
pomočjo informacijskega modela
Tip dokumenta: diplomska naloga – univerzitetni študij
Obseg in oprema: 37 str., 8 pregl., 16 sl., 2 pril.
Ključne besede: BIM, popis del, izvoz količin, primerjava količin
IZVLEČEK
Informacijsko modeliranje gradenj (BIM) je tehnologija, s katero načrtujemo, gradimo ter upravljamo gradbene procese in objekte. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti odstopanja med količinami pridobljenih iz modela BIM in količinami iz popisa del. Ob primerjavi popisnih količin večstanovanjske stavbe, smo ugotavljali, ali lahko informacijski model nadomesti klasični popis del.
Uvodni del vključuje predstavitev tehnologije BIM, njeno uporabo, pomen, vlogo državnih institucij pri implementaciji. Opisani so tudi pričakovani pozitivni učinki tehnologije BIM pri javnem naročanju.
V praktičnem delu naloge je predstavljena primerjava količin večstanovanjske stavbe, pridobljenih s pomočjo popisa del in informacijskega modela. Količine smo med seboj primerjali in s pomočjo 2D modela ugotavljali tudi natančnost modela BIM.
UDC: 004.2:728.2(043.2)
Author: Matej Lahne
Supervisor: doc. dr. Matevž Dolenc, univ. dipl. inž. grad.
Cosupervisor: asist. dr. Robert Klinc, univ. dipl. inž. grad.
Title: Multi-dwelling building bill of quantities estimation using
building information modelling
Document type: Graduation Thesis – University studies
Scope and tools: 37 p., 8 tab., 16 fig., 2 app.
Key words: BIM, bill of quantities, quantity takeoff, quantity
estimation
ABSTRACT
Building Information Modelling, is a technology by which we design, build, and manage construction processes and structures. The purpose of this final paper was to identify discrepancies between the quantities obtained from the BIM and the quantities from the bill of quantities. By comparing the quantities of the multi-dwelling building, we tried to determine whether the information model could replace the classical bill of quantities.
The opening part includes introduction of BIM technology, its use, and importance in public institutions for its implementation. The main part of the final paper also describes the benefits of using BIM technologies in public procurement.
The practical part of the thesis presents a comparison of the quantities of a multi-dwelling building obtained through the bill of quantities and the building information modelling. The quantities were compared and the accuracy of the BIM was determined using the 2D model.
Za strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorju doc. dr. Matevžu Dolencu ter somentorju asist. dr. Robertu Klincu, ki sta me usmerjala ter mi podajala nasvete.
Zahvaljujem se Stanovanjskemu skladu republike Slovenije, javni sklad za omogočeno uporabo tehnične dokumentacije ter informacijskega modela.
Zahvaljujem se tudi moji družini ter punci Jerci, ki so me tudi v težkih časih spodbujali in verjeli vame.
BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN Z IZVLEČKOM ... 1
BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT ... 2
ZAHVALA ... 3
1 UVOD ... 1
2 PREDSTAVITEV TEHNOLOGIJE BIM IN NJEGOVE IMPLEMENTACIJE ... 2
2.1 Splošno o BIM-u ... 2
2.2 Različni vidiki BIM tehnologije ... 3
2.2.1 Prednosti in slabosti tehnologije BIM ... 3
2.2.2 Zakaj potrebujemo tehnologijo BIM ... 4
2.3 Javni sektor kot spodbujevalec tehnologije BIM ... 5
2.3.1 Uporaba BIM-a pri javnih naročilih v Sloveniji ... 7
2.3.2 BIM pri zasebnih naročnikih ... 7
2.4 Popisi del ... 8
2.4.1 Standardni popis del – merjenje količine del ... 8
2.4.2 Količine – model BIM ... 10
3 KLJUČNE ZAHTEVE STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD ZA IMPLEMENTACIJO TEHNOLOGIJE BIM ... 13
3.1 Standardi in protokoli ... 14
3.2 Preverjanje kakovosti informacij ... 16
4 PREDSTAVITEV OBJEKTA IN OPIS DELA ... 17
4.1 O objektu ... 17
4.2 Metodologija dela ... 19
4.3 Programska oprema Revit in njegova uporaba ... 19
4.3.1 Izpis podatkov ... 20
4.3.2 Oblikovanje izpisov ... 20
4.4 Postopek pridobivanja podatkov iz modela BIM ... 21
4.5 Vtičnik SOFiSTiK: BiMTOOLS ... 23
5 PRIMERJAVA POPISNIH KOLIČIN ... 24
5.1 Betonska dela ... 24
5.2 Tesarska dela ... 27
5.3 Fasaderska dela ... 29
5.4 Podopolagalska dela ... 30
5.5 Končna primerjava vrednosti ... 32
5.6 Ročna kontrola pridobljenih količin ... 34
6 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK ... 35
VIRI ... 36
Slika 1: Shematični prikaz doprinosa tehnologije BIM, povzeto po EUBIM (Vir: povzeto po
[3]). ... 6
Slika 2: Shematični prikaz izdelave popisa del in pridobitev količin iz modela BIM ter izračun ocenjene vrednosti investicije (Vir: povzeto po [1]). ... 12
Slika 3: Primer informacijskih zahtev izdelave modela BIM (Vir: [15]). ... 13
Slika 4: Soseska Novo Brdo, objekt S (Vir: SSRS). ... 17
Slika 5: Lokacijski prikaz območja pozidave območja E2 (Vir: SSRS). ... 18
Slika 6: Prikaz modela BIM stavbe S v stanovanjski soseski Novo Brdo. ... 19
Slika 7: Prikaz izbire podatkov vključenih v razpredelnico. ... 21
Slika 8: Proces filtriranja podatkov ter prikaz razpredelnice. ... 22
Slika 9: Pregled vseh izvoženih količin pri gradbenih konstrukcijah. ... 22
Slika 10: Vtičnik SOFiSTiK, uporabljen pri tesarskih delih. ... 23
Slika 11: Prikaz količinskih vrednosti ter odstopanj pri betonskih delih. ... 25
Slika 12: Grafični prikaz vpliva odstopanja na končno ceno. ... 26
Slika 13: Prikaz količinskih vrednosti ter odstopanj pri tesarskih delih. ... 28
Slika 14: Prikaz količinskih vrednosti ter odstopanj pri fasaderskih delih. ... 30
Slika 15: Prikaz količinskih vrednosti ter odstopanj pri podopolagalskih delih. ... 32
Preglednica 1: Predstavitev uporabljene programske opreme pri izvedbi projekta (Vir: [15])
... 15
Preglednica 2: Betonska dela in pripadajoče količine posameznim postavkam ... 24
Preglednica 3: Izračun in primerjava cene betona ... 26
Preglednica 4: Tesarska dela in pripadajoče količne posameznim postavkam ... 27
Preglednica 5: Fasaderska dela in pripadajoče količine posameznim postavkam ... 29
Preglednica 6: Podopolagalska dela in pripadajoče količine posameznim postavkam ... 31
Preglednica 7: Vse vrste del ter njihove pripadajoče količine ... 33
Preglednica 8: Prikaz količin za medetažne plošče, pridobljene iz modela BIM in iz 2D načrta ... 34
1 UVOD
Kot v vseh tehnoloških panogah se tudi v gradbeništvu tehnologije in delovni procesi izpopolnjujejo in avtomatizirajo, hkrati pa se povečujeta tudi njihova učinkovitost ter ekonomičnost. BIM je ena izmed novejših tehnologij, ki nam omogoča celovit pristop, kar pomeni, da jo lahko uporabljamo od začetne faze projektiranja in vse do faze vzdrževanja objekta [1].
V začetnih fazah projektiranja nam omogoča lažjo komunikacijo med udeleženci na projektu, kar se odraža v boljši usklajenosti ter kakovosti projekta, a tudi komunikacija z naročnikom je v tem koraku olajšana. Sčasoma, ko projekt dozoreva in dobiva pravo obliko, lahko iz modela pridobimo informacijo o količini vgrajenega materiala, s čimer se bomo ukvarjali v tej diplomski nalogi. V zaključni oziroma izvedbeni fazi nam BIM omogoča izdelavo terminskega plana. Sosledje izvajanja del na gradbišču se določi na podlagi modela in vanj vstavljenih vgradnih elementov. Z modelom lahko v omenjeni fazi spremljamo potek gradnje, količno vgrajenega materiala ter usklajujemo izvajalce iz različnih panog, ki so v tem času na gradbišču. Po končani gradnji pa model uporabljamo za vzdrževanje in upravljanje stavbe [2].
Ker je prisop BIM novejši in še ni toliko uveljavljen, so za njegovo spodbujanje zadolžene državne institucije preko javnega naročanja. Razlogov za njegovo implementacijo je kar nekaj, zagotovo pa je eden izmed njih ravno finančni prihranek. Javni sektor pri tem sicer skrbi tudi za racionalno porabo denarja, zato želi za določeno vsoto denarja v protivrednost dobiti kar največ. S tem poskrbi, da se spodbuja tudi izobraževanje kadra v specifičnih panogah, kar pripomore k razvoju te tehnologije [3].
Postopoma bi se tako BIM uporabljal kot vsesplošen pristop v projektiranju. Tako je tudi Stanovanjski sklad republike Slovenije, javni sklad, za pripavo projektne dokumentacije projekta Novo Brdo, prvič uporabil tehnologijo BIM, ki bo odslej uporabljena tudi pri vseh nadaljnjih projektih.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali se lahko zanesemo na količine, ki so bile pridobljene z modelom BIM in jih primerjati s količinami iz popisa del. Majhno odstopanje količin iz popisa del ter količin iz modela BIM bi pomenilo, da bi se lahko v prihodnosti namesto ročnega izračuna uporabljale avtomatizirane metode pridobitve posameznih količin. S tem bi bil projekt finančno ter časovno racionalnejši, projektanti ter popisovalci del pa bi več časa lahko namenili optimizaciji projekta.
2 PREDSTAVITEV TEHNOLOGIJE BIM IN NJEGOVE IMPLEMENTACIJE
2.1 Splošno o BIM-u
BIM ali po angleško Building Information Modeling lahko v slovenščino neposredno prevedemo kot informacijsko modeliranje gradenj. Njegova glavna vloga je učinkovito povezovanje udeležencev v sklopu celotnega projekta na podlagi skupnega digitalnega modela. Slednji omogoča načrtovanje, nadzor nad izvedbo in stroškovno upravljanje dokončanih objektov [2].
Eastman [1] BIM natančneje opredeli kot: »digitalna predstavitev fizičnih in funkcionalnih lastnosti objekta. Predstavlja skupni vir znanja in informacij o objektu ter zagotavlja zanesljivo osnovo za odločanje skozi ves življenjski cikel od zamisli naprej.«
Z njim ne moremo nadomestiti faze načrtovanja, vendar jo lahko nadgradimo in s tem povečamo učinkovitost nadaljnjega procesa. S tem ko informacijski model pripravimo vzporedno s fazo načrtovanja, se izognemo potencialnim napakam, ki bi jih ugotovili šele v fazi gradnje. Tako lahko povečamo učinkovitost vodenja investicije od idejne zasnove do zaključne faze, ko objekt predamo v upravljanje in uporabo [4].
Termin BIM lahko danes zaznamo v različnih strokovnih zapisih, vendar je lahko uporabljen v napačnem kontekstu ali pa ga širša javnost narobe razume. Zato je pomembno, da med seboj razlikujemo več vrst modeliranja, ki pa niso nujno del BIM tehnologije, kot na primer [1]:
- 3D modeliranje brez analitičnih informacij. To so modeli, ki jih lahko uporabimo samo za grafične vizualizacije in nimajo informacij o samem objektu. Primer takega programa je SketchUp, ki je odličen za prikaz osnovnih modelov, vendar ima omejene sposobnosti za analizo takega objekta.
- Modeli, ki nimajo določenih prostorskih parametrov, kljub temu pa definirajo objekte. Teh prostorsko in pozicijsko ne moremo spreminjati, kar lahko predstavlja oviro v nadaljnjem procesu in morebitni dodatni obdelavi modelov.
- Združene 2D CAD risbe, ki prikazujejo 3D stavbo. Nemogoče je zagotoviti, da bo tak 3D BIM model izvedljiv in združljiv, saj je opremljen samo z osnovnimi geometrijskimi informacijami.
2.2 Različni vidiki BIM tehnologije
BIM v širšem pomenu zajema tehnologije, postopke in načine delovanj posameznih podjetij na tem področju. Za uporabo tovrstne tehnologije potrebujemo nova, poglobljena znanja in podjetja, ki bodo sprejela tak način projektiranja. Če se bo inženirska komunikacija na tem področju poenotila, bo ta pristop stopil v vsesplošno uporabo [5].
2.2.1 Prednosti in slabosti tehnologije BIM
Ena izmed najpomembnejših prednosti uporabe tehnologije BIM je večja produktivnost in posledično časovna ekonomičnost celotnega delovnega procesa. Del tega so tudi lažja izmenjava, usklajenost in kakovostnejša izdelava projektne dokumentacije. V pripravo le-te so v fazi pred gradnjo tako lahko hkrati vključeni predstavniki različnih strok, kar v gradbeništvo vnaša nove načine projektiranja [5].
V naslednji fazi lahko z modelom BIM generiramo terminski plan, ki določa potek gradnje in sprotno odpravljanje morebitnih težav. Z njim lahko na podlagi izbora elementov v 3D modelu preverjamo količino vgrajenega materiala v realnem času (4D) [6]. Omogoča nam tudi analize in simulacije trajnostnega vidika gradnje. Največkrat se izvaja simulacija porabe energije, saj so njeni rezultati zanesljivi in pridobljeni v kratkem časovnem obdobju, za razliko od tradicionalnega postopka, kjer so energetske simulacije manj zanesljive in časovno bolj potrošne [7].
Po končani gradnji nam model BIM prvenstveno služi za vzdrževanje objekta. Z njim lahko spremljamo časovnico rednih vzdrževalnih del in servisov instalacijske opreme [8]. Če je potrebno, lahko model tudi posodobimo na zadnje izvedeno stanje, tako da imamo aktualne informacije vseh dopolnitev in sprememb. Osnovne informacije ali naknadno posodobljene informacije, usklajene z dejansko vgrajenimi produkti na gradbišču, lahko prenesemo v programe za vzdrževanje ali upravljanje. Tako je potrebno že predhodno razmišljati o sistemih za upravljanje in vzdrževanje, ki jih bomo uporabili [2].
Zaradi kompleksnosti in zahtevanega visokega nivoja znanja pa je lahko uporaba BIM-a zelo kompleksna, ker so delovni procesi povsem drugačni od ustaljene prakse in bi to lahko obstoječim uporabnikom 2D in 3D CAD sistemov predstavljalo veliko težavo [9].
2.2.2 Zakaj potrebujemo tehnologijo BIM
BIM nudi ekonomsko učinkovit pristop celotnega projekta na način optimizacije stroškov končne rešitve. S povečano usklajenostjo načrtov, odpravljenimi kolizijami, razumevanjem gradnje s strani naročnika, projektantov, izvajalcev ter vzdrževalcev objekta se dviguje tudi kvaliteta končnega objekta [2]. Pri tem pa je treba upoštevati tud naročnike, saj je cena projektantskega dela odvisna tudi od njihovih informacijskih zahtev. S praktičnega vidika to pomeni, da je element z več informacijami bolj definiran, s tem je možnost napak v fazi izvedbe manjša, končna cena projekta pa je večja [4].
Tridimenzionalni model objekta, ki predstavlja eno izmed komponent tehnologije BIM, omogoča lažjo predstavo končnega objekta naročniku. V fazi projektiranja se lahko naročnik na podlagi omenjenega modela odloča, katera različica mu ustreza, ne da bi postopek odločanja pomembneje vplival na končno ceno projekta. S tem se skrajša tudi čas sprejemanja odločitev, saj projektiranje različnih faz ni več zaporedno, temveč se odvija sočasno z manjšimi časovnimi zamiki [1]. Model BIM torej omogoča enostavnejšo izmenjavo podatkov in informacij, hitrejši in učinkovitejši delovni proces, hkrati pa se vse informacije shranjujejo znotraj modela, s čimer se lahko (pol)avtomatsko generirajo tudi 2D načrti, ki se ob morebitnih spremembah, skupaj s spremljajočimi dokumenti, tudi samodejno posodabljajo [10].
Zaradi kompleksnejšega in obsežnejšega dela je cena BIM projektiranja višja od tradicionalnega. Dejstvo je, da tehnologija BIM s svojo učinkovitostjo prevzema tveganja, ki se v tradicionalnem procesu pojavijo šele v fazi gradnje, pri čemer se končna ocenjena vrednost slednje zniža z naslova dodatnih del. Z uporabo BIM-a lahko povečamo finančne prihranke s sprotnim preverjanjem usklajenosti strukturnih, arhitekturnih in gradbenih elementov. Na ta način zmanjšamo število predelav v prvotnem načrtu, hkrati pa se izognemo nepredvidenim dodatnim finančnim in časovnim obremenitvam, ki se lahko pojavijo skupaj z nesoglasji v zaporednem tradicionalnem projektiranju. Zato se predvideva, da bi lahko z uporabo tehnologije BIM stroške nepredvidenih del precej znižali ali celo popolnoma odpravili. S tem se zmanjša tudi verjetnost pritožb uporabnikov, hkrati pa se izognemo tudi zvišanju stroškov z morebitnimi sodnimi postopki [2].
2.3 Javni sektor kot spodbujevalec tehnologije BIM
V javnem sektorju tehnologija BIM predstavlja naslednji korak v tehnološkem digitalnem razvoju postopkov v gradbeništvu. Razcvet tako imenovanega digitalnega gradbeništva se je začel v času predelovalne industrije v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa postopki počasi prehajajo iz analognega v digitalni svet. Osnovni namen uporabe novih tehnologij kljub temu ostaja enak, in sicer se vseskozi usmerja v izboljšanje časovne in finančne produktivnosti ter kakovosti končnih izdelkov [3].
BIM združuje uporabo digitalnega 3D modela z informacijami o ciklusu materialnih in ekonomskih virov ter projekta, s čimer se izboljšata koordinacija in upravljanje javnih sredstev [11]. Omogoča tudi nadzor velike količine podatkov in informacij, ki jih je bilo pred tem z ekonomskega vidika praktično nemogoče učinkovito predelati in upravljati. Za javni sektor se torej manjše stroškovno tveganje kaže v boljšem razumevanju in preglednosti javnih gradbenih projektov, s čimer lahko z enako ali manjšo količino javnih sredstev zgradimo oziroma vzdržujemo več objektov [3].
V gradbenem in infrastrukturnem sektorju postaja BIM pomemben element, ki povezuje različne stroke brez lokacijskih in časovnih omejitev. Pričakuje se, da bo na področju javne infrastrukture informacijsko modeliranje gradenj postalo standard oziroma bo uporaba le-tega obvezna. Zaradi razdrobljenosti gradbenega sektorja, ki za seboj prinese kompleksno adaptacijo in dolgotrajen postopek učenja, so za pozitivno spremembo potrebne ustrezna vladna politika in napredne metode javnega naročanja. Brez tega je sektor stroškovno in produktivno neučinkovit [2].
Znotraj Evrope je javni sektor prevzel pomembno vlogo pri spodbujanju uporabe informacijskega modeliranja gradenj. Pri tem lahko naštejemo kar nekaj razlogov, zakaj je ravno javni sektor primeren oziroma odgovoren za tovrstni razvoj [3].
Organizacije javnega sektorja skrbijo za smotrnejšo porabo javnih sredstev, pri čemer morajo za določeno količino denarja dobiti največjo možno protivrednost materiala oziroma opravljenih storitev. Poznavanje in kakovostna raba tehnologije informacijskega modeliranja lahko zagotovita ekonomsko in časovno učinkovitejše upravljanje gradnje. Vlada in njene organizacije predstavljajo največjega posameznega naročnika gradbenih del znotraj držav Evropske unije, saj naročijo približno tretjino vseh gradbenih del. Zato je EU leta 2014 v direktivi o javnem naročanju navedla pomemben cilj spodbujanja inovacij na tem področju [3].
Zaradi razdrobljenosti gradbene panoge, v kateri je 95% podjetij opredeljenih kot majhno ali srednje podjetje, jo je težko organizirati, upravljati in standardizirati. Informacijsko modeliranje pa omogoča raznovrstno rabo na vseh področjih panoge, pri čemer bi s podpiranjem množične rabe tovrstne tehnologije izboljšali povezljivost in ekonomske koristi vseh udeleženih [3].
Zadnji razlog za prevzem vodilne vloge pri spodbujanje rabe tehnologije BIM v gradbeništvu pa s tem ni neposredno povezan. Gre za učinkovito vpeljan program digitalizacije, ki se izvaja na podlagi pobude Evropske komisije za enotni digitalni trg. Ta spodbuja, da vlada, državna politika in celotna panoga poznajo koristi izvajanja industrijske digitalizacije [11].
2.3.1 Uporaba BIM-a pri javnih naročilih v Sloveniji
S projektom Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke, katerega naročnik je DARS, se je začela uporaba tehnologije BIM tudi pri nas. Uporabljena je bila v vseh fazah projektiranja, z njo pa bodo spremljali tudi sam proces gradnje in izdelali model izvedenega stanja. S širjenjem področja znanja in izkušenj se je BIM začel uporabljati tudi na drugih, bolj kompleksnih projektih znotraj javnega sektorja [2].
Nekateri ostali BIM projekti v sklopu javenga naročanja pri nas so: - nadgradnja železniške proge Maribor-Šentilj-d.m,
- izvedba izvennivojskega križanja R3-681/4001 Laško-Brezje-Šentjur,
- implementacija nalog vzdrževanja/upravljanja objektov na lokaciji Brdo F2 v Ljubljani, - razgledni stolp Vinarium Lendava.
Pri implementaciji BIM-a v Sloveniji ima pomembno vlogo tudi DRI, upravljanje investicij d.o.o., ki z omenjeno tehnologijo opravlja inženirske storitve pri večjih državnih projektih. V letu 2015 je Ministrstvo za javno upravo državnim institucijam predstavilo Državni računalniški oblak, katerega cilj je omogočen pretok znanja in tehnologije med javno upravo, akademskimi organizacijami in gospodarstvom. Njegovo delovanje bi lahko v prihodnosti ponudilo tudi učinkovitejšo in razširjeno rabo tehnologije BIM znotraj javnega sektorja [2].
2.3.2 BIM pri zasebnih naročnikih
Tehnologija BIM s svojimi prednostmi omogoča in ustvarja sodelovalno klimo med naročniki oziroma investitorji ter pogodbenimi izvajalci. Največje prednosti za naročnika projekta se kažejo v fazi obratovanja in uporabe objekta, vendar pa so te zaradi finančne obremenitve zasebnim naročnikom še precej nedosegljive. Ob potencialni razširjeni in razviti uporabi tehnologije BIM v javnem sektorju bi se uporabnost le-te približala tudi zasebnikom, ti pa bi z njo pridobili naslednje pomembne prednosti postopka gradnje [2]:
- učinkovita povezava izdelave in upravljanja objekta, - časovni in finančni prihranki,
- možnost vizualizacije in simulacije že v začetnih fazah projektiranja,
- boljši poslovni kratkoročni in dolgoročni rezultati (možnost predvidevanja stroškov investicij, obratovanja in vzdrževanja objekta),
- omogočeno zmanjševanje tveganj zaradi enotnega vira informacij,
- optimizacija končne vrednosti objekta in celotne naložbe, dostopnost informacij na enem mestu preko osebnega računalnika.
2.4 Popisi del
Zaradi specifičnih značilnosti je gradbena proizvodnja drugačna od industrijske proizvodnje; te vplivajo tudi na ostale delovne procese, ki jih Žemva opredeljuje kot [12]:
- organizacija proizvodnje, - tehnološki proces,
- planiranje posameznih faz, - zbiranje podatkov,
- ugotavljanje stroškov,
- oblikovanje cene gradbenega objekta.
Raznolikost gradbenih projektov predstavlja dodatno obremenitev, saj otežuje uporabo industrijskih metod za organizacijo tehnologije, spremljanje stroškov in oblikovanje cen. V fazi izvedbe objekta so udeleženi različni izvajalci iz različnih področij dela na objektu, ki so med sabo povezani in tako odvisni drug od drugega, kar pa ne velja pri industrijski proizvodnji. Sinhronizacija ter razporejanje izvajalcev na gradbišču predstavljata probleme. S potrebo po individualnem reševanju le-teh rastejo tudi stroški. Popis del je sicer sestavni del projektne dokumentacije, s katerim detaljneje opišemo ekonomski vidik projekta [13].
2.4.1 Standardni popis del – merjenje količine del
Vsa po pogodbi izvedena dela so merjena na osnovi merskih enot, ki so v pogodbi predhodno določena, ali po pravilih merjenja. Izračunane količine so podane na dve decimalni mesti natančno, pri števnih količinah pa štejemo kosovne enote. Vse izmerjene dimenzije in količine moramo zapisati in jih podpreti z načrti.
V praksi se uporablja tudi tako imenovana skupna enotna mera, s katero določamo količino na podlagi dogovorjene ali določene oziroma dokumentirane glavne enotne mere [12].
Oblike skupne enotne mere so:
- skupna dolžina (zid, kanal), izražena v m1;
- skupna vidna površina (zidu, plošče, strehe brez upoštevaja izboklin) izražena v m2;
- skupna prostornina (zidu, betona, objekta), izražena v m3;
- skupna ali kompletna mera ali kos objekta, izražena v kosih; - pavšalna mera ali cena, izražena v denarni enoti.
2.4.1.1 Betonska dela
Prostornino betonske mase pri betonskih delih izračunamo na podlagi obrazcev, ki ustrezajo posameznim prostorninam geometrijskih teles. Osnovna merska enota betonskih del je kubični meter [m3]. Pri izmeri betonskega elementa upoštevamo mejne robove oziroma ploskve
zunanjih betonskih površin in tako iz izmerjenih dimenzij izračunamo volumen elementa [13]. Če betonski element vsebuje prazen prostor, volumen te praznine odštejemo od skupne prostornine betonskega elementa. Tako odštejemo volumne prebojev za cevi, ki imajo premer večji kot 5 cm, letev, utorov, izolacijskih vložkov in drugih elementov. Od prostornine betonskega elementa pa ne odštevamo: armature, distančnike, kotne letve, preboje za cevi premera, manjšega kot 5 cm [12].
2.4.1.2 Tesarska dela
Postavke pri tesarskih delih razvrščamo: - po vrsti površin betonskega elementa,
- po vrsti materiala, ki ga uporabimo za izdelavo opaža, - po pogojih dela na mestu izdelave in montaže opaža, - po tehnološkem postopku.
Količino opaža dobimo tako, da izračunamo količino stične površine opaža z betonom. Pri izračunu uporabimo obrazce za izračun osnovnih geometrijskih likov. Osnovna merska enota pri tesarskih delih je kvadratni meter [m2], uporabimo pa lahko tudi ostale merske enote, kot
so tekoči meter [m1], kubični meter [m3] ali enota izdelka [kos]. Pri izračunu količine opaža
upoštevamo tiste površine, ki so v stiku z betonom. Ostalih površin, ki niso v stiku z betonom, ne upoštevamo ali jih od končne količine odštejemo [13]. Opaženih odprtin, ki so v stiku z betonsko površino elementa in so manjše od 1,00 m2, pri končnem izračunu ne upoštevamo.
Opažene odprtine, ki so v stiku z betonsko površino elementa in so večje od 1,01 m2, v celoti
odštevamo in upoštevamo v posebni postavki kot opaž odprtin [12].
2.4.1.3 Fasaderska dela
Med fasaderska dela spada oblaganje zunanjih površin stavbe z različnimi materiali. Obdelano površino merimo v kvadratnih metrih [m2]. Pri vertikalnih ravnih fasadnih površinah merimo
dolžino obdelane površine od roba do roba, višino pa od nivoja terena ali od zgornjega roba cokla do zgornjega roba obdelovalne površine. Ponavadi sta to napušč ali balkon. Pri fasaderskih delih veljajo pravila za upoštevanje neobdelanih odprtin v fasadni površini, podobno kot tudi pri slikopleskarskih delih [12].
2.4.1.4 Podopolagalska dela
Podopolagalska dela računamo na podlagi površine tlaka. Osnovna merska enota pri podopolagalskih delih je kvadratni meter [m2]. Merimo jo horizontalno od roba do roba oziroma
med stenami. Površin v tleh, ki jih zavzamejo razni gradbeni elementi, kot so talni sifoni, jaški, stebri ipd., in so manjše od 1,00 m2, ne odštevamo od končne površine. V primeru, da
zavzemajo površino, večjo od 1,00 m2, jih v celoti odštejemo [12].
2.4.2 Količine – model BIM
Obstaja veliko vrst ocenjenih vrednosti, ki jih lahko pridobimo v fazi načrtovanja. Te segajo od približnih vrednosti, ko je projekt še v začetni fazi, pa vse do zelo natančnih vrednosti, potem ko je zasnova končana. Pripraviti oceno stroškov na koncu je nezaželeno, saj se lahko soočimo s težavo, kot je presežena ocena investicije. V tem primeru obstajata dve poti: projekt preklicati ali pa v sodelovanje povabiti inženirsko stroko, ki bi lahko s svojim znanjem znižala stroške pri gradnji in s tem samo oceno investicije. Postopek omogoča projektantu in naročniku odločitev med več variantami, posledica pa je kakovostnejša gradnja, ki ustreza stroškovnim omejitvam. V zgodnji fazi načrtovanja lahko pridobimo količine, kot so površina, prostornina, obseg, dolžine itd. Te količine so uporabne pri parametrični oceni stroškov, ki se izračuna na podlagi glavnih parametrov objekta [1].
Ko projekt dozoreva, je mogoče iz modela objekta hitro pridobiti podrobnejše prostorske in materialne količine. Vsa orodja BIM zagotavljajo pridobivanje števila komponent, površine in prostornine prostorov, materialnih količin in jih predstavijo v različnih tabelah izpisov podatkov. Natančnost teh podatkov je več kot primerna za izdelavo približnih ocen stroškov [14].
Potrebno je opozoriti, da kljub temu da informacijski modeli zgradb zagotavljajo ustrezne izpise količin, niso nadomestilo za popise del. Popisovalci del opravljajo pomembno delo v procesu gradnje, ki pa ni samo pridobivanje števila elementov ter meritve. S tehnologijo BIM bi si olajšali delo pri pridobivanju količin, več časa pa bi lahko posvetili pregledu konstrukcij in optimizaciji cen podizvajalcev ter dobaviteljev [10]. Podroben model pa za popisovalce del pomeni tudi manjše tveganje pri postavitvi cene investicije in tako lahko znatno znižamo odstotek nepredvidenih del, ki bi ga sicer, zaradi npr. zapletene geometrije, upoštevali. Ker nobeno orodje BIM ne nadomešča popisa del, je potrebno določiti metodo, ki bo najbolj optimalna za specifični proces. Tri glavne metode so [1]:
- izvoz količin v namenske popisovalske programe, - povezava BIM orodja direktno v popisovalski program, - izvoz količin z BIM programskim orodjem.
2.4.2.1 Izvoz količin v namenske popisovalske programe
Večina programskih orodij BIM ponuja možnost izpisa in kvantificiranja količin. Naknadno nam potem orodje omogoča, da podatke izvozimo v program za obdelavo razpredelnic ali v zunajo bazo podatkov. Obstaja mnogo programov, ki imajo možnost obdelave teh podatkov, najpogosteje pa se uporablja program Microsoft Excel. Za mnoge popisovalce možnost pridobitve podatkov na tak način pogosto zadostuje [1].
2.4.2.2 Povezava orodja BIM direktno v popisovalski program
Druga alternativa je, da uporabimo orodje BIM, ki se lahko neposredno poveže z informacijskim modelom preko vtičnika ali orodja drugega proizvajalca. Ta orodja omogočajo popisovalcu povezati objekte v modelu direktno z bazo podatkov, ki vsebuje posamezne postavke, sestave ter navodila za izvedbo posameznih del. Sestavi in navodila za izvedbo definirajo korake, ki morajo biti izvedeni v fazi gradnje pri posameznem sklopu del. Nekaterih postavk ni mogoče definirati avtomatizirano, zato jih popisovalci vnesejo ročno [1].
Sestavi niso samo skupki gradbenih elementov, temveč lahko predstavljajo tudi delovno silo, opremo, materiale in z njimi povezane izvedbene stroške ter čas. Kot rezultat lahko za načrtovanje gradnje uporabimo informacije, s katerimi se predhodno oceni vrednost investicije in začrta potek dela. V primeru, da je mogoče te informacije povezati z elementi iz modela BIM, lahko z njimi generiramo tudi 4D model. Slednji omogoča lažji pregled nad postavkami z manjkajočim stroškovnim podatkom v programskem orodju [1].
Ta metoda je učinkovita pri specifični rabi določenega orodja BIM znotraj ene stroke, ker pa v postopku sodeluje več podizvajalcev iz različnih področij, je upravljanje informacij lahko oteženo. Zato je pomembno, da že v začetni fazi določimo enotno programsko okolje, saj sta za učinkovito rabo tehnologje BIM najpomembnejša povezljivost in sodelovanje vseh vključenih [1].
2.4.2.3 Izvoz količin s programskim orodjem BIM
Kot tretjo alternativo lahko uporabimo program, v katerega uvozimo model BIM. Program omogoča izvoz količin brez potrebnega poglobljenega znanja o njem. Izriše nam tudi enostaven 3D model z vsemi elementi, ki so vsebovani v informacijskem modelu. Ponavadi ti programi omogočajo direktno povezavo med elementom in posameznimi postavkami. V veliki večini pridemo takoj do podatkov o količinah posameznih postavk, v nekaterih primerih pa je potrebno ta korak izvesti ročno [1].
Vsaka sprememba v modelu se izkaže tudi v spremembi ocene vrednosti investicije, ki se računa na podlagi modela ter nivoja natančnosti le-tega. Programska oprema omogoča prikaz elementov, ki so bili spremenjeni potem, ko je bil nazadnje osvežen popis del. Poudari tudi elemente, ki niso bili vključeni v stroškovno oceno [1].
Slika 2: Shematični prikaz izdelave popisa del in pridobitev količin iz modela BIM ter izračun ocenjene vrednosti investicije (Vir: povzeto po [1]).
3 KLJUČNE ZAHTEVE STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE, JAVNI SKLAD ZA IMPLEMENTACIJO TEHNOLOGIJE BIM
Stanovanjski sklad republike Slovenije, javni sklad, je v sklopu projekta Novo Brdo izdal dokument BIM izvedbeni plan, ki definira vloge na projektu, procese ustvarjanja informacij, sodelovanje in koordinacijo ter način predaje informacij naročniku. S tem dokumentom natančno opredelijo potrebne standarde, smernice, metode, procese in programske ter strojne potrebe za uspešno izvedbo ter predajo modelov BIM. Poleg BIM izvedbenega plana je bil izdan tudi dokument Informacijske zahteve naročnika. S tema dvema dokumentoma so zasnovani vsi procesi preverjanja kakovosti, skladnosti in ustreznosti predajnih informacij.
Slika 3: Primer informacijskih zahtev izdelave modela BIM (Vir: [15]).
Znotraj dokumenta je bilo definirano, katero podatkovno okolje bo uporabljeno za izmenjavo informacij med vsemi udeleženci na projektu. Kot enotno podatkovno okolje je bila uporabljena platforma Autodesk 360, ki jo je zagotovil BIM-nadzornik. Status upravljalca (Editor) udeležencem omogoča tako odpiranje in pregledovanje kakor tudi komentiranje in brisanje datotek. Status pregledovalca (Viewer) udeležencem omogoča pregledovanje datotek, brisanje in prenašanje datotek pa ni mogoče. V času trajanja projekta je zahtevana varnost informacij pri vsakem udeležencu projekta. Poleg vseh grafičnih ter z BIM-om povezanih dokumentov so se na enotnem podatkovnem okolju shranjevali ter izmenjevali vsi ostali dokumenti, vezani na projekt [15].
3.1 Standardi in protokoli
Kljub temu da v času izdelave izvedbenega plana v Republiki Sloveniji ni bilo veljavnih standardov v povezavi z BIM modeliranjem, so se uporabili naslednji mednarodni standardi [15]:
- PAS 1192-2 - PAS 1192-3 - PAS 1192-4
- BS 1192:2007+A2:2016
- AIA BIM Forum 2017 LOD Specification Part I and Part II
V sklopu BIM projektiranja so bili predvideni najmanj trije modeli [15]: - model arhitekture, notranje opreme in zunanje ureditve - statični model
- model elektro in strojnih instalacij
Za osnovno mersko enoto so bili izbrani centimetri [cm], vsi modeli v modelnem okolju pa so bili ustvarjeni v merilu 1:1. Uporabljena merila pri načrtih so bila, glede na potrebo in regulativo, 1:50, 1:100, 1:200. Vsi modeli so morali biti postavljeni na realne projektne koordinate. Vodilni projektant je določil koordinate objektov oz. skupka objektov, ki so jim ostali udeleženci sledili. Prevzem koordinat so opravili preko »acquire coordinates« funkcije znotraj posameznih programskih orodij (npr. Autodesk Navisworks) [15].
BIM elementi morajo imeti konsistentno in smiselno poimenovanje. V primeru spremembe poimenovanja je bilo potrebno spremembo sporočiti naročniku in BIM-nadzorniku. Za namene elektronskega razpoznavanja elementov se je uporabil UniFormat klasifikacijski sistem, pri čemer mora vsak element na nivoju družine vsebovati ustrezno UniFormat kodo [15].
Skladno z zahtevami naročnika so s smernicami »Level of Development specification« (AIA - The American Institute of Architects) določili stopnje podrobnosti modelov. Izbrana stopnja razvitosti modela je LOD 350. AIA BIM Forum LOD 350 definira kot [10]: »Element v modelu je ustrezno grafično predstavljen, kot specifični sistem, objekt oz. skupina objektov. Ustrezna grafična predstavitev obsega natančno število, velikost, obliko, lokacijo, orientacijo in povezavo z ostalimi sistemi v objektu. Ne-grafične informacije so lahko pripete k elementu.« Pojasnilo BIMforum-a pa je bilo [15]: »LOD 350 zajema vse dele elementa, potrebne za uspešno koordinacijo elementa samega ter elementa v širšem kontekstu objekta. Število, oblika, velikost, lokacija in orientacija elementov je lahko generirana na podlagi modela in
dodatna pojasnila ne-geometrijskih informacij, kot so zapiski in izvlečki dimenzij, niso potrebni.«
Za potrebe delovanja, obratovanja in vzdrževanja objekta je potrebno negeometrijske informacije predati v obliki Construction-Operations Building Information Exchange (COBie) standarda [15].
Preglednica 1: Predstavitev uporabljene programske opreme pri izvedbi projekta (Vir: [15]).
Vloga na projektu Programska oprema Verzija Izvorni format
Naročnik Autodesk Navisworks 2018 .nwd
BIM nadzornik Autodesk Revit
Autodesk Navisworks 2018
.rvt .nwd Vodilni projektant Autodesk Revit
Autodesk Navisworks 2018
.rvt .nwd
Projektant statike Autodesk Revit 2018 .rvt
Projektant elektro
instalacij Autodesk Revit 2018 .rvt
Projektant strojnih
instalacij Autodesk Revit 2018 .rvt
Zunanja ureditev,
kanalizacija, promet Autodesk Revit 2018 .rvt
Da bi zagotovili dostop do informacij ter minimalizirali tveganja poškodb in nedelovanje modelov, sta bili zahtevani dve sistemski zahtevi. Udeleženci na projektu so morali zagotoviti, da posamična datoteka modela ne bi presegla 250Mb. V kolikor bi velikost datoteke presegla zahtevano velikost, bi jo bilo potrebno razdeliti na logične podenote, ki ne bi presegale omenjene velikosti. Dokumenti prav tako naj ne bi vsebovali elementov, ki bi presegali določeno stopnjo razvitosti elementov, določenih s seznamom stopenj razvitosti elementov. V predajnih dokumentih projekta se poleg izvornih datotek predajo tudi IFC 2x3 datoteke [15].
3.2 Preverjanje kakovosti informacij
Obveznosti udeležencev na projektu ter zagotavljanje kakovosti informacij [15]:
- modeli morajo biti interno usklajeni, kar pomeni, da ne smejo vsebovati podvojenih elementov, kolizij znotraj elementov posamezne stroke, morajo biti ustreznih dimenzij in predstavljati morajo dejanski namen načrtovanja;
- elementi morajo biti ustrezno kategorizirani z uporabo Revit Category: noben od elementov ne sme spadati v generično kategorijo (Generic element); vsi elementi morajo vsebovati shared parameter UniFormat, ki vsebuje ustrezno kodo elementa; - vsi elementi morajo vsebovati s strani naročnika določene COBie parametre, ki tudi
morajo biti ustrezno izpolnjeni.
Stanovanjski sklad republike Slovenije, javni sklad, je specificiral nekatere stopnje preverjanja kakovosti modelov [15]:
- kontrolo konstrukcij in osnovnih arhitekturnih elementov znotraj modela BIM;
- končno kontrolo modela BIM konstrukcij objekta (izkop in zaščita gradbene jame ter sloji pod temelji), kontrolo modela BIM arhitekturnih elementov, kontrolo usklajenosti instalacijskih jaškov in odprtin v konstrukcijskih elementih z vertikalami in glavnimi instalacijskimi razvodi;
- kontrolo instalacij v modelu BIM (analiza kolizij v okviru posameznih del, analiza kolizij pri instalacijah, analiza kolizij med konstrukcijskimi in arhitekturnimi elementi);
- končna kontrola modela BIM arhitekture, konstrukcije in instalacij.
Analiza kolizij med različnimi področji omogoča ugotavljanje kakovosti informacijskega modela. Nadzornik lahko v imenu naročnika preverja prostorske nedoslednosti in kolizije med elementi modela BIM, zahtevane razdalje med različnimi disciplinami ter zahtevane proste prostore za dostop manipulacije z opremo [1].
Stanovanjski sklad republike Slovenije, javni sklad, je z implementacijo začel predvsem zaradi novih nalog, ki so med drugimi tudi vzpostavitev najemnega trga stanovanj, kar pomeni, da bo Sklad ostal lastnik stanovanj v daljšem časovnem obdobju, to pa pomeni upravljanje in vzdrževanje objekta v njegovi celotni dobi uporabe [15].
Pristop BIM je in bo uporabljen tudi na vseh drugih projektih, ki so trenutno v fazi projektiranja in bodo v kratkem prešli v fazo izvedbe [16].
4 PREDSTAVITEV OBJEKTA IN OPIS DELA
V tem delu diplomske naloge bodo opisani način pridobitve in obdelava podatkov iz informacijskega modela ter končna primerjava pridobljenih podatkov s količinami iz popisa del, na podlagi česar bo možno določiti višjo stopnjo ustreznosti in natančnosti enega izmed načinov pridobitve količin gradbenega materiala.
Slika 4: Soseska Novo Brdo, objekt S (Vir: SSRS).
4.1 O objektu
Podatke za raziskovalni del diplomske naloge smo pridobili pri Republiškem stanovanjskem skladu, ki bo na območju Ljubljane gradil novo stanovanjsko sosesko. V sklopu večjega večstanovanjskega kompleksa smo si izbrali objekt, za katerega so bili predhodno izdelani dokumentacija, popisi del ter model BIM. Objekt je po enotni klasifikaciji CC-SI (Uradni list RS št. 109/11) klasificiran kot tri-in večstanovanjska stavba. Pod objektom se nahaja garažna hiša, ki se razprostira pod vsemi enajstimi stavbami, ki so v tem sklopu soseske. Etažnost izbranega objekta S je K+P+3+T, pri čemer v diplomski nalogi kletne etaže nismo obdelali. Garaža je bila v modelu BIM obdelana za ta sklop soseske posebej in tudi v popisih del je bila celotna garažna etaža obdelana posebej. Gabariti objekta znašajo 17,90m x 22,70m, višina objekta pa je 14,90m. Neto tlorisna površina je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Računa se s svetlimi dimenzijami dokončane stavbe, merjenimi v nivoju tal, razen obrob, pragov, itd. V neto tlorisne površine niso vključene površine konstrukcijskih elementov,
okenskih in vratnih odprtin in niš v elementih, ki omejujejo prostor. Neto tlorisna površina nadzemnega dela objekta tipa S znaša 1623,23 m2. Najmanjša površina stanovanja v objektu
S znaša 35,14 m2, največje stanovanje pa obsega 85,86 m2
. Vseh stanovanj v objektu je 21,
število ležišč pa 56. Stanovanja so znotraj objekta razporejena na osnovi racionalne konstrukcijske logike, ki temelji na ortogonalni mreži. V vertikalni smeri si sledijo isti tipi stanovanja, kar omogoča poenoteno logiko v vseh vidikih: konstrukcije, inštalacij in gradbene fizike [16].
Slika 5: Lokacijski prikaz območja pozidave območja E2 (Vir: SSRS).
Območje pozidave, ki se sicer deli na 4 prostorske zaključene enote, se nahaja v Ljubljani na Viču, vzhodno od nove povezovalne ceste Pot Rdečega križa ter med Cesto na Vrhovce in Cesto na Brdo. Predvidena je gradnja 498 stanovanj, od tega 25 oskrbovanih stanovanj, v podzemni garaži pa bo zagotovljenih 522 parkirnih mest [16].
Območje novogradnje je zasnovano tako, da si bodo od severa proti jugu sledili pasovi zgradb, vmes pa bodo pasovi, namenjeni pešcem in kolesarjem. Večstanovanjski objekti bodo točkovno razporejeni ob Poti Rdečega križa, zaključili pa se bodo z vzdolžnimi bloki. Soseska Novo Brdo bo namenjena različnim generacijam, čemur bodo prilagojeni objekti in stanovanja, s tem pa bo omogočen tudi višji standard bivanja. Z veliko zelenimi površinami, otroškimi igrišči in javnim programom (npr. trgovine, storitve, knjižnica,...) bo poskrbljeno za dobro počutje stanovalcev stanovanjske soseske.
4.2 Metodologija dela
Iz informacijskega modela smo s programskim orodjem Autodesk Revit izvozili količine in jih nato primerjali s količinami v popisu del, ki je bil pripravljen neodvisno od modela BIM. Programsko orodje Revit smo uporabili zato, ker se je celoten projekt projektiral v Autodeskovem programju.
Slika 6: Prikaz modela BIM stavbe S v stanovanjski soseski Novo Brdo.
Za primerjavo količin s popisom del smo si izbrali gradbeno-obrtniška dela. Znotraj teh smo obdelali postavke: betonska dela, tesarska dela, fasaderska dela ter podopolagalska dela. Te postavke smo si izbrali zato, ker so količinsko najbolj obsežne in tako ključno vplivajo na končno ceno projekta. Če želimo prihraniti, moramo imeti zadeve natančno izračunane, saj lahko pri večjih količinah zaradi napake pride do še večjih končnih razlik v ceni. Betonska, tesarska in fasaderska dela obsegajo 84% vseh gradbenih del, podopolagalska dela pa spadajo med obrtniška dela in obsegajo približno 9% vseh obrtniških del.
4.3 Programska oprema Revit in njegova uporaba
Program Revit uporabnikom omogoča projektiranje objektov, konstrukcij in njihovih sestavnih delov v 3D pogledu. Prav tako lahko modele dopolnimo z 2D oznakami in dostopamo do informacij o zgradbi iz baze podatkov. S programom lahko na podlagi časovne spremenljivke načrtujemo in spremljamo različne stopnje v procesu gradnje ter vzdrževanja zgradbe. Programska oprema je sicer v prvi vrsti namenjena projektiranju objektov in ne toliko kontroli količin, vendar je bila tokrat uporabljena samo na slednjem področju.
4.3.1 Izpis podatkov
Z izpisom podatkov dobimo tabelarični prikaz informacij o lastnostnih elementov v projektu. Ta lahko prikaže vsako vrsto obravnavanega elementa posamezno ali pa združi določeno skupino elementov na podlagi zahtevanega kriterija [1].
Izpis podatkov je lahko opravljen kadarkoli ne glede na fazo projekta. Tabelarični prikaz podatkov lahko uvozimo tudi v končni načrt ali pa ga izvozimo in uporabimo v drugih programskih opremah, namenjenih za obdelavo razpredelnic [6].
Če v načrtih naknadno pride do sprememb, ki bi lahko vplivale na obliko tabele ali obravnavane količine, se vse spremembe avtomatsko opravijo tudi v izpisu podatkov. To lahko opazimo pri spreminjanju kriterijev izpisa ali pri korekcijah modela, npr.: sprememba lokacije stene rezultira v spremembi kvadrature površine. Če spremenimo lastnosti vgrajenih elementov v modelu, se v povezani razpredelnici podatki spremenijo samodejno. Če torej vratom spremenimo informacijo o proizvajalcu, se bo ta podatek samodejno posodobil v tabelaričnem prikazu, kjer želimo prikazati proizvajalca elementa [1].
Tipi izpisa podatkov [1]:
- izpis podatkov o količinah
- izpis na podlagi ključev (omogoča avtomatizirano vnašanje zahtevanih informacij) - izpis materiala
- izpis oznak posameznih elementov - izpis časovnih sprememb v projektu - izpis oznak posameznih listov
4.3.2 Oblikovanje izpisov
Na voljo imamo nekaj možnosti, s katerimi lahko oblikujemo videz izpisa podatkov [1]: - definiranje tipa in vrstnega reda lastnosti, ki se nam bodo izpisale,
- samodejno računanje končnih vsot, - nastavljanje zahtev za izpis,
4.4 Postopek pridobivanja podatkov iz modela BIM
Ko odpremo datoteko z informacijskim modelom, v orodni vrstici najdemo zavihek »View«. Odpre se nam nov nabor ukazov; med njimi najdemo ukaz »Schedules«, na spustnem seznamu izberemo ukaz »Schedules/Quantities«, v oknu, ki se nam pokaže, pa izberemo vrsto elementov, ki bi jih radi izluščili (Walls, Floors, Windows,..). V naslednjem koraku izberemo, katere podatke elementov bi imeli radi prikazane v tabeli.
Slika 7: Prikaz izbire podatkov vključenih v razpredelnico.
Med navedenimi vsemi možnimi podatki iz seznama izberemo tiste, ki so pomembni. V našem primeru smo izbrali ime elementa, kdaj je bil element ustvarjen, opis elementa, nadstropje, v katerem se element nahaja, in količino, ki jo želimo pridobiti iz elementa.
V zavihku »Filter« določimo, kaj točno naj nam v tabeli prikaže in kateri elementi ne spadajo postavko, ki jo trenutno obdelujemo. V tem koraku naredimo največ avtomatizma, saj samo z nekaj logičnimi ukazi filtriramo in dobimo želene elemente.
Slika 8: Proces filtriranja podatkov ter prikaz razpredelnice.
V zgornjem primeru smo nastavili, da naj podatke o volumnu etažnih plošč razporedi od prvega nadstropja navzgor, saj temeljna plošča ni vključena v popisu del. Pomembno je tudi sistematično poimenovanje tabel, da v kasnejšnih korakih vemo, katere podatke vsebuje.
Slika 9: Pregled vseh izvoženih količin pri gradbenih konstrukcijah.
Na sliki 9 je prikazano sistematično poimenovanje in shranjevanje tabel, ki so pripravljene na izvoz v program za obdelavo razpredelnic.
Ko nastavimo vse želene parametre, nam program avtomatsko zgenerira tabelo in jo uredi, kot smo predhodno nastavili. Tabelo »Schedule« lahko izvozimo pod zavihkom »Reports« kot .txt datoteko, ki jo nato uvozimo v program Excel, saj je urejanje tabel v tem programskem orodju najlažje.
4.5 Vtičnik SOFiSTiK: BiMTOOLS
Slika 10: Vtičnik SOFiSTiK, uporabljen pri tesarskih delih.
Za izvoz količin opaža smo uporabili vtičnik SOFiSTiK BiMTOOLS – Formwork area, ki nam pri vnaprej označenih/izbranih elementih sam izračuna povšino potrebnega opaža. Program nam omogoča tudi nastavitve površine odprtin, ki je ne odšteje od končne količine opaža za določen element ali niz elementov. V tem primeru smo se držali pravila, da odprtin v betonskih elementih, ki so manjše od 1,00 m2, ne odštevamo. Podobno kot pri ostalih izvozih količin se
nam pod zavihkom »Schedules/Quantities« pojavi tabela, ki vsebuje podatke za izbrane elemente v tem segmentu izvoza.
5 PRIMERJAVA POPISNIH KOLIČIN
Potem ko smo izvozili podatke, pridobljene iz modela BIM, smo količine primerjali s popisom del. Rezultati so predstavljeni v tabelarični in grafični obliki.
5.1 Betonska dela
Pri poglavju o betonskih delih smo obdelali zavihek, kjer so zbrana vsa dela, ki so povezana z vgrajevanjem betona. V modelu BIM so bila betonska dela, za razliko od razčlenjenih količin iz popisa del, razdeljena na dve krovni postavki, in sicer na stene ter medetažne plošče. Za ustrezno primerljivost podatkov smo morali postavke iz iste kategorije v popisu del med seboj sešteti. V skupino betonskih del spadajo tudi stebri; v našem primeru gre za steber, ki se nahaja na vhodnem delu stavbe. Vse naštete postavke merimo v kubičnih metrih, kljub temu pa v to skupino prištevamo tudi vse ostale betonske elemente, ki niso merjeni v omenjeni merski enoti, kot so na primer kosovno merjene prefabricirane stopnice. Kljub priporočenem navajanju količine uporabljenega betona prefabriciranih elementov ta podatek ni bil zaveden.
Preglednica 2: Betonska dela in pripadajoče količine posameznim postavkam
Opis del Postavka Količina iz
popisa del Količina iz modela BIM Razlika [%] 1. Betonska dela × stene [m3] 326,34 311,44 4,57 × medetažne plošče [m3] 348,22 348,76 -0,16 × steber [m3] 0,30 0,24 20,00 × prefabricirane stopnice [kos] 4 4 0 × SKUPAJ (brez prefabriciranih stopnic) 674,86 660,44 2,14
Preglednica 2 predstavlja količine, pridobljene iz popisa del in modela BIM za betonska dela. Znotraj iste postavke opazimo odstopanja le pri prostorninskih količinah, pri kosovnih pa razlike ni. Največje odstopanje, tj. 20,00%, se pojavi pri stebru, najmanjše pa pri medetažnih ploščah in znaša -0,16 odstotka, kar nakazuje na podoben način izračuna v obeh primerih.
Do različno predznačenih razlik pride zaradi uporabe formule, ki upošteva enak vrstni red računanja med vsemi postavkami. Pri pregledu rezultatov lahko na ta način takoj ugotovimo, katera količina je višja; v primeru, da je odstopanje pozitivno, je višja količina iz popisa del, sicer velja obratno. Pri stenah se količini razlikujeta za več kot 4,5%, kar na končno odstopanje
tudi najbolj vpliva, v splošnem pa ne pomeni velikega odstopanja. Skupna razlika v količini znaša 14,42 m3 betona, kar pomeni 2,14% odstopanje.
Slika 11: Prikaz količinskih vrednosti ter odstopanj pri betonskih delih.
Graf (Slika 11) predstavlja stolpični prikaz prostorninskih vrednosti betonskih del iz razpredelnice. Omogoča nam vizualno določanje vpliva posamezne postavke na skupno odstopanje. Opazimo lahko, da je odstopanje pri najmanjši količini precej večje od skupnega odstopanja, iz česar lahko sklepamo, da majhne količine na končno razliko ne vplivajo pomembno.
V tem primeru na skupno razliko najbolj vplivajo stene in medetažne plošče, ki kljub nižjemu odstopanju znotraj postavk največ doprinesejo h končnemu odstopanju. Zato moramo pri vrednotenju končnih rezultatov upoštevati tudi posamezne količinske vrednosti in ne zgolj razlike med njimi, saj so pomembne pri določanju skupnega odstopanja.
Za boljšo predstavo odstopanja količin smo vpeljali še ceno betona, katerega smo, za potrebe diplomske naloge, ovrednotili z 80€/m3. Cena je določena na podlagi ocene trenutne vrednosti
betona na trgu in ni neposredno povezana z obravnavanim projektom. S tem ko smo v izračun vpeljali še ceno betona, smo lahko določili pomen povezave med količinami in njenimi odstopanji.
Preglednica 3: Izračun in primerjava cene betona
Opis del Postavka Količina [m
3] Cena [€]
Popis BIM Popis BIM
Betonska dela × stene [m3] 326,34 311,44 26107,2 24915,2 × medetažne plošče [m3] 348,22 348,76 27900,8 27857,6 × steber [m3] 0,30 0,24 19,2 24 × SKUPAJ 674,86 660,44 54027,2 52796,8
V Preglednici 3 so predstavljene končne cene betona za postavke, merjene v kubičnih metrih. Razlika med ceno iz popisa ter BIM-a znaša 1230,4€. Količina prefabriciranih stopnic v tem primeru ni vključena v izračun, saj nimamo podatka o volumnu betona, ki ga vsebujejo.
Slika 12: Grafični prikaz vpliva odstopanja na končno ceno.
Na grafu smo prikazali odvisnost cene posameznih postavk glede na pripadajočo količino. S tem smo dokazali, da ni pomemben le odstotek razlike med količinama pri posamezni
postavki, temveč tudi sama količina. Tako 20% razlika pri postavki steber pomembno ne vpliva na končno ceno, saj je njegova količina zanemarljivo majhna.
5.2 Tesarska dela
Tesarska dela obsegajo vse postavke, katerih sestavni del je opaž. Pri teh so se na dva dela delile stene, in sicer na obodne in notranje; ti dve postavki pa je bilo potrebno za primerjavo s količinami iz modela BIM predhodno sešteti. Med upoštevanimi postavkami so zopet navedene medetažne plošče, poleg dodatne postavke stene dvigalnega jaška je pri tem poglavju upoštevan tudi opaž betonskega parapetnega zidu na nivoju ravne strehe. Tesarska dela so neposredno povezana s prej opisanimi betonskimi deli, saj so v postopku gradnje izvedena pred betoniranjem. Pri popisu se razlikujejo v osnovni merski enoti, in sicer je večina postavk merjenih v kvadratnih metrih (m2), le nekatere, kot na primer opaž roba plošče, pa so merjene
v enoti tekočega metra.
Preglednica 4: Tesarska dela in pripadajoče količne posameznim postavkam
Opis del Postavka Količina iz
popisa del Količina iz modela BIM Razlika [%] 2. Tesarska dela × stene [m2] × obodne 1485,00 3174,11 8,68 × notranje 1990,82 × medetažne plošče [m2] 1721,87 1738,62 -0,97 × opaž betonskega parapetnega zidu na nivoju ravne strehe [m2]
103,38 97,05 6,12
× stene dvigalnega jaška
nad streho [m2] 26,8 22,76 15,07
× SKUPAJ 5327,87 5032,43 5,55
Prvič smo se srečali s težavo, kako pridobiti količine iz modela BIM. Podati količine opaža je ena od bolj zahtevnih postavk pri popisovanju del. Za program Revit, ki je bil uporabljen za pridobivanje količin, obstaja vtičnik SOFiSTiK BiMTOOLS 2018, ki nam pri vnaprej označenih elementih izračuna obravnavano površino opaža, a nam v tem primeru ni omogočil izpisa vseh želenih oziroma zahtevanih količin, saj so v popisu del nekatere podane v tekočem metru, program pa jih je računal kot površino v kvadratnih metrih. Zato točne količine stranskega opaža nismo pridobili, smo pa za lastno primerjavo naknadno uporabil podatek »perimeter« oziroma obseg, vendar se je pridobljena količina močno razlikovala od podatka v popisu del. Opisane težave nastopijo zaradi zapletene geometrije obravnavanih elementov in njihovih stikov, zato je pridobivanje količin tesarskih del bolj zapleteno kot pri ostalih delih.
V Preglednici 4 so prikazane količine vseh obravnavanih postavk za tesarska dela, pri čemer moramo za primerjavo s količinami iz modela BIM najprej sešteti deljene količine pri popisu del. Ta postopek je bil uporabljen pri postavki stene, kjer razlika med količinama znaša 301,71 m2, kar predstavlja 8,68% odstopanje. Najmanjša razlika se zopet pojavi pri medetažnih
ploščah, tj. -0,97%. Edino negativno odstopanje se tako pojavi pri enaki postavki ne glede na mersko enoto, v kateri je podana. Glede na razliko jim s 6,12% sledi opaž betonskega parapetnega zidu na nivoju ravne strehe, največje odstopanje pa se ponovno pojavi pri postavki z najnižjo pridobljeno količino.
Skupna količina tesarskih del se tako razlikuje za 295,44 m2, kar pomeni 5,55% odstopanje. Ta vrednost predstavlja največjo razliko med vsemi obravnavanimi gradbeno-obrtniškimi deli, zato smo jo preverili in primerjali s seštevki količin tesarskih del iz drugih virov, s čemer smo ugotovili, da je odstopanje v našem primeru, kljub višji vrednosti, manjše od ostalih.
Slika 13: Prikaz količinskih vrednosti ter odstopanj pri tesarskih delih.
Na grafu (Slika 13) lahko opazimo očitno odstopanje pri najmanjših količinskih vrednostih; tako lahko sedaj z gotovostjo trdimo, da te za končni rezultat niso pomembne.
Za razliko od betonskih del se najnižje odstopanje ne pojavi pri postavki z največjo količinsko vrednostjo, zato je tudi skupno odstopanje količin večje. H končni vrednosti največjo površino doprinesejo stene, pri katerih se pojavi visoko odstopanje, kar pa močno poveča tudi skupno razliko med količinami.
5.3 Fasaderska dela
Fasaderska dela predstavljajo najobsežnejšo obravnavano skupino del, kamor spadajo postavke, ki zadevajo zunanjost objekta. Za lažji ponovni pregled podatkov so postavke poimenovane z nazivi iz popisa del, ki se od ostalih nekoliko razlikujejo.
Največji delež celotne fasade predstavljata postavki klinker ploščic in ometa. Prva je v popisu del razdeljena na dva dela, in sicer na klinker na EPS-u in klinker na kameni volni, v Preglednici 5 pa je naveden seštevek obeh vrednosti. Fasadni sistem pri drugi postavki pa se nahaja le na kameni volni in predstavlja enotno količino. Ostale postavke so manjšega obsega in zajemajo cokl, fasadni omet v ložah in vhodu ter na stropovju.
Preglednica 5: Fasaderska dela in pripadajoče količine posameznim postavkam
Opis del Postavka Količina iz
popisa del Količina iz modela BIM Razlika [%] 3. Fasaderska dela × F1 fasada_klinker_polja med okni in pasovi etažnih plošč oz venca in F1.2 [m2]
571,09 556,07 2,63
× F1 in F1.2 fasada _pas ometa v višini etažne plošče in venca (kamena volna) [m2]
258,36 246,98 4,40
× F1.1 - fasada - cokl po celotnem obodu objekta [m]
80,80 79,81 1,23
× F2, F2.1. F2.2 - fasada -
loža - omet [m2] 41,43 35,64 13,98
× strop lož v sestavi. T1.6,
T2.1, TR1.3, TR2.3 [m2] 91,93 82,13 10,66
× F3 - fasada_vhod [m2] 43,20 33,54 22,36
× F3.1 - fasada_vhod_ob
kolesarnici [m2] 14,60 11,93 18,29
× strop nad vhodom -
T1.7 in T2.4 [m2] 21,74 18,9 13,06
×
SKUPAJ (brez F1.1) 1.042,35 985,19 5,48%Pri izvozu količin za fasaderska dela je bila uporabljena klasična metoda izvažanja z informacijo o površini elementov iste družine. Do najmanjšega odstopanja je prišlo pri postavki F.1, kjer gre za edino obravnavano postavko, merjeno v tekočem metru. Na podlagi tega lahko
predvidevamo, da so enodimenzionalne meritve natančnejše. Po odstopanju količin med popisom del in modela BIM ji z 2,63% in s 4,40% sledita postavki klinker ploščic in ometa, ki sta hkrati najobsežnejši, torej h končnemu seštevku in skupnemu odstopanju doprineseta največji delež. Ostale postavke so po količini dosti manjše od prvih dveh, prav zato pa, kljub visokemu odstopanju, vplivajo na končno razliko le v manjši meri, ki znaša 5,48%, razlika med seševki količin pa 57,16 m2.
Postavka F1.1 - fasada - cokl po celotnem obodu objekta ni zajeta v skupni seštevek, saj je za razliko od ostalih podana v tekočem metru. V modelu BIM smo do tega podatka prišli tako, da smo pri izbiri podatkov izbrali obseg in tako dobili pravilne količine.
Slika 14: Prikaz količinskih vrednosti ter odstopanj pri fasaderskih delih.
Na grafu (Slika 14) lahko opazimo prej poudarjeno korelacijo med navedenima količinama postavke in njej pripadajočem odstopanju. Največja odstopanja se pojavijo pri manjših količinah, zato tako kot pri ostalih delih na končni rezultat vplivajo v manjši meri. Pomembno je poudariti, da so pri fasaderskih delih vse razlike med posameznimi postavkami pozitivne, torej so količine iz popisa del večje.
5.4 Podopolagalska dela
Podopolagalska dela zajemajo postavke, ki predstavljajo količine materiala, uporabljenega za prekrivanje tal stavbe − parket in keramika v stanovanju, keramika v loži in na terasi ter tla v stopniščih, kolesarnici in večnamenskem prostoru. Vse so merjene v površinski enoti kvadratnega metra, prav tako kot prejšnje pa so poimenovane po količinah iz popisa del.
Preglednica 6: Podopolagalska dela in pripadajoče količine posameznim postavkam
Opis del Postavka Količina iz
popisa del Količina iz modela BIM Razlika [%] 4. Podopolagalska dela × T1.1. T1.2, T1.3, T1.4, T1.6, T1.7, T1.8, T1.9, T1.3a, T1.10, tla stanovanja - finalni tlak parket [m2] 1.018,84 1.032,36 -1,33% × T1.1p, T1.2p, T1.3p, T1.4p, T1.8p, T1.9p, T1.3pz - finalni tlak keramika [m2] 82,24 83,88 -1,99% × T2.1, T2.3, T2.2, T2.4, T2.5, T2.6, T2.2z, T2.3z - tla lože - finalni tlak keramika [m2] 82,20 82,33 -0,16% × T3.1, T3.2, T3.3- tla v stopniščih, kolesarnici in večnamenskem prostoru [m2] 248,37 194,23 21,80% × TR1.1 - pohodna terasa _ keramika - terasna etaža in TR1.2 in TR1.3 [m2] 41,03 45,14 -10,02% × SKUPAJ 1.472,68 1.437,94 2,36%
Pri tem poglavju smo se pri izvažanju količin iz modela BIM srečali s težavo, da se pri filtriranju podatkov z logičnimi stavki posamezne informacije izključujejo. Program ne pozna logičnega ukaza AND, uporablja le OR, zato smo morali vsak sestav posebej filtrirati in ga izvoziti ter na koncu vse količine posameznih sestavov tudi sešteti. V tem primeru nam avtomatizacija in zajem velikega števila podatkov nista uspela, zato je bil postopek tudi precej zamuden.
Pri podopolagalskih delih je absolutno najmanjši odstotek razlike pri finalnemu tlaku keramike v loži, kjer znaša -0,16%. Sledi mu najobsežnejša postavka, tj. parket s 13,52 m2 razlike med
količinama, kar predstavlja -1,33%. Z 1,99% absolutnim odstopanjem ji sledi postavka keramike v stanovanju, vendar je ta precej manj obsežna in pri skupnemu seštevku manj pomembna. Keramika na pohodni terasi predstavlja najmanjšo postavko, med količinama pa se pojavlja -10,02% razlika. Največja razlika, in med podopolagalskimi deli tudi edina pozitivna vrednost razlike med količinami, se pojavi pri postavki tal v stopniščih, kolesarnici in večnamenskemu prostoru, kjer znaša 54,14 m2 oziroma 21,80%.
Končna razlika med količinama iz popisa del in modela BIM pri podopolagalskih delih znaša 34,74m2, kar pomeni 2,36% odstopanje. Kljub temu da je skupni seštevek količin vseh postavk drugi največji med obravnavanimi, je skupna razlika relativno nizka.
Slika 15: Prikaz količinskih vrednosti ter odstopanj pri podopolagalskih delih.
Na grafu (Slika 15) je moč opaziti veliko razliko pri količini med prvo postavko in ostalimi. Prav tako so očitne razlike tudi pri odstopanju, saj so absolutne razlike pri treh postavkah manjše od 2%, pri ostalih dveh pa absolutno znašata več od 10%, vendar na končni rezultat posebej ne vplivata.
5.5 Končna primerjava vrednosti
Po obdelavi pridobljenih količin za izbrane postavke iz popisov del ter modela BIM smo naredili še primerjavo in analizo razlik končnih vrednosti med posameznimi vrstami del. Pri teh so izvzete kosovne količine oziroma količine posameznih postavk, ki se v merski enoti razlikujejo od ostalih (v našem primeru gre za postavko, merjeno v enoti tekočega metra). Skupne končne količine vseh obravnavanih vrst del so zapisane v Preglednica 7: .
Preglednica 7: Vse vrste del ter njihove pripadajoče količine
Opis del Količina iz popisa
del Količina iz modela BIM Razlika [%] 1. Betonska dela 674,86 660,44 2,14 2. Tesarska dela 5327,87 5032,43 5,55 3. Fasaderska dela 1.042,35 985,19 5,48 4. Podopolagalska dela 1.472,68 1.437,94 2,36
Opazimo lahko, da do najmanjše razlike pride pri betonskih delih, do največje razlike pa pri tesarskih delih. Do majhnega odstopanja pri betonskih delih pride zaradi dovolj natančno določenih in enostavnih pravil, po katerih se izračuna količina betona. Pri tesarskih delih je stvar malo bolj kompleksna, saj imamo vključen tudi faktor površine posameznih opažnih plošč in ne samo površine betona, ki bi ga bilo potrebno opažiti. Različni popisovalci lahko pridobijo različne količine glede na njihovo prakso in izkušnje, program pa izvozi samo pripadajoče površine betonskega elementa in zato lahko pride do večjih razlik. Podobno velja za ostala dva opisa del, pri čemer je pomembna tudi interpretacija vsakega posameznika. Na grafu (Slika 16) lahko opazimo večjo razliko med količino ter odstopanjem pri fasaderskih delih, ki jo lahko pripišemo različnemu načinu pridobivanja podatkov.
5.6 Ročna kontrola pridobljenih količin
Po pridobitvi količin po prej opisanih postopkih je potrebno narediti tudi natančnejše manualne izračune. Na podlagi teh lahko določimo ustreznost popisnih količin in količin iz informacijskega modela, ob tem pa računamo tudi odstopanja med slednjima.
Preglednica 8: Prikaz količin za medetažne plošče, pridobljene iz modela BIM in iz 2D načrta
Nadstropje Ročni izračun
količin [m3] Količina iz modela BIM [m3] 1. nadstropje 74,36 74,42 2. nadstropje 74,36 74,37 3. nadstropje 74,36 74,38 4. nadstropje 73,80 73,78 streha 50,23 50,23
plošča nad dvigalnim jaškom 1,53 1,58
SKUPAJ 348,62 348,76
Za ročno primerjavo količin s količinami iz modela BIM smo si izbrali medetažne plošče, ki obsegajo največji delež pri betonskih delih. Pri ročnem izračunu količin smo uporabili načrte ter po posameznih etažah pridobili količine, kot je razvidno iz Preglednice 8. Pri izračunu smo upoštevali postopek izračuna gradbenih kalkulacij, kar pomeni, da smo odšteli vse volumne prebojev ter utorov. Pričakovali smo, da bodo količine povsem enake, vendar je prišlo do manjših razlik. Razlike se pojavijo na drugem decimalnem mestu. Del napake lahko pripišemo zaokroževanju programa Excel, kamor smo vpisovali pridobljene podatke iz 2D načrtov. Izključiti pa ne smemo tudi napake v modelu BIM. Izračun smo opravili samo na medetažnih ploščah, za natančnejše ugotovitve pa bi morali narediti izračune na vseh postavkah.
Na podlagi dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da so količine, pridobljene iz modela BIM, zelo natančne in da je razlika v tem primeru zanemarljiva. Uporaba modela BIM bi popisovalcem lahko močno olajšala delo. Z njim bi lahko preverili dobljene količine, v prihodnosti pa bi ta metoda lahko zamenjala pridobivanje količin po klasičnem postopku.
