SPREMLJANJE ZDRAVJA V GOSPODARSKI KRIZI NA
PRIMERU BOLNIŠKE ODSOTNOSTI
Nataša Delfar (natasa.delfar@ivz-rs.si), Petra Nadrag, Tatjana Kofol Bric, Mojca Omerzu, Inštitut za varovanje zdravja RS
POVZETEK
Vzrok za glavnino bolniških odsotnosti je poslabšanje zdravja, zaradi katerega je zaposleni nezmožen za delo. Bolezni so različne, od takih, kjer opravljanje dela ni možno do takih, kjer
je odločitev za bolniško tudi subjektivna presoja posameznika. Negotove krizne razmere
gotovo povzročajo stres, ki slabša tako duševno kot telesno zdravje. Posledično pričakujemo
povečanje bolniške odsotnosti, vendar pojav ni enoznačen. Poleg raziskav, ki kažejo porast
bolniške odsotnosti v krizi podjetij, je tudi precej dokazov za to, da delavci kljub slabemu počutju vztrajajo na delu zaradi strahu, da bi izgubili delo. Podatki iz bolniških listkov kažejo,
da je povprečno 45% delavcev v Sloveniji vsaj enkrat letno na bolniški. Duševne motnje so
tiste, zaradi katerih se najprej pričakuje povečanje bolniške odsotnosti v času gospodarske
krize. Analiza podatkov kaže, da tudi proizvodne panoge v Sloveniji, katerih težave so bile medijsko najbolj izpostavljene, kažejo izrazite spremembe v bolniški odsotnosti. Pred napovedanim odpuščanjem delavcev ali stečajem podjetja je običajen porast bolniške
odsotnosti.
Ključne besede: absentizem, vzroki bolniške odsotnosti, zdravje zaposlenih, prestrukturiranje
MONITORING HEALTH IN ECONOMIC CRISIS ON THE EXAMPLE
OF ABSENTEEISM
ABSTRACT
The main reason of absenteeism is the deterioration in health, for which the employee is unable to work. Causes of absenteeism are different, some diseases affect worker's health to that extent that he is not capable to perform his duties; some sick leave involves a subjective decision of the individual. Insecurity certainly causes stress to mental and to physical health. Rise of absenteeism is expected because of that, but this isn't always the case. Except evidence showing rise of sick leave in enterprises in troubles there are several evidence that workers insist on their workplace despite being ill, because of fear of losing their job. The data from sick leave certificate are showing that on average 45% of workers in Slovenia are at least once a year on sick leave. Mental health disorders are the expected reason for initial increases in absenteeism in economic crisis. Data analyses show that manufacturing branches in Slovenia mostly mentioned in media to be in troubles, also show substantial changes in sick leave rate. Before downsizing or bankruptcy usually rise in sick leave is shown.
1. UVOD
Identifikacija razmerja med bolniško odsotnostjo in nezaposlenostjo je pomemben vidik tako za politiko dela, kot tudi za politiko upravljanja podjetij. Raziskuje se povezanost med stopnjo bolniške odsotnosti in stopnjo nezaposlenosti v družbi. Na ravni podjetij se raziskuje vpliv prestrukturiranja na bolniško odsotnost in s tem povezani razlogi za padec ali dvig bolniške odsotnosti v kriznih razmerah. Rezultati raziskav so včasih nasprotujoči, kar potrjuje
tezo, da je bolniška odsotnost mnogoplasten družbeno ekonomski fenomen, ki se ga le z objektivnim zaznavanjem zdravstvenega stanja ne more pojasniti. Razmerje med zdravjem in nevarnostjo na delovnem mestu, psiho-socialni faktorji kot tudi osebnost posameznika, so se izkazali za pomembne determinante bolniške odsotnosti.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na bolniško odsotnost so pestri in se različno razvrščajo:
- dejavniki vezani na podjetje: neustrezni in nehigienski pogoji dela, ekonomski problemi, nezdravi medsebojni odnosi, slaba organizacija dela, starostna struktura delavcev, struktura delavcev po kvalifikaciji, po spolu, oddaljenost od družine, nerazumevanje vodstva za probleme delavcev...
- dejavniki vezani na družbo: konfliktne situacije, problemi v družini, zdravstvene službe z dolgotrajno diagnostiko, preobremenjenost zdravnikov, pomankanje ustreznega kadra...
- dejavniki vezani na delavca: medicinski vzroki, paramedicinski vzroki...
Stopnja absentizma se med organizacijami precej razlikuje.V delovnem okolju, kjer so odnosi urejeni, kjer se zaposleni dobro počutijo, so motivirani in stimulirani, kjer so delovne razmere
dobre, je odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov manjša kot drugod. (Zajc, 2005)
V času krize se pritiski s strani podjetja, kot so povečan obseg dela in negotovost obstoja ter
notranji strahovi zaposlenega (strah pred izgubo službe, kako preživeti družino,…) povečujejo. Bolniška odsotnost v času trenutne krize se na Danskem zmanjšuje tako po
primerih kot tudi po številu bolniških dni. Posledice odhoda na delo delavcev, ki bi potrebovali počitek, se pokažejo šele čez čas, ko se stvari malce umirijo in nato težave
izbruhnejo v veliko večji meri (Hogelund 2009). Odstotek bolniškega odsotnosti se povečuje
tako s povečevanjem ali zmanjševanjem števila zaposlenih v podjetju (Norvegian insurance
administration report 2005). Podjetja morajo biti previdna pri ukrepih za zmanjševanje bolniške odsotnost, saj nižja bolniška odsotnost ne pomeni vedno boljšega zdravja delavcev in podjetja. Najnižji odstotek bolniškega odsotnosti 3,3% v Nemčiji so zabeležili leta 2005.
Hkrati je kar 70 % zaposlenih v Nemčiji tega leta poročalo, da so šli delat, čeprav so bili
bolni. Le 27 % podjetij v Nemčiji je leta 2003 poročalo, da se je absentizem zmanjšal ob
odpuščanju zaposlenih, kar v 42 % podjetij pa je bil ob odpuščanju odstotek bolniške
odsotnosti konstanten. V mnogih podjetjih so odpuščanje povezali z zmanjšanjem
kratkotrajnih in povečanjem dolgotrajnih odsotnosti z dela (Fahr and Frick 2007)
Kohortna raziskava absentizma v Nemčiji, ki je potekala 10 let na 150 osebah ni potrdila, da
delavci, ki so slabšega zdravja, prej izgubijo službo (Kauermann in Ortlieb 2004). Po drugi strani pa so potrdili, da delavci bolj pogosto koristijo bolniško v času krize oziroma pred
izgubo službe. Na 10% norveške populacije so potrdili hipotezo, da je dolgotrajna bolniška višja, kadar je brezposelnost nizka (Askildsen 2005). Odpuščanje delavcev lahko pri tistih, ki
v podjetju ostanejo povzroči zvečano bolniško odsotnost in obolevnost zaradi srca in ožilja
Ocenili smo, da so proizvodne dejavnosti najbolj občutile tranzicijo, globalizacijo in recesijo.
Doživele so nenadno izgubo jugoslovanskega trga in preusmeritev na zahtevnejše tuje trge. Zaposleni iz proizvodnih dejavnosti se so preusmerjali v storitvene. Pomemben mejnik je prehod od družbene na privatno lastnino, oziroma privatizacija podjetij. Vsemu temu ni prizanesel tudi proces globalizacije in z njim povezano preseljevanje določene proizvodnje v
dežele s cenejšo delovno silo. Razvil se je trg kapitala in začeli so se pojavljati prvi prevzemi.
Proizvodne panoge so med tistimi, ki izstopajo po bolniški odsotnosti. Zanje je značilno:
- monotonost dela,
- nezadovoljstvo na delovnem mestu,
- prevladujoča zaposljivost žensk z nižjo izobrazbo,
- nenehni stres in delo na norme,
- razlika med pričakovano in prejeto plačo
- razlika med pričakovanim in doseženim napredovanjem (zelo težko),
- večja podjetja.
Zato smo se odločili, da se osredotočimo na zdravstveni absentizem v proizvodnji dejavnosti.
Izpostavili smo tri proizvodnje, katere so imele v tem časovnem obdobju težave in so bile po
navedbah medijev pred stečajem (tobačna, oblačilna proizvodnja in proizvodnja usnja).
Primerjali smo jih s celotno proizvodnjo v Sloveniji in proizvodnjo gum, za katero nismo zasledili večjih težav v poslovanju v tem obdobju. Računali smo odstotek bolniškega staleža
za vse bolezni po poglavjih mednarodne klasifikacije bolezni. Raziskave potrjujejo, da se v
času krize poveča predvsem odstotek duševnih in vedenjskih bolezni.
Uporabljeni podatki so bili za namen analize pridobljeni iz podatkovne zbirke Zdravstveno upravičena odsotnost z dela za obdobje 1997 do 2008 in so bili obdelani in prikazani na
socialno medicinski način1. Podatkov pred tem obdobjem nismo uporabili, ker niso dosegljivi
v takšni obliki, ki bi omogočala podrobnejšo obdelavo z omejenimi sredstvi. Podatki o aktivni
populaciji so pridobljeni iz baze zavarovancev v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
Kot izhodišče za analizo sta bili postavljeni hipotezi, da obstaja pozitivna korelacija med
»podjetjem v krizi« in zdravstvenim absentizmom, ter da v času krize v podjetju poraste
odstotek duševnih bolezni. Za začetek smo se odločili, da bomo z zdravstvenimi podatki, ki so
nam dostopni na Inštitutu za varovanje zdravja RS, prikazali kolikšni so odstotki zdravstvenega absentizma, ter katere bolezni prevladujejo in kakšni so trendi v določenih
panogah na izbranih območjih. S pomočjo tiskanih medijev ter različnih poročil smo
poskušali najti pojasnila za izrazita odstopanja v prikazanih trendih.
1 Pri socialno medicinskem načinu se vzamejo za izračun in prikaz zaključeni primeri za eno diagnozo v
2. ANALIZA
Število zaposlenih se na nivoju celotne proizvodnje od leta 1997 do 2008 ni veliko spreminjalo. V povprečju je odstotek bolniškega staleža za proizvodnjo dejavnost v tem
obdobju 5,4%. Ob padcu števila zaposlenih v letu 2008 beležimo porast %BS na 6%.
Slika 1: Zaposleni in % BS celotne proizvodnje v Sloveniji v letih 1997 - 2008
0 50 100 150 200 250 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Š te vi lo z ap o sl en ih v t is o č ih (1 00 0) 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 % B S
zaposleni v proizvodnji % BS celotna proizvodnja, vse bolezni povprečni % BS
Vir: IVZ RS
2.1. Oblačilna industrija
Za oblačilno industrijo je od leta 2000 naprej značilno nenehno padanje proizvodnje,
prihodkov, izvoza in posledično tudi števila zaposlenih. Značilno je, da je bila po letu 1990
izrazito izvozno usmerjana v EU (Nemčija, Avstrija in Italija). V letu 2008 je delež izvoza
padel iz 80% na 66%, zaradi vse hitrejšega naraščanja stroškov proizvodnje. Padanja ni
ustavil niti vstop Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 in sprejetje Eura kot nove valute. Od leta 1997 je število zaposlenih v oblačilni proizvodnji padel skoraj za 40% v letu 2008. Glede
na napovedi strokovnjakov je tudi v bližnji prihodnosti pričakovati padajoč trend zaposlenih v
tej panogi.
Slika 2: Zaposleni in % BS na primeru predstavnika oblačilne proizvodnje 1997 - 2008
0 1000 2000 3000 4000 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Š te vi lo z ap o sl en ih 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 % B S
ZAPOSLENI % BS OBLAČILA povprečni % BS
Zmanjševanje števila zaposlenih v oblačilni industriji v Sloveniji ne moremo pripisati samo
stečajem oblačilnih podjetij, ampak tudi prestrukturiranju v vseh podjetjih zaradi optimizacije
proizvodnih kapacitet in zniževanja stroškov. Zaradi omejevanja stroškov in zaposlenih ter manjšega prihodka se podjetja v oblačilni proizvodnji niso mogla prestrukturirati v taki meri,
da bi bila konkurenčna ostalim podjetjem v EU. Težave so se samo še povečale, ko so z letom
2005 odpravili kvote za uvoz tekstila za izdelke iz Kitajske v okviru držav članic Svetovne
trgovinske organizacije (WTO).
V našem primeru lahko kot mejne vrednosti izpostavimo začetno vrednost bolniškega staleža
v letu 1997, ki je 6%. Gre za visok bolniški stalež, ki je oblačilno industrijo obremenjeval že
dolga desetletja poprej. Istočasno je potekalo prestrukturiranja podjetja v delniško družbo. V
letu 1999 se odsotnost zaradi zdravstveno upravičenih razlogov na primeru podjetja poveča za
50%. Kljub vztrajnemu iskanju pojasnila za takšno število odsotnosti zaposlenih z delovnega mesta, nismo našli ustrezne razlage v dogajanjih v podjetju. Od leta 2006 je opaziti naglo zviševanje odstotka bolniškega staleža, saj do leta 2008 naraste za 80%.
Slika 3: % BS za izbrane bolezni na primeru podjetja v oblačilni proizvodnji 1997 - 2008
5 (F00-F99) 10 (J00-J99) 13 (M00-M99) 19,20 PRI DELU in IZVEN 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 % B S
5 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 10 Bolezni dihal (J00-J99) 13 Bolezni mišičnoskeletnega 19,20 Poškodbe, zastrupitve
Vir: IVZ RS
Bolezni mišičnoskeletnega sistema in veziva so skozi opazovano obdobje vodilni razlog za
začasno nezmožnost za delo v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo oblačil. Izjema so duševne
in vedenjske motnje v obdobju 1997 do 1999, ki v tem času porastejo za 600 %. 2.2 Tobačna proizvodnja
Proizvodnja tobačnih izdelkov je bila v Sloveniji eno prvih podjetij, za katero se je država
odločila, da ga proda tujcem. Navedena vzroka za to sta izguba jugoslovanskega trga in
potreba po posodobitvi tehnologije. V letu 2002 je prišlo do ponovnega prevzema, kjer britanski tobačni velikan postane edini lastnik. Dve leti zatem, leta 2004 tobačno podjetje
prekine s proizvodnjo in razglasi stečaj. Stečaj podjetja oziroma njegova usoda se je že dalj časa napovedovala z namerami preselitve proizvodnjo v tujino.
Slika 4: Zaposleni in % BS v tobačni proizvodnji 1997 - 2008 0 100 200 300 400 500 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 Š te vi lo z ap o sl en ih 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 % B S
ZAPOSLENI PROIZVODNJA TOBAČNIH IZDELKOV % BS TOBAČNA vs e bolezni s kupaj
povprečje % BS
Vir: IVZ RS
Grafični podatki za zaposlene v tobačni proizvodnji prikazujejo majhno postopno zniževanje
števila zaposlenih do leta 2000. Bolniški stalež je v povprečju nad 6%. V letu 2001 je prišlo
do večjega odpuščanja delavcev. V tem času opažamo tudi najmanjši bolniški stalež okrog
4% v opazovanih letih. Viri iz drugih študij navajajo, da je strah pred izgubo službe, eden izmed glavnih vzrokov za znižan odstotek BS. Do zaprtja proizvodnje se je nato bolniški stalež povečal za 400 %.
Slika 5: % BS za izbrane bolezni na primeru podjetja v tobačni proizvodnji 1997 - 2008
1 (A00-B99) 2 (C00-D48) 5 (F00-F99) 10 (J00-J99) 13 (M00-M99) 19,20 PRI DELU in IZVEN
0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 % B S
1 Infekcijske in parazitske bolezni (A00-B99) 2 Neoplazm e (C00-D48)
5 Duševne in vedenjske m otnje (F00-F99) 10 Bolezni dihal (J00-J99)
13 Bolezni mišičnoskeletnega sis tema in veziva (M00-M99)
19,20 Poš kodbe, zastrupitve in posledice zun. vzrokov -PRI DELU in IZVEN
Vir: IVZ RS
V letu 1998 do 1999 se je odstotek bolniškega staleža povečal za 200% zaradi bolezni
mišičnoskeletnega sistema in veziva. Drugo mesto v teh dveh letih zasedajo poškodbe,
zastrupitve in posledice zunanjih vzrokov pri delu in izven dela. Odstotek bolniškega staleža zaradi neoplazem je skozi vsa leta relativno nizek, razen v letu 2003 se poveča za 400%. Višje
vrednosti bolniške odsotnosti vidimo ob zaprtju tobačne proizvodnje. Močno porastejo
bolezni mišičnoskeletnega sistema in veziva (približno za 600%); poškodbe, zastrupitve in
posledice zunanjih vzrokov (približno za 200 %); ter duševne in vedenjske motnje (približno za 250 %).
2.3 Proizvodnja usnja
Značilna razlika industrije usnja od preostalih omenjenih industrij je, da so že v osemdesetih
letih bile oblikovane splošne smernice, da se usnjarska industrija prične seliti na Daljni vzhod.
Na odločitev so vplivali predvsem cenejši stroški in manj strogi ukrepi pri onesnaževanju
okolja. Ker je podjetje dolga leta izvozilo okrog 85% svojih izdelkov, se je s težavami tolarja kot denarne valute (zaostajanje proti tujim valutam) v zgodnjih devetdesetih letih in s finančnimi krizami v Aziji in Rusiji (leta 1997/1998), poslovanje podjetja obrnilo navzdol. Z
nastopom krize se je začelo tudi načrtovano odpuščanje zaposlenih.
Spodnja slika prikazuje naglo zmanjševanje zaposlenih v proizvodnjem podjetju usnja do leta 2003, število zaposlenih v podjetju se je v tem času zmanjšal za približno 50% od vseh
zaposlenih leta 1997. Obdobje po letu 2000 zaznamuje vpletanje politike v pogoste menjave uprav, kar je bilo opaziti v letu 2003 v izjemno visoki finančni izgubi. Finančna kriza v
podjetju je imela za posledico najprej izjemno povečano 60% odpuščanje delavcev, glede na
leto 1997 ter hkrati izjemen porast bolniškega staleža za 100%. V naslednjem letu 2004 se je začel nov zagon podjetja z novimi kadri in intenzivnim razvojem novih izdelkov in
izboljšanimi marketinškimi aktivnostmi, kar je pripomoglo k boljšemu finančnemu rezultatu.
Zadolženost družbe je v letu 2005 narekovala finančno konsolidacijo in država je postala 80%
lastnik. Z novim zagonom podjetja se število zaposlenih zvečalo (približno za 20%) in stopnja
bolniške odsotnosti je upadla iz 11% na 8%.
Slika 6: Zaposleni in % BS na primeru podjetja v proizvodnji usnja v letih 1997 – 2008
0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Š te vi lo z ap o sl en ih 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 % B S
ZAPOSLENI PROIZVODNJA USNJA % BS V PROIZVDODNJI USNJA
povprečje % BS
Vir: IVZ RS
V letu 2008, ko proizvodnja usnja objavi stečaj, nekaj delavcev odpustijo, med preostalimi
zaposleni se nezadovoljstvo in negotovost opazi v povečanem izostanku z dela. Povečan
Slika 7: % BS za izbrane bolezni na primeru podjetja v proizvodnji usnja
5 (F00-F99) 13 (M00-M99)
19,20 PRI DELU in IZVEN
0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 % B S
5 Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 9 Bolezni obtočil (I00-I99)
10 Bolezni dihal (J00-J99)
13 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in veziva (M00-M99)
19,20 Poškodbe, zastrupitve in posledice zun. vzrokov -PRI DELU in IZVEN
Vir: IVZ RS
Povečanja bolniške odsotnosti zaradi duševnih težav so v proizvodnji usnja v letu 1999 in leta
2005, ko stopnji znašata 0,7 in 1%. V letu 2005 odsotnost zaradi duševnih težav naraste, medtem ko celotna odsotnost pade.V letu 1999 je proizvodnjo usnja doletel val finančne krize
iz Rusije, v letu 2005 pa pride do spremembe lastništva
2.4 Proizvodnja gum
Začetki proizvodnje gum v Sloveniji segajo daleč nazaj in združujejo več kot 85 letno
strokovno znanje in izkušnje na področju gumarske industrije. Tempo dela je zaradi linijske
proizvodnje vsiljen, ritem manj prijazen in zahteve relativno visoke. Leta 1997 je podpisana pogodba z ameriškim lastnikom, kar predstavlja nova tržišča in s tem večji izvoz. Odstotek
bolniškega staleža je takrat relativno nizek pod 3%. Od leta 2004 je proizvodnja gum v celoti v lasti tujega lastnika. Do tega leta so potrebe po prilagoditvi načrta proizvodnje reševali z
začasnimi zaustavitvami proizvodnje, prilagoditvijo delovnega koledarja in podaljšanjem
kolektivnega dopusta v poletnem mesecu. Opazimo rahlo povečanje bolniškega staleža. Slika 8: Zaposleni in % BS na primeru podjetja v proizvodnji gum 1997 - 2008
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Š te vi lo z a po s le n ih 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 % B S
ZAPOSLENI V PROIZVODNJI GUM % BS PROIZVODNJA GUM povprečje % BS
Od leta 2004 se odstotek bolniškega staleža znižuje, kar lahko povežemo tudi z obsežnimi programi za obvladovanje bolniške odsotnosti in izboljšanje zdravja delavcev.
Število zaposlenih v proizvodnji gum je tudi tu sledilo trendu zaposlenih v celotni proizvodnji. Z leti je število zaposlenih upadalo. Od leta 2004 število zaposlenih ostaja stabilno, kar je po tujih študijah najugodnejše okolje za doseganje nizkega bolniškega staleža. Glede na preostale proizvodnje lahko rečemo, da je v povprečju odstotek bolniškega staleža
skozi leta prav tu najmanjši 4%. V letu 1997 je število izgubljenih koledarskih dni na enega delavca v proizvodnji gum najnižje, najvišji odstotek bolniškega staleža je opaziti v letu 2004 okrog 5%.
Slika 9: % BS za izbrane bolezni na primeru podjetja v proizvodnji gum
0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 % B S 10 Bolezni dihal (J00-J99)
13 Bolezni mišičnoskeletnega sistema in veziva (M00-M99)
19,20 Poškodbe, zastrupitve in posledice zun. vzrokov -PRI DELU in IZVEN
Vir: IVZ RS
Poškodbe in zastrupitve so skupaj z boleznimi mišičnoskeletnega sistema in veziva glavni
vzroki bolniške odsotnosti. Najvišja je bolniška odsotnost zaradi poškodb in zastrupitev pri delu in izven dela, zaradi katere je odsotno 1,7 % delavcev. Da na proizvodnjo gum niso vplivale finančne krize in preostale težave, ki so pestila podjetja v proizvodnji, se je morda
odrazilo tudi v zelo nizkem odstotku odsotnosti zaradi duševnih bolezni. Odstotek se je skozi vsa leta zadrževal okoli 0,2%.
2.5. Primerjava med panogami
Odstotek bolniškega staleža je za celotno proizvodnjo skozi leta linearen. Odstotek se v povprečju giblje okoli 5 %. V povprečju odstotek višje se nahaja bolniška odsotnost
proizvodnje oblačil. Vzporedno pod celotno proizvodnjo poteka bolniška odsotnost
proizvodnje gum, ki je najnižja izmed izbranih podjetij. Pri proizvodnji usnja se bolniški stalež v letu 2004 poveča ob reorganizaciji podjetja in načrtnem odpuščanju delavcev. V letu
2008 je pred napovedanim stečajem odstotek bolniškega staleža najvišji. Pri tobačni
proizvodnji vidimo visok porast odstotka bolniškega staleža od leta 2001 do 2004, ko je prišlo do planiranega stečaja podjetja.
Slika 10: Primerjava % BS na primerih podjetij v proizvodnji tobaka, oblačil, usnja in gum ter celotne proizvodnje PROIZV. TOBAKA PROIZV. OBLAČIL CELOTNA PROIZV. PROIZV. USNJA PROIZV. GUM 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 % B S Vir: IVZ RS
Odstotek bolniškega staleža za celotno proizvodnjo je za duševne in vedenjske bolezni linearen skozi vsa leta.
Slika 11: % BS za duševne bolezni – primerjava na primerih podjetij v proizvodnji tobaka, oblačil, usnja
in gum, ter celotne proizvodnje
TOBAČNA PROIZ. PROIZ. OBLAČIL PROIZV. USNJA PROIZ. GUM 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 % B S CELOTNA PROIZ. Vir: IVZ RS
Prav tako ni večjih odstopanj pri proizvodnji gum. Ob zaprtju tobačne industrije v letu 2004
se odstotek bolniškega staleža zaradi duševnih težav poveča za 900%. Največji odstotki
bolniške odsotnosti zaradi duševnih težav so zabeleženi v proizvodnji oblačil in proizvodnji
tobaka, kjer dosegajo 6-kratne vrednosti v primerjavi s proizvodnjo gum.
3. ZAKLJUČKI
Odstotek bolniške odsotnosti je v celotni proizvodnji dejavnosti v Sloveniji konstanten skozi vsa opazovana leta. Število zaposlenih se v proizvodnjih dejavnostih v zadnjem obdobju rahlo
znižuje v nasprotju s celotno zaposlenostjo, ki je do leta 2008 hitro naraščala. Proizvodnja
gum v vsem obdobju prikazuje stabilen trend bolniške odsotnosti, ki je razmeroma nizek v primerjavi z ostalimi dejavnostmi. V primeru proizvodnje oblačil in proizvodnje tobaka smo
zaznali izrazito naraščanje odstotka bolniške odsotnosti v kriznem obdobju oziroma pred
stečajem podjetja. V proizvodnji usnja opazimo, da ob zmanjšanju števila zaposlenih naraste
bolniški stalež in ob naraščanju števila zaposlenih pade odstotek bolniške odsotnosti. Skupine
bolezni, ki so vzrok za bolniško odsotnost, so v obravnavanih primerih enako rangirane. Ob porastu bolniške odsotnosti pa gre ta na račun kostno mišičnih bolezni in poškodb. Duševne
težave porastejo v času zaprtja proizvodnje in ob zmanjšanju števila delavcev. Opazili smo, da
pozitivna korelacija med proizvodnjo v krizi in zdravstvenim absentizmom, nastopi ob zaprtju proizvodnje dejavnosti.
Analizo lahko uporabimo za nadaljnje raziskovanje, kjer bi naša opazovanja še dodatno obogatili. Povečanje absentizma v kriznih razmerah podjetja je potrebno raziskati z vidika
vpliva socialnega sistema, saj vse povečanje težko neposredno pripišemo samo izoliranemu
objektivnemu poslabšanju zdravstvenega stanja.
Literatura in viri:
1. Ali je bil stečaj IUV res potreben? Dostopno preko: www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042300369
(19.9.2009)
2. Askildsen, J. E., E. Bratberg and O.A. Nielsen (2005): Unemployment, Labor Force Composition and Sickness Absence: A Panel Data Study. Health Economics, 14, 1087-1101.
3. Differential economic stability and psychosocial stress at work: assoociation with psychosomatic complaints and absenteeism. Social Science & Medicine, B.K.
4. Dostopno preko: http://www.devz.si/wp-content/uploads/2008/10/11_srecanje_splet.pdf 11. Jesensko srečanje članov Društva ekonomistov v zdravstvu, Terme Laško- Termana, 16. in 17. oktober 2008 (1.10.2009)
5. Evro, vložen v zdravje, se trikratno povrne,Absentizme ni zdravstveni, ampak družbeno-ekonomski problem.
Delo, 6.10.2009, Delovna borza dela.
6. Fahr R. and Frick B. On the inverse Relationship between Unemployment and Absenteeism: Evidence from
Natural Experiments and Worker Heterogeneity: Germany: IZA 2007.
7. Høgelund J. and Holm A.:Worker Adaptation and Workplace Accommodations after the Onset of an Illness.
Danish National Centre for Social Research. Dostopno preko:
www.sfi.dk/Admin/Public/DWSDownload (9.10.2009)
8. Kauermann, G. and R. Ortlieb (2004): Temporal Patterns in Number of Staff on Sick Leave: The Effect of Downsizing.Applied Statistics, 53, 355-367.
9. Ljudje zaradi pritiskov na delovnem mestu res zbolijo, Skrb za zdravje še vedno ni najpomembnejša.
6.10.2009, Delo, Delova borza dela.
10. Motiviranje zaposlenih v podjetju Mura. Dostopno preko: http://www.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/sapac-jasmina.pdf (30.9.2009)
11. National Insurance Administration (Rikstrygdeverket), Nedbemanning og sykefraver, Report No. 6, Oslo, 2005.
13. Problem absentizma kot posledica stresa. Dostopno preko: http://www.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/taks-gregor.pdf (1.10.2009)
14. Problem absentizma v proizvodnem podjetju. Dostopno preko: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Zmavc-Urska.PDF. (12.9.2009)
15. Stanje in prihodnost slovenske in evropske oblačilne industrije. Dostopno preko:
http://www.gzs.si/slo/panoge/zdruzenje_za_tekstilno_oblacilno_in_usnjarsko_predelovalno_industrijo/45986
(7.10.2009)
16. Tobacco ne potrebuje delavcev, temveč kadilcev. Dostopno preko: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/72303 (25.9.2009)
17. Ukinjanje proizvodnje v tobačni. Dostopno preko:
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/ukinjanje-proizvodnje-v-tobacni.html. (1.10.2009)
18. Vahtera J et all. Organisational downsizing, sickness absence, and mortality: 10-town
prospective cohort study, BMJ, doi:10.1136/bmj.37972.496262.0D (published 23 February 2004) 19. Zajc, Diana. 2005. Zdravilo za absentizem. Ljubljana: Delo.
20. Zaradi krize več bolniških izostankov, Pomurje že vseskozi na vrhu lestvice. 6.10.2009. Delo. Delova borza
