Problems of taxation of income from a non-profit activity

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. Magistrska naloga PROBLEMATIKA OBDAVČITVE DOHODKOV IZ NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI. Julij, 2016. Suzana Kralj.

(2) UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. MAGISTRSKA NALOGA. PROBLEMATIKA OBDAVČITVE DOHODKOV IZ NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI. Kandidatka: Študijska smer:. Suzana Kralj Davčno pravo. Mentor:. Izr. prof. dr. Aleš Kobal. Kamnik, julij 2016.

(3) ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Alešu Kobalu za vso pomoč, nasvete, predloge in pripombe pri nastajanju magistrske naloge. Brez njegove pomoči zagotovo ne bi prišla do zadanega cilja. Hvala Suzani Veber za pravopisni pregled naloge. Posebna zahvala gre mojemu možu Gregi, ki je zaslužen, da sem po več letih premora zbrala moč in izdelala zaključno delo magistrskega študija. Za vso potrpežljivost in razumevanje se zahvaljujem hčerkama Evi in Elizabeti Tini ter sinu Jaki. Brez njihove pozitivne energije in širokih nasmehov mi verjetno ne bi uspelo. Hvala mami Marjani in atiju Miranu ter tašči Vilmi in tastu Matjažu, da so mi stali ob strani ter me bodrili, ko mi je za trenutek zmanjkalo moči in motivacije..

(4) POVZETEK V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava ter javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti, za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam - poleg naštetih - prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene, s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dohodkov v praksi večkrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidikob davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti iz vsebinskega in ne samo s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni i.

(5) enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni, in kdaj ne. V določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa samo z vidika izvora, torej kdo ga je nakazal nepridobitni organizaciji. Ključne besede: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.. ii.

(6) SUMMARY This master thesis discusses problems in the area of operation of non-profit organisations from the perspective of taxation of income from a non-profit activity. I have researched the area of organisation and characteristics of non-profit organisations. Basically, non-profit organisations can be divided to legal entities of public and private law or to public non-profit organisations and private non-profit organisations. The difference between them is that the former operate in public interest and the latter operate in common interest. Basic forms of non-profit organisations are a society, an institution, an establishment, a denomination and a community of homeowners, but we cannot deduce the legal status type of the non-profit organisation just from the name of the non-profit organisation. Political parties and trade unions are also counted as nonprofit organisations. The main feature of non-profit organisations is that they are founded in the public-benefit purpose with the goal to ensure the widest possible level of satisfaction of needs of different interest groups. Special attention in this master thesis is paid to researching the sources of financing non-profit activities, which can basically be divided to income from state, regional and municipal budgets and other non-profit income like donations, memberships, investments and concessions. Revenues are also an important part of financing of nonprofit organisations, which non-profit organisations get by selling products and services and also with sponsorships. Special attention was given to distinguishing between donations and sponsorships, because the treatment of these two types of income is often wrong in practice. The main part of the master thesis was devoted to the study of problems of taxation of income from non-profit activities in terms of corporate income tax, value added tax and personal income tax. When levying a corporate income tax it is important to know the Regulations concerning the definition of profit and non-profit activities to be able to properly include or exclude from the tax base the income from non-profit activities, income from deposit interests, income from organising public humanitarian and charity events, memberships, and especially donations and sponsorships. Also when levying value added tax, it is important to pay special attention to correct definition of deductible or non-deductible share of value added tax. Income such as subsidies, memberships and sponsorships has to be reviewed in each case from a substantive and not merely formal point of view. When levying personal income tax, non-profit organisations have problems in dealing with voluntary work and the distinction between authorial contracts and service contracts. There is also no single answer when payment of reimbursements to officials is taxed and when not. In some cases they do iii.

(7) not have to be included in the tax base for calculating personal income tax, and in other cases it is necessary. With the purpose of ensuring fair taxation of income from non-profit activities it is necessary to treat income from substantial viewpoint (how the income was spent) and not only from the source viewpoint, i.e., who made the payment. Key words: non-profit activity, non-profit organisation, sources of financing, subsidies, grants, sponsorship, donations, membership, concessions, interest on deposits, tax deductions, exemptions, authorial contract, service contract, voluntary work, value added tax, personal income tax. iv.

(8) VSEBINA. 1 UVOD .......................................................................................................................... 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................. 1 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................. 5 1.3 Predpostavke raziskave ......................................................................................... 6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja ......................................................................... 6 2 OPREDELITEV NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI................................................... 8 2.1 Značilnosti nepridobitnih dejavnosti................................................................... 11 2.1.1 Definicije nepridobitne dejavnosti ............................................................... 14 2.1.2 Edinstvenost nepridobitnega sektorja ........................................................... 15 2.2 Organizacijske oblike nepridobitne dejavnosti ................................................... 16 2.2.1 Posebne vrste nepridobitne dejavnosti ......................................................... 19 2.2.1.1 Prostovoljne organizacije .......................................................................... 19 2.2.1.2 Fundacije ................................................................................................... 20 2.1.1.3 Verske organizacije ................................................................................... 20 2.1.1.4 Ostale organizacije .................................................................................... 21 2.3 Razlike med nepridobitnimi organizacijami ....................................................... 21 2.3.1 Razlike med nepridobitnimi organizacijami glede na opravljanje glavne dejavnosti .............................................................................................................. 23 2.3.1.1 Zdravstvene organizacije........................................................................... 23 2.3.1.2 Izobraževalne organizacije ........................................................................ 23 2.3.1.3 Članske organizacije.................................................................................. 24 2.3.1.4 Človekoljubne in umetniške organizacije ................................................. 24 2.3.2 Etični izivi nepridobitne dejavnosti .............................................................. 25 3 DOHODKI IZ NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI .................................................... 26 3.1 Dohodki iz državnega oziroma regionalnega ter občinskih proračunov ............ 29 3.1.1 Neposredno financiranje .............................................................................. 30 3.1.1.1 Subvencije ................................................................................................. 30 3.1.1.2 Dotacije ..................................................................................................... 31 3.1.1.3 Financiranje na podlagi sporazumov, sklenjenih med državo in nepridobitnimi organizacijami .............................................................................. 32 3.1.1.4 Javna naročila ............................................................................................ 32 3.1.1.5 Vavčerji ..................................................................................................... 32 3.1.1.6 Namenski prihodki proračuna ................................................................... 33 3.1.1.7 Posebne oblike financiranja....................................................................... 34 3.1.2 Projektno financiranje .................................................................................. 35 v.

(9) 3.1.3 Posredno financiranje ................................................................................... 36 3.1.3.1 Dohodek pravnih oseb – 9. člen ZDDPO-2 .............................................. 37 3.1.3.2 Dohodnina ................................................................................................. 37 3.1.3.3 Davek na dodano vrednost ........................................................................ 37 3.2 Dohodki iz naslova donacij in sponzorskih sredstev .......................................... 38 3.2.1 Donatorska sredstva ..................................................................................... 38 3.2.2 Sponzorska sredstva ..................................................................................... 39 3.3 Dohodki iz naslova članarin................................................................................ 39 3.4 Dohodki iz naslova koncesij ............................................................................... 39 3.5 Dohodki iz investicij ........................................................................................... 40 3.6 Drugi dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti........................................ 40 3.7 Dohodki iz pridobitne dejavnosti ........................................................................ 41 4 PROBLEMATIKA OBDAVČITVE DOHODKOV NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE ......................................................................................................... 42 4.1 Davčna obravnava dohodkov nepridobitnih organizacij v tujini ........................ 42 4.2 Problematika obdavčitve dohodkov nepridobitne dejavnosti ............................. 45 4.3 Obdavčitev z vidika davka od dohodka pravnih oseb ........................................ 46 4.3.1 Davčna obravnava prihodkov in odhodkov pri dobrodelnih in humanitarnih organizacijah ......................................................................................................... 48 4.3.2 Davčna obravnava transakcij med povezanima osebama, od katerih je ena zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2............................................................................ 51 4.3.3 Davčna obravnava zbranih sredstev na srečolovu ........................................ 53 4.3.4 Obdavčitev obresti na depozite z davkom od dohodka pravnih oseb .......... 55 4.3.5 Članarine in davek od dohodka pravnih oseb .............................................. 56 4.3.6 Davčna obravnava donacij ........................................................................... 57 4.3.7 Davčna obravnava sponzorskih sredstev...................................................... 59 4.3.8 Davčna obravnava daril z logotipom ........................................................... 60 4.3.9 Davčna obravnava sredstev, pridobljenih na javnih prireditvah humanitarnih organizacij ............................................................................................................. 61 4.3.10 Davčne olajšave pri nepridobitni organizaciji ............................................ 62 4.4 Obdavčitev z vidika davka na dodano vrednost ................................................. 64 4.4.1 Davek na dodano vrednost kot davčno priznan odhodek po ZDDPO-2 ...... 65 4.4.2 Subvencije v sistemu DDV .......................................................................... 67 4.4.3 Določanje deleža odbitka DDV .................................................................... 70 4.4.4 Prihodki, zbrani na javnih humanitarnih prireditvah in davek na dodano vrednost ................................................................................................................. 74 4.4.5 Sredstva zbrana na srečolovu in davek na dodano vrednost ........................ 74 4.4.6 Donacije in davek na dodano vrednost ....................................................... 74 vi.

(10) 4.4.7 Davčna obravnava sponzorskih sredstev z vidika DDV .............................. 75 4.4.8 Davčna obravnava članarin .......................................................................... 76 4.4.9 Državne podpore in pomoči ter davek na dodano vrednost ......................... 79 4.4.10 Oprostitve pri nepridobitni dejavnosti........................................................ 80 4.5 Obdavčitev z vidika dohodnine .......................................................................... 84 4.5.1 Prihodki, zbrani na javnih humanitarnih prireditvah in dohodnina ............. 85 4.5.2 Avtorska in podjemna pogodba.................................................................... 85 4.5.3 Davčna obravnava prostovoljnega dela ........................................................ 89 4.5.4 Obdavčitev stroškov funkcionarjev za sodelovanje pri nepridobitni dejavnosti .............................................................................................................. 92 SKLEP .......................................................................................................................... 96. vii.

(11) 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Z magistrsko nalogo z naslovom »Problematika obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti« sem po pojmovni in vsebinski plati opredelila problematiko obdavčitev posameznih dohodkov nepridobitnih organizacij z vidika Zakona od dohodkov pravnih oseb1, Zakona o davku na dodano vrednost2 in Zakona o dohodnini3 pri zavezancih, ki opravljajo nepridobitno dejavnost. Dejavnost zavezanca je na podlagi Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti4 pridobitna, če je izpolnjen vsaj eden od pogojev: 1. dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, 2. zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, ki so zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. V primeru, da ni izpolnjen noben od zgoraj navedenih pogojev, je dejavnost zavezanca nepridobitna. Pojem nepridobitno (nepridobitne organizacije, nepridobiten sektor) je eden tistih terminov, ki se pogosto uporablja, a se praviloma ne definira. Smisel obstoja nepridobitnih organizacij je delovanje v splošnem družbenem interesu in v splošno družbene koristne namene. Pri takšem delovanju poteka tudi proces maksimiranja profitabilnosti kapitala, vendar ne kot osnovni cilj. Nepridobitna dejavnost ne more biti v funkciji individualnega interesa lastnikov oziroma upravljalcev nepridobitnih organizacij5. Osrednji del magistrske naloge je namenjen proučitvi problematike obdavčitve različnih dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika trenutno veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji.. 1. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09-ZdavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15 in 82/15 – v nadaljevanju: ZDDPO-2. 2 Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 117/06, 33/09, 85/09, 10/10, 85/10, 13/11, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15 – v nadaljevanju: ZDDV-1. 3 Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 12508, 20/09, 10/10, 13/10, 28710, 43/10, 51/10, 106/10, 9/11, 13/11, 9/12, 24/12, 30/12, 40/12, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14, 50/14, 23/15, 55/15 – v nadaljevanju: ZDoh-2. 4 Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitni dejavnosti, Uradni list RS, št. 109/07 in 68/09 – v nadaljevanju: Pravilnik. 5 Kolarič Zinka, Različni znanstveno – teoretski pristopi k proučevanju neprofitnih organizacij, v: Jadranje v nemirnih vodah menežmenta nevladnih organizacij, Visoka šola za menagement, Koper 2002, str. 29.. 1.

(12) Na podlagi Pravilnika se za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezancev, ki se izvzemajo iz davčne osnove po 27. členu ZDDPO-2, štejejo zlasti donacije, članarine in obresti pod določenimi pogoji, volila in dediščine, prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zaravarovanje, sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov in namenska javna sredstva. V 4. členu Pravilnik natančno opredeljuje pridobitne prihodke, kamor štejemo sredstva za izvajanje javne službe, bančne obresti, dividende, dohodke od prodaje blaga in storitev, najemnine, dohodke dosežene z odsvojitvijo osnovnih sredstev, plačila članov in nečlanov na družabnih srečanjih, ki jih organizira zavezanec, dohodke od srečelovov in podobnih iger. Skladno z 9. členom ZDDPO-2 velja oprostitev davka od dohodka pravnih oseb za zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Zavezanci kot so zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plačajo davka od dohodka pravnih oseb, če izpolnjujejo naslednja pogoja: -. če so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti v skladu s posebnim zakonom in če dejansko poslujejo skladno z namenom ustanovitve in delovanja.. Ne glede na predhodno napisano zavezanci, ki so sicer ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, za opravljanje pridobitne dejavnosti plačajo davek od dohodkov pravnih oseb. Pri določitvi davčne osnove zavezanca iz 9. člena se prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz davčne osnove. Temeljni davčni problem pri obdavčitvi dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodkov pravnih oseb se pojavlja predvsem na področju davčne obravnave prihodkov in odhodkov pri dobrodelnih ter humanitarnih organizacijah, pri davčni obravnavi med povezanima osebama, od katerih je ena zavezanec po 9. členu ZDDPO2. V praksi se pogosto pojavljajo dileme, kako obdavčiti in če sploh vključiti v davčno osnovo zbrana sredstva na srečelovu, obresti na depozite, kako obravnavati donacije in sponzorska sredstva ter članarine, kako ravnati v primeru organiziranja javnih prireditev humanitarnih organizacij ter ali so tekoča sredstva na transakcijskem računu del davčne osnove ali ne. Problem z vidika ZDDPO-2 so zbrane donacije, ki se posredujejo pomoči potrebnim, saj je njihov izvor iz nepridobitnih in pridobitnih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove se pri opredelitvi odhodkov dane donacije ne priznajo v celoti, čeprav gre za 2.

(13) uresničevanje osnovnega namena ustanovitve in opravljanja dejavnosti nepridobitnih organizacij. Menim, da ni primerno, da so tovrstni stroški donacij obravnavani v okviru davčno nepriznanih stroškov. Nadalje predstavljajo problem transakcije med povezanima osebama, od katerih je ena zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2. Kaj se zgodi z davčno osnovo, če zavezanec iz 9. člena ne uveljavlja oprostitve davka in kaj če ena od povezanih oseb plačuje davek po stopnji 0 % oziroma po nižji stopnji od splošne stopnje določene v 60. členu ZDDPO-2 ali pa je oproščena plačevanja davka6? Problematika pri obdavčitvi dohodkov nepridobitnih dejavnosti nastane tudi pri vključitvi obresti od depozitov, ki presegajo 1.000 EUR, v davčno osnovo. Ali je pravilno, da so obresti vključene v davčno osnovo, čeprav je njihov izvor iz nepridobitnih prihodkov? Pravilnik v 4. členu jasno določa, da se bančne obresti, razen obresti na transakcijskih računih, in obresti za vezane vloge pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic Evropske unije, do višine 1.000 EUR letno ne štejejo za pridobitne prihodke. Vendar pa, ali bi jih bilo smiselno šteti za nepridobitne prihodke tudi v višini nad 1.000 EUR v skladu s 5. členom Pravilnika, v primeru, da izhajajo iz denarnih sredstev, pridobljenih v okviru opravljanja nepridobitne dejavnosti7. Problem predstavljajo tudi zbrana sredstva na srečolovu in javnih prireditvah, ki jih organizirajo nepridobitne organizacije. Kdaj se tovrstni prihodki štejejo za pridobitne na podlagi Pravilnika in ali obstaja možnost, da bi ti dve vrsti prihodkov šteli k nepridobitnim prihodkom z vidika njihove nadaljnje porabe? Posebno pozornost sem namenila opredelitvi donacij in sponzorskih sredstev z vidika obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost, saj se v praksi dogaja, da se ločnica med njima zabriše, z namenom izogiba davčni obremenitvi. V nadaljevanju sem obravnavala davčno problematiko obdavčitve članarin, sponzorskih sredstev in državnih podpor z vidikov davka na dodano vrednost ter davka od dohodka pravnih oseb hkrati. Davčne obravnave članarin so področje, ki ga zavezanci najmanj razumejo, saj nikoli ne vedo, ali je članarina zavezana obdavčenju ali ne. Pri tem je pomembno opozoriti, da ni enoznačnega odgovora, saj je v enem 6. Davčna uprava RS, Vprašanja v zvezi z izvajanjem Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, Pojasnilo DURS št. 4200-26/2010-2, Verlag Dashöfer, Ljubljana, 26.3.2010, http://www.dara.si/33/vprasanja-v-zvezi-z-izvajanjem-pravilnika-o-opredelitvi-pridobitne-innepridobitne-dejavnosti-uniqueiduchxzASYZNbjZRTOAeqlUbe65awXgAs/?query=%E8lanarina&serp=1. 7 Muster Blanka, Oprostitve, Verlag Dashöfer, 22.7.2014, http://www.dara.si/33/oprostitveuniqueidmRRWSbk196EAafnF40AQgAgx5bhgOMDdR20wcWoilfSw9PBWuC7BmQ/?query=oprostit ve&serp=1.. 3.

(14) primeru članarino potrebno obdavčiti z davkom od dohodka pravnih oseb in davkom na dodano vrednost, v drugem pa ne. Kakšna je razlika med pravo in nepravo članarino? Državne podpore in pomoč nepridobitnim organizacijam predstavljajo sofinanciranje njihovih izdatkov in stroškov, kar vpliva na uveljavljanje davčnih olajšav, hkrati pa je potrebno opredeliti, kdaj se morajo tovrstni dohodki nepridobitne dejavnosti vključiti v davčno osnovo po ZDDPO-2 oziroma jih je potrebno obdavčiti, v skladu z ZDDV-1. Na drugi strani me je zanimalo, kaj je s sponzorskimi sredstvi, kdaj zapadejo v obdavčitev in ali jih lahko obravnavamo kot oproščene storitve po ZDDV-1 in ZDDPO-2. V drugem delu proučevanja problematike obdavčitve sem se osredotočila na davek na dodano vrednost. Kdaj se lahko davek na dodano vrednost, ki se ne more odbiti na podlagi ZDDV-1, šteje kot davčno priznan odhodek po ZDDPO-2? Na tem mestu se odpira problematika neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Kakšna je pravilna določitev tega deleža ter kdaj se upošteva odbitni in kdaj neodbitni delež. Posebna pozornost je namenjena subvencijam v sistemu DDV, saj se v praksi mnogokrat pojavlja vprašanje, kdaj se neko plačilo šteje kot prava subvencija oziroma kdaj je potrebno subvencijo vključiti v davčno osnovo ter kdaj subvencija vpliva na določitev odbitnega deleža DDV. Dohodki iz nepridobitne dejavnosti, izplačani iz proračuna, bi morali biti obravnavani predvsem z vsebinskega, ne pa samo s formalnega vidika. Ali je trditev, da bi morali biti v določenih primerih prejemniki subvencij tretirani kot zavezanci za namene DDV in DDPO, pravilna ali ne? V nalogi je predmet proučevanja tudi področje oprostitev DDV pri opravljanju nepridobitne dejavnosti. V praksi razlikujemo med tako imenovanimi pravimi in nepravimi oprostitvami. Kdaj si davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dejavnosti, od svojih dobav ne obračunajo davka, hkrati pa tudi nimajo pravice do odbitka davka, ki jim ga zaračunajo dobavitelji? V takih primerih govorimo o nepravih oprostitvah v sistemu DDV, prava oprostitev pa pomeni, da davčni zavezanec DDV ne obračuna in plača, hkrati pa ima pravico do odbitka davka. V nalogi sem raziskovala, kakšne vrste oprostitev se pojavljajo pri obdavčitvi na podlagi ZDDV-1 pri zavezancih, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti8.. 8. Davčna uprava RS, Kaj so oprostitve, Verlag Dashöfer, 1.10.2013, http://www.dara.si/33/kaj-sooprostitve-ddv-uniqueiduchxzASYZNaFj_rY2QeX7XEHLBPPp79d/?query=oprostitve&serp=1.. 4.

(15) Pri nadaljnjem proučevanju problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti sem se osredotočila na dohodnino. Temeljni davčni problem pri obdavčitvi z vidika dohodnine je proučevanje davčne obravnave dohodkov, prejetih kot nadomestilo za opravljanje prostovoljnega dela in obdavčitev stroškov funkcionarjev za sodelovanje pri delovanju nepridobitnih organizacij. ZDoh-2 med druge dohodke vključuje vsak dohodek, ki ga prejme prostovoljec od prostovoljne organizacije na podlagi ali v zvezi z opravljanjem prostovoljskega dela, v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo. Če prostovoljec izvaja delo na področju humanitarne, dobrodelne, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, ljubiteljske, kulturne, športne ali raziskovalne dejavnosti v okviru nepridobitne dejavnosti in za to prejme plačilo, se to obravnava kot drugi dohodek, ki predstavlja davčno osnovo. Ali se lahko sklepajo s prostovoljci avtorske pogodbe namesto podjemnih pogodb, čeprav ne gre za pravo avtorsko delo? Kakšna je razmejitev med tema pogodbama, če jih nepridobitna organizacija sklene s prostovoljcem? Opredelila sem tudi, kdaj se posamezno prostovoljsko delo ne šteje za brezplačno opravljanje dela9. Na drugi strani sem proučila problematiko obdavčitev povračil stroškov funkcionarjem pri opravljanju nepridobitne dejavnosti. Zanimalo me je, kdaj so ti stroški vključeni v davčno osnovo ter ali nepridobitna organizacija sploh sme izplačati tovrstrstne stroške funkcionarjem, ki niso zaposleni v tej organizaciji.. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen magistrske naloge je bil na teoretični in empirični ravni analizirati problematiko obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti, z vidikov davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Glavni cilj magistrske naloge je bil proučiti problematiko obdavčitve dohodkov, ki se pri zavezancih, ki opravljajo nepridobitno dejavnost, v praksi dejansko pojavlja in ki je lahko različno interpretirana. Pri doseganju tega glavnega cilja sem sledila naslednjim ciljem:. 9. Davčna uprava RS, Prostovoljno delo, Pojasnilo DURS št. 4210-1168/2006, Verlag Dashöfer, 8.12.2006, http://www.dara.si/33/prostovoljno-delo-uniqueiduchxzASYZNbjZRTOAeqlbbCH4AI7UQt/?query=prostovoljno%20delo&serp=1.. 5.

(16) -. opredeliti značilnosti, organizacijske oblike in razlike med nepridobitnimi organizacijami; opredeliti posamezne dohodke, ki predstavljajo vire financiranja nepridobitne dejavnosti; proučiti problematiko obdavčitve posameznih dohodkov v nepridobitni dejavnosti, z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine.. Pri proučitvi problematike obdavčitev dohodkov iz nepridobitne dejavnosti sem preverjala naslednjo zadano tezo: Pravna ureditev na področju obdavčitve z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine postavlja zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, a opravljajo tudi pridobitno dejavnost, v neenakopraven položaj, saj se jim v določenih primerih obdavčijo dohodki, ki bi morali biti opredeljeni kot nepridobitni, v skladu s 3. členom Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.. 1.3 Predpostavke raziskave Predpostavljam, da bo magistrska naloga na teoretični ravni predstavljala univerzalen pogled na problematiko obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Naslednja predpostavka je, da se zakonodaja na področju obdavčitev nepridobitnih dejavnostih z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine v času pisanja magistrske naloge ne bo spremenila.. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Pri teoretičnem raziskovanju sem uporabila sekundarni način pridobivanja podatkov. Pri tem sem uporabila: -. -. deduktivno metodo - na podlagi proučevanja domače in tuje literature o nepridobitnih organizacijah sem opredelila sam pojem nepridobitnih dejavnosti, njihovo organiziranost, značilnosti, vrste dohodkov in problematiko njihovih obdavčitev; metodo deskripcije - s pomočjo te metode sem opredelila teoretične pojme in predstavila že ugotovljena dejstva;. 6.

(17) -. metodo kompilacije, s pomočjo katere sem povzela dognanja, ugotovitve in stališča različnih avtorjev in zakonodaje; metodo dokazovanja in spodbijanja, s pomočjo katere sem dokazala, da bi lahko bili nekateri dohodki izvzeti iz davčne osnove; metodo primerjave s tujimi državami - primerjala sem stanje v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi državami.. Podatki so pridobljeni iz strokovne literature, člankov, elektronskih virov s področja nepridobitnih organizacij, njihovih virov financiranja in obdavčitev ter iz zakonodajnega področja.. 7.

(18) 2 OPREDELITEV NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI Najširša opredelitev pojma nepridobitnih organizacij zajema vse vrste organizacij, ki niso pridobitne, ne glede na to, kdo jih ustanovi ali financira njihovo delovanje. Sodobne nepridobitne organizacije se soočajo s pritiski javnosti in drugih zainteresiranih oseb za povečevanje učinkovitosti ter uspešnosti svojega poslovanja oziroma delovanja. Povečujejo se pritiski glede izvajanja nepridobitne dejavnosti za zagotavljanje kar največjih koristi posameznim uporabnikom ali širši skupnosti za denar, ki ga nepridobitna organizacija prejme in porabi. V delovanje nepridobitne organizacije se vedno bolj vnašajo sestavine tržnega delovanja, pri njihovem vodenju se uporabljajo orodja za vodenje pridobitnih organizacij, povečujejo in zaostrujejo se zunanji nadzor ter zahteva po uresničevanju odgovornosti10. Z vidika zasebnega prava države uporabljajo različne modele razmejitev med nepridobitnim in pridobitnim sektorjem. Med nepridobitne organizacije uvrščajo subjekte, ki jim ni dovoljeno deliti ustvarjenega dobička med člane organizacije niti med delovanjem niti ob prenehanu (prvi model), in subjekte, ki so ustanovljeni za splošnokoristen namen oziroma delovanje v javnem interesu (drugi model). Država mnogokrat modela kombinira med sabo in zahteva izpolnjevanje obeh pogojev, kar lahko prinaša nepridobitnim organizacijam ugodnosti na davčnem področju ali na področju pridobivanja finančnih sredstev. Nepridobitne organizacije lahko opravljajo poleg nepridobitne dejavnosti tudi pridobitno dejavnost, vendar ne kot svojo izključno dejavnost. Treba je ločevati med namenom oziroma cilji organizacije in dejavnostjo, ki jo opravljajo te organizacije. Cilji morajo biti nepridobitni, dejavnost pa je lahko tudi pridobitna. Če pride do prenehanja nepridobitne organizacije, se premoženje ne sme prenesti na člane, saj ta namen presega namene članov takšne organizacije in je splošnokoristen11. Država je leta 2007 z objavo posebnega pravilnika, ki podrobneje ureja obdavčitev pridobitnih poslov v posebnih tipih organizacij in te posle ločuje od nepridobitnih, zaprla vprašanje nerešene problematike glede obdavčitve poslov javnega sektorja, dobrodelnih organizacij in podobnih ustanov. Novembra 2007 je bil objavljen Pravilnik o razmejitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti v zavodih, društvih, zvezah, zbornicah in drugih podobnih organizacijah. Ker je tovrstno področje zelo zahtevno, se je pojavila potreba po spremembah. Leta 2009 je bil v Uradnem listu RS 10. Korošec Bojana, Nepridobitne organizacije in merila za presojanje njihovega delovanja in dosežkov, Fakulteta za organizacijske vede, v Organizacija, letnik 35, Kranj, 2002, str. 73. 11 Podlipnik Jernej, Davčna oprostitev za nepridobitne organizacije zasebnega prava v Sloveniji in izbranih državah, Inštitut za javno upravo, Gospodarski vestnik, v Javna uprava 2011/3-4, Ljubljana, 2011, str. 31-32.. 8.

(19) št. 68/2009 obljavljen Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki velja še danes in ima izjemno pomemben vpliv na poslovanje subjektov, ki opravljajo nepridobitno in pridobitno dejavnost. ZDDPO-2 v svojih členih ne izključuje javnih zavodov, javnih podjetij, društev, zvez društev, ustanov, zadrug in drugih podobnih nepridobitnih organizacij kot zavezancev za davek posebej, torej velja, da so vse naštete organizacije zasebnega ter javnega prava v skladu s splošno določbo 3. člena ZDDPO-2 zavezanci za plačilo davka od dohodka pravnih oseb. Biti zavezanec dejansko še ne pomeni, da pravna oseba davek tudi plača, saj so zavodi, društva, zveze in podobne nepridobitne organizacije po pravilih 9. člena ZDDPO-2 oproščene plačila davka od dohodkov pravnih oseb v delu, ki predstavlja nepridobitno dejavnost. Torej je razmejitev na pridobitno in nepridobitno dejavnost izjemno pomembna12. V okviru ekonomske vsebine je za razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo pomembno dvoje: - namen opravljanja neke dejavnosti, - poseg na trg in konkuriranje ostalim ponudnikom. Če je v nekem poslu cilj njegove izvedbe doseganje dobička, je takšen posel pridobiten. Ni pomemben dejanski končni rezultat - torej ali posel dejansko prinese dobiček ali ne - pomemben je namen, zakaj se je organizacija lotila določenega posla. Na opredelitev dejavnosti in njeno razmejitev od nepridobitne nima prav nobenega vpliva morebitno dejstvo, da ustvarjenega presežka prihodkov organizacija ne nameni za nobene druge namene, ampak v celoti za namen, za katerega je ustanovljena. Razdelitev presežka prihodkov nima vpliva na to, ali je posel pridobiten ali nepridobiten. Osnovni namen je opravljanje dejavnosti. Nadalje. Če z opravljanjem neke dejavnosti organizacija predstavlja konkurenco ostalim ponudnikom na trgu, ki ponujajo enako ali enakovredno blago ali storiteve, je takšna dejavnost opredeljena kot pridobitna. Če to ne bi veljalo, bi imela organizacija pred ostalimi pomembno prednost na trgu, saj bi lahko zaradi morebitne neobdavčljivosti ponudila nižje cene od tistih, ki morajo davke plačati v celoti. Razmejevanje dohodkov, ustvarjenih v okviru nepridobitne dejavnosti od tistih, ki jih organizacija ustvari v okviru pridobitne dejavnosti, je v praksi vse prej kot enostavna13.. 12. Černe Mitja, Pridobitna in nepridobitna dejavnost 2015 – Pravilnik o pridobitni dejavnosti, BDO Svetovanje d.o.o.. http://www.racunovodja.com/narocniki/default.aspx?doc=PridobitnaInNepridobitnaDejavnost_2015&tis k=sem. 13 Černe Mitja, Pridobitna in nepridobitna dejavnost 2015 – Pravilnik o pridobitni dejavnosti, BDO Svetovanje d.o.o.. http://www.racunovodja.com/narocniki/default.aspx?doc=PridobitnaInNepridobitnaDejavnost_2015&tis k=sem.. 9.

(20) Abstraktna in normativna opredelitev splošnega družbenega interesa je delovanje in ravnanje z namenom, da rezultati v obliki dobrin in storitev koristijo vsem, ne glede na to, ali so sposobni in željnji pri njih sodelovati. Pojem nepridobitno delovanje se torej nanaša na »služenje« splošnemu družbenemu koristnemu interesu, ki je legitimno operacionaliziran kot javni in skupni interes. Nepridobitne organizacije so torej organizacije, ki si postavijo kot temeljni cilj in smisel obstoja »služenje« javnemu ali skupnemu interesu. Javni interes uresničujejo skozi svoje delovanje javne nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s strani javnih avtoritet kot tudi zasebne nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s strani zasebnih fizičnih in pravnih oseb. Na drugi strani pa skupni interes uresničujejo le zasebne nepridobitne organizacije, ki so ustanovljene s strani članov14. Povzamem lahko, da pojem nepridobitne organizacije opredeljuje organizacije, ki opravljajo nepridobitne dejavnosti in delujejo v splošno družbeno koristen namen. Na takšen način uresničujuejo javni in skupni interes ter delujejo v javno in skupno dobro. Javni interes in javno dobro uresničujejo javne ter zasebne organizacije, ki jih ustanovijo javne avtoritete, medtem ko skupni interes in skupno dobro uresničujejo zasebne organizacije, ki jih ustanovijo državljani. Najlažja opredelitev nepridobitnih organizacij je, da so to organizacije, ki niso pridobitne, ne glede na to, kdo jih ustanovi in financira. Bistvo delovanja nepridobitnih organizacij je namen oziroma cilj, zaradi katerega so ustanovljene, in sicer delovanje v splošno družbeno korist. Slika 1 nam prikazuje shemo nepridobitnih organizacij v službi splošnega družbenega interesa. Splošni družbeni interes sestavljajo ravnanja, ki koristijo vsem, ne glede na to, ali so v njih sposobni ali voljni sodelovati.. 14. Kolarič Zinka, Črnak-Meglič Andreja in Vojnovič Maja, Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi, Založba FDV, Ljubljana, 2002, str. 10-12.. 10.

(21) SLIKA 1: NEPRIDOBITNE DRUŽBENEGA INTERESA. ORGANIZACIJE. V. SLUŽBI. SPLOŠNEGA. SPLOŠNI DRUŽBENI INTERES. PRINCIP DEMOKRATIČNOSTI. Državljani. Javne avtoritete. JAVNI INTERES. SKUPNI INTERES. Javne organizacije Zasebne organizacije. Zasebne organizacije. JAVNO DOBRO Dostopno vsem pod enakimi pogoji. SKUPNO DOBRO Vzajemno koristno. Dostopno. Vir: Povzeto po Kolarič, Črnak-Meglič, Vojnovič, 2002, str. 13.. 2.1 Značilnosti nepridobitnih dejavnosti Temeljni cilj nepridobitnih organizacij je zagotavljanje čim širše ravni zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin, z zagotavljanjem stvari in storitev. Med cilji nepridobitnih organizacij je izpostavljen cilj enakosti, še posebej pri delovanju javne uprave. Pri izvajanju nepridobitne dejavnosti ima izjemo pomembno vlogo delovna sila, saj mnoga pomembna dela v nepridobitnih organizacijah zahtevajo visoko strokovno raven. Nekateri sodelavci so v nepridobitni organizaciji zaposleni in prejemajo plačilo, na drugi strani pa je veliko prostovoljcev, ki svoje delo opravljajo brezplačno. Značilnost izvajanja nepridobitne organizacije je tudi omejena vloga tržnega mehanizma. Pravno formalno so nepridobitne organizacije zanimive predvsem 11.

(22) iz davčnega vidika, saj je delovanje nekaterih popolnoma neobdavčeno, večina uživa pomembne davčne ugodnosti, ki so včasih razlog, da se med nepridobitnimi dejavnostmi pojavljajo tudi tako imenovane prikrite pridobitne organizacije. Pravno naravo ima tudi prepoved delitve sredstev in presežka med posameznike. Tudi v primeru prenehanja delovanja nepridobitne organizacije ali preoblikovanja v pridobitno, se sredstva in presežek ne smeta deliti, ampak se morata prerazporediti v drugo dejavnost. Ena od značilnosti nepridobitnih organizacij je tudi manjša možnost delegiranja vodenja na nižje ravni oziroma manjša možnost decentraliziranega vodenja, kar se kaže v zapleteni birokraciji15. Nepridobitne organizacije se razlikujejo po institucionalnih, ekonomskih in programskih vidikih. Razlikujejo se glede na velikost (manjše, srednje, velike), pravno obliko (društvo, ustanove, korporacija javnega prava in kapitalska družba), ustanovitelja (država ali zasebni ustanovitelj) in dejavnost (zagotavljanje osebnih, temeljnih, skupnih in javnih dobrin). Razlika med nepridobitnimi organizacijami je tudi pri opravljanju del sodelavcev, ki so lahko zaposleni, prostovoljski ali pa oboje. Nepridobitna dejavnost je financirana z deleži, cenami, pristojbinami, prispevki, darili, donosi in davki. Z opravljanjem nepridobitne dejavnosti se zagotavljato storitve in dobrine članom, tretjim osebam ali skupnostim. Urejenost nepridobitnih organizacij je hierarhična ali oligarhična ali demokratična. Z opravljanjem nepridobitne dejavnosti se dosegajo formalni in stvarni cilji16. Javnost ima o nepridobitnih dejavnostih predstavo, da so to entitete, ki jih odlikujejo tri osnovne značilnosti17: - so majhne, dinamične in nebirokratske entitete, ki so se sposobne hitro ter uspešno prilagajati spreminjajočim družbenim pogojem, kar je njihova komparativna prednost pred javnimi oziroma vladnimi organizacijami; - dejavnost požrtvovalno opravljajo prostovoljci, so popolnoma predani delu, zaradi česar so te organizacije sposobne kakovostneje zadovoljiti potrebe uporabnikov kot druge organizacije; - vrednote so vtkane v organizacije, so varovane, promovirane in implementirane skozi aktivnosti same organizacije, posebej pomembni sta vrednosti solidarnosti in. 15. Korošec Bojana, Nepridobitne organizacije in merila za presojanje njihovega delovanja in dosežkov, Fakulteta za organizacijske vede, v Organizacija, letnik 35, Kranj, 2002, str. 74-75. 16 Trunk Širca Nada in Tavčar Mitja, Management neprofitnih organizacij, Visoka šola za management, Koper, 2000, str. 9. 17 Kolarič Zinka, Neprofitno-volonterske organizacije in njihov razvo – od volontarizma k profesionalizmu, Teorija in praksa let. 40, 1/2003, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2003, str. 3740.. 12.

(23) altruizma, ki dejansko pomenita pomagati tistim v družbi, ki so pomoči najbolj potrebni. Vendar pa je potrebno opozoriti, da imajo nepridobitne organizacije ohlapno in fleksibilno organizacijsko strukturo le takrat, ko nastajajo in oblikujejo svojo identiteto, kasneje pa se profesionalizirajo in birokratizirajo. Znotraj njih se oblikujejo delitev dela, norme in pravila. V svoje delovanje vključujejo zaposlene in plačane profesionalce, predvsem na ravni opravljanja administrativnih in menedžerskih funkcij. Tekom razvoja svoje dejavnosti lahko pride do izpada vrednot solidarnosti in altruizma, krepi pa se egoizem, zlasti zaradi komercializacije. Nepridobitnim dejavnostim je skupno naslednje18: -. so nepridobitne oziroma zasebne – ustanovijo jih fizične in pravne osebe; smisel njihovega obstoja je delovanje v javno koristne namene in/ali v skupno dobro svojih članov; so organizacije z določeno stopnjo formalne organiziranosti in pravil.. Temeljna značilnost nepridobitnih dejavnosti je nepridobitnost organizacije19. V praksi obstaja tudi opredelitev nepridobitnih dejavnosti na podlagi naslednjih sodil: - zakonska: po zakonih posamezen države, ki določajo, katere organizacije oziroma dejavnosti so nepridobitne; - ekonomska: nepridobitne so dejavnosti, ki prejmejo več kot 50 % prihodkov -. nepridobitne narave, kot to opredeljuje Pravilnik; funkcionalna: nepridobitna je organizacija, ki deluje zato, da zagotavlja javne dobrine.. V Sloveniji so kot zasebne nepridobitne organizacije zakonsko urejena društva, fundacije, stanovanjske zadruge, cerkvene organizacije in nepridobitni zasebni zavodi. Glavne značilnosti nepridobitnih organizacij lahko strnemo v naslednje alineje20: - odsotnost merjenja profita, - posebna davčna in pravna obravnava nepridobitnih organizacij, - nagnjenost k storitvenim dejavnostim,. 18. Kolarič Zinka, Neprofitno-volonterske organizacije in njihov razvoj – od volontarizma k profesionalizmu, Teorija in praksa letnik 40, 1/2003, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2003, str. 38. 19 Tavčar Mitja I., Strateški management nepridobitnih organizacij, Fakulteta za management, Koper, 2005, str. 15-17. 20 Anthony N. Robert in Young W. David, Management control in nonprofit organizations, McGrawHill/Irwin, New York, 2003, str. 53.. 13.

(24) -. večje omejitve pri določanju ciljev in strategij, manjša odvisnost od kupcev pri finančni podpori, prevlada strokovnjakov na določenem področju, razlike pri upravljanju nepridobitne organizacije, pomembnost političnih vplivov, tradicija pomanjkanja pri nadzoru ravnanja.. Zaključim lahko, da je glavne značilnosti nepridobitnih dejavnosti možno strniti v naslednjih alinejah: - zadovoljujejo čim širši krog potreb različnih interesnih skupin; - pri njihovem delovanju ima tržni mehanizem omejeno vlogo, ni pa povsem izključen in v zadnjih letih pridobiva na vlogi, prav tako kot postaja nepridobiten -. -. sektor čedalje bolj enakovreden partner pridobitnemu sektorju in vladi; nepridobitne organizacije ne smejo deliti sredstev in presežka med posameznike, ampak ga morajo nameniti za delovanje nepridobitne dejavnosti in ga vložiti nazaj v nepridobitno organizacijo - tudi v primeru prenehanja organizacije, se presežek in premoženje ne delita, ampak se vložita v drugo organizacijo, ki je opredeljena v temeljnem aktu; nepridobitne organizacije se med sabo razlikujejo po velikosti, obliki, ustanoviteljih in dejavnosti; so avtonomne in prostovoljske, s temeljnim načelom solidarnosti in altruizma.. 2.1.1 Definicije nepridobitne dejavnosti Nepridobitna organizacija je organizacija, katere cilj delovanja je nekaj drugega kot doseganje dobička za lastnike. Ponavadi je glavni cilj zagotavljanje določenih storitev z resursi, ki jih ima organizacija na razpolago. Uspešnost nepridobitne organizacije se meri po tem, koliko storitev je organizacija izvedla in kako dobro so bile opravljene. Povedano enostavneje - uspešnost nepridobitne organizacije se meri s tem, koliko organizacija prispeva k javnemu dobremu21. V nepridobitnih organizacijah je izvedbo del mnogo težje meriti kot v pridobitnih, težje je določiti odnos med stroški in koristmi, saj se koristi težko določijo. Vodstveni kader nepridobitnih organizacij mora zagotoviti, da se sredstva učinkovito uporabijo. Nepridobitne organizacije so organizacije, ki opravljajo eno ali več dejavnosti s področja izobraževanja, vere, dobrodelnosti, znanosti, književnosti, varnosti, športa in 21. Anthony N. Robert in Young W. David, Management control in nonprofit organizations, McGrawHill/Irwin, New York, 2003, str. 48 – 49.. 14.

(25) preprečevanja krutosti nad otroki in živalmi22. Po pravni opredelitvi so nepridobitne organizacije tiste, ki so ustanovljene na podlagi določenega zakona s točno določenimi cilji in nameni. Na podlagi funkcionalne opredelitve nepridobitne dejavnosti lahko določimo, zakaj se je nepridobitna organizacija ustanovila, torej kakšen je njen namen delovanja. Nadalje lahko z ekonomskega vidika nepridobitno organizacijo definiramo glede na vire financiranja. Iz navedenega lahko izpeljem splošno definicijo nepridobitne organizacije, in sicer da je to pravna ali socialna entiteta, ki je ustanovljena točno z določenim namenom oskrbovanja s storitvami ali proizvodi določene skupine ljudi. Njen namen ni povezan z ustvarjanjem prihodkov.. 2.1.2 Edinstvenost nepridobitnega sektorja Nepridobitni sektor se je od leta 1996 dalje razvijal hitreje od pridobitnega sektorja, kar se kaže tudi na področju zaposlovanja. Stopnja rasti zaposlenosti v nepridobitni dejavnosti je povprečno znašala 2,4 % letno. Najhitreje se je nepridobitni sektor razvijal v Združenih državah Amerike, najpočasneje pa v Vzhodni Evropi in na Kitajskem. Zaradi tovrstne pomembnosti ima izvajanje nepridobitne dejavnosti poseben status, kar se odraža na področju izvzema iz obdavčitve dohodkov, plačila zavarovanja za primer brezposelnosti, plačila nižje poštnine, neplačil državnih storitev v obliki kolkov in taks, nepridobitne organizacije imajo prost dostop do donatorjev in brezplačnih javnih medijev, hkrati pa lahko prejemajo donacije in darila, ne da bi odvedli davke23. V bližnji preteklosti je bil državni aparat relativno radodaren pri zagotavljanju koristi nepridobitnemu sektorju, nato pa se je to zaradi izkoriščanja spremenilo in je obdavčeno tudi opravljanje pridobitne dejavnosti znotraj nepridobitnega sektorja. Države vršijo natančen nadzor nad doseganjem individualnih koristi posameznikov znotraj nepridobitnih organizacij. V Združenih državah Amerike izvajanje nepridobitne dejavnosti vključuje delovanje bolnišnic, muzejev, šol, centrov za brezdomce, simfoničnih orkesterstro, raziskovalnih centrov, skupnosti za mlade in podobno. Za njih se uporablja skupno ime, in sicer neodvisni sektor, ki nakazuje na njihovo edinstveno vlogo v družbi, ki se razlikuje od podjetij in vlade. Največji delež nepridobitnih organizacij predstavljajo verske. 22. Anheier K. Helmut, Nonprofit organizations – Theory, management, policy, Routledge, London, New York, 2010, str. 40 – 48. 23 Anheier K. Helmut, Nonprofit organizations – Theory, management, policy, Routledge, London, New York, 2010, str. 21 – 22.. 15.

(26) organizacije (34 %), sledijo izobraževanje (14 %), organizacije s človekoljubno pomočjo (10 %), zdravstvene organizacije (8 %), organizacije, ki služijo javnemu namenu (7%), umetniške in kulturne organizacije (5 %) ter ostalo (12 %). Podatki veljajo za leto 2007, ko je bilo v Združenih državah kar 1,9 milijona nepridobitnih organizacij, ki so ustvarile 1,1 bilijona dolarjev nepridobitnih prihodkov. Raven zaposlenosti v nepridobitnih organizacijah je znašala 8,1 %, s prostovoljskim delom pa se je ukvarjalo kar 26,6 % oziroma 60,8 milijonov Američanov24.. 2.2 Organizacijske oblike nepridobitne dejavnosti Med nepridobitnimi organizacijami obstajajo razlike glede na to, kakšna je njihova osnovna nepridobitna dejavnost. Poznamo naslednje kategorije oziroma razdelke nepridobitne dejavnosti25: umetnost, kultura in humanitarna dejavnost, izobraževanje, okolje in živalstvo, zdravje, človeške storitve, mednarodne in zunanje zadeve, javna, družbena korist, verske organizacije, vzajemne članske organizacije. Pri razumevanju organizacijskih oblik nepridobitnih organizacij je bistveno razlikovanje med javnimi in zasebnimi nepridobitnimi organizacijami. Javne nepridobitne organizacije je možno deliti na državne in lokalne nepridobitne organizacije, katere lahko nadalje delimo na agencije, komisije ter organe. Osnovno razlikovanje pri zasebnih nepridobitnih organizacijah je delitev na dobrodelne organizacije ter na članske organizacije. K dobrodelnim organizacijam prištevamo zdravstvene, izobraževalne, socialne, verske, kulturne in znanstvene organizacije, k članskim organizacijam pa družabne klube, bratske organizacije, sindikate, trgovinska združenja, članske zbornice ter podobno26. Delitev organizacij na javne nepridobitne in zasebne nepridobitne organizacije izhaja iz dejavnikov različnosti, ki izvirajo iz okolja, različnih vplivov na delovanje ter različnih procesov v organizaciji. Dejavniki različnosti so tržišče, omejitve, interesni vplivi, prisila in širina delovanja, vpliv javnosti na delovanje, lastništvo oziroma pravica razpolaganja, smotri in cilji, omejitve pristojnosti oziroma pooblastil, merila oziroma standardi uspešnosti ter vzpodbude27. 24. Granof H. Michael in Khumawala B. Saleha, Government and not-for-profit accounting concepts & practices, United States of America, John Eiley & Sons, Inc, 2011, str. 9 – 11. 25 Andreasen R. Alan in Kotler Philip, Strategic marketing for nonprofit organizations, Pearson Prentice Hall, New Jersey, 2008, str. 24 – 27. 26 Anthony N. Robert in Young W. David, Management control in nonprofit organizations, McGrawHill/Irwin, New York, 2003, str. 49 - 50. 27 Trunk Širca Nada in Tavčar Mitja, Management neprofitnih organizacij, Visoka šola za management, Koper, 2000, str. 13.. 16.

(27) Slika 2 prikazuje organizacijske oblike nepridobitne dejavnosti. SLIKA 2: ORGANIZACIJSKE OBLIKE NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI VSE ORGANIZACIJE V DRUŽBI. 1. Kriterij cilja, misije. PRIDOBITNE ORGANIZACIJE. NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE. 2. Kriterij ustanovitelja / lastnika. JAVNE NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE. ZASEBNE NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE. 3. Kritej formalno pravnega statusa. DELUJEJO V JAVNEM INTERESU. DELUJEJO V SKUPNEM INTERESU. DRUŠTVA/ZDRUŽENJA, ZASEBNI ZAVODI, USTANOVE, SOCIALNA PODJETJA, VERSKE USTANOVE. ČLANSKI KLUBI/DRUŠTVA/ZDRUŽENJA, ČLANSKE KOOPERATIVE, SINDIKATI, POLITIČNE STRANKE. 4. Kriterij izvajalca aktivnosti. PROFESIONALIZIRANE, PROSTOVOLJNE, MEŠANE ORGANIZACIJE. Prirejeno po: Kolarič, Črnak-Meglič, Vojnovič, 2002, str. 27. Prav tako slika 2 prikazuje organizacijske oblike vseh organizacij v družbi. Pridobitne organizacije le navede, organizacijske oblike nepridobitnih organizacij pa deli na podlagi naslednjih kriterijev: kriterij cilja oziroma misije (ali je osnovni cilj delovanje v splošno dobro ali ustvarjanje dobička), kriterij ustanovitelja oziroma lastnika (ali je ustanovitelj država oziroma vlada ali zasebna fizična ali pravna oseba), kriterij formalno pravnega statusa (delovanje v javnem interesu ali delovanje v skupnem. 17.

(28) interesu), kriterij izvajalca aktivnosti (nepridobitno dejavnost opravljajo zaposleni profesionalci ali prostovoljci ali oboji)28. Slika 3 prikazuje shemo nepridobitnih organizacij skladno s slovensko statusnopravno ureditvijo. SLIKA 3: NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE PO SLOVENSKI STATUSNO PRAVNI UREDITVI NEPRIDOBITNE ORGANIZACIJE. JAVNE ORGANIZACIJE. Državni organi; organi lokalnih skupnosti; javni zavodi (šole, bolnišnice, zavodi za zaposlovanje, zavodi za zdravstveno zavarovanje...); javni gospodarski zavodi. NAPOL JAVNE ORGANIZACIJE. Gospodarske zbornice in obrtne zbornice. ZASEBNE ORGANIZACIJE. Zavodi, zadruge, politične stranke, društva, ustanove, sindikati, poklicna združenja, dobrodelne organizacije, organizacije potrošnikov. Prirejeno po: Trunk Širca in Tavčar, 2000, str. 7. Po slovenski statusno-pravni ureditvi delimo nepridobitne organizacije glede na ustanovitelje. Tiste, ki jih ustanovi država, štejemo za javne nepridobitne organizacije, ostale pa so zasebne nepridobitne organizacije. V praksi poznamo tudi napol javne organizacije, ki nastanejo v primerih, ko pri opravljanju dejavnosti medsebojno sodelujeta zasebni in javni sektor29. Delitev pravnih oseb na pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava izhaja iz razlikovanja med javnim ter zasebnim pravom. V Sloveniji je ta delitev postala pomembna šele po letu 1990, ko smo doživeli pravne, politične in gospodarske 28. Kolarič Zinka, Črnak-Meglič Andreja in Vojnovič Maja, Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi, Založba FDV, Ljubljana, 2002, str. 27. 29 Trunk Širca Nada in Tavčar Mitja, Management neprofitnih organizacij, Visoka šola za management, Koper, 2000, str. 7.. 18.

(29) spremembe. Zasebno pravo temelji na zasebni avtonomiji, kjer posamezniki prostovoljno vstopajo v pravna razmerja in delujejo svobodno. Na drugi strani pa so pravne osebe javnega prava, za katere velja, da ravnajo oblastno kot del državnega aparata. Javno pravo ureja organizacijo oblastnih organov, njihova medsebojna razmerja ter razmerja med njimi in uporabniki30. Delitev pravnih oseb na pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava se je v Sloveniji pričela šele z odpravo družbene lastnine ter družbene pravne osebe. Družbena pravna oseba je bila univerzalna pravna oseba za pridobitno in nepridobitno področje, ne glede na to, ali je šlo za premoženjsko ali člansko združbo. Delitev na pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava se je pojavila po sprejetju Ustave Republike Slovenije. V praksi se je pravna teorija zaradi kratkega obdobja zakonodajnih izkušenj poenotila. Dejstvo je, da sta javno in zasebno pravo veji enovitega ter celovitega pravnega sistema zasebnega prava31.. 2.2.1 Posebne vrste nepridobitne dejavnosti V predhodnem razdelku sem predstavila osnovne organizacijske oblike nepridobitne dejavnosti, ki jih delimo na javne in zasebne, vendar pa je pomembno tudi razlikovanje med posameznimi oblikami zasebnih nepridobitnih organizacij. S tem namenom v nadaljevanju na kratko predstavljam prostovoljske in verske organizacije, fundacije ter ostale nepridobitne organizacije.. 2.2.1.1 Prostovoljne organizacije Prostovoljne organizacije so zasebne organizacije, katerih članstvo temelji na neobveznem sodelovanju. Takšne organizacije vodi Upravni odbor. Člani prostovoljskih organizacij imajo določene ugodnosti, kar jih ločuje od nečlanov. Obstajajo različne oblike prostovoljskih organizacij, od obrtnih cehov, do gospodarskih združenj, političnih strank, interesnih skupin in podobno. V Evropi se po 1990 letu pojavljajo predvsem zaradi gospodarskih razlogov prostovoljno organizirane nepridobitne organizacije, kot na primer gibanje za ženske pravice, gibanje delavskega razreda... Članstvo v posameznih prostovoljskih organizacijah pomeni socialno razlikovanje med prebivalstvom. V Združenih državah Amerike je kar 57 % 30. Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba d.o.o., Ljubljana, 2003, str. 93-97. Bohinc Rado, Osebe javnega prava (javni zavodi, javna podjetja, javne agencije, javni skladi), GV Založba d.o.o., Ljubljana, 2005, str. 25, 65. 31. 19.

(30) prebivalstva članov neke prostovoljske organizacije, v Nemčiji pa kar dve tretjini prebivalstva sodeluje v prostovoljskih organizacijah. Najvišjo stopnjo članstva v prostovoljskih organizacijah beležimo pri Švedih, saj jih je nepridobitno dejavnih kar 80 %. V prostovoljskih organizacijah se združuje praktično vso prebivalstvo, vendar vse nepridobitne organizacije niso registrirane32.. 2.2.1.2 Fundacije Fundacije imajo zelo dolgo zgodovino, vendar so razvojni razcvet doživele po letu 1975. Fundacije so nepridobitne organizacije, ki ne združujejo članov, ampak nastanejo na osnovi podpisane izvorne listine. Fundacija je pravna oseba zasebnega prava, ki deluje samoupravno, služi javnemu interesu in ne ustvarja dobička33. Poznamo različne tipe fundacij: fundacije z nepovratnimi sredstvi, operativne in korporativne fundacije, fundacije skupnosti ter fundacije s podporo vlade. Največ fundacij je v Združenih državah Amerike, in sicer preko 60.000, v Nemčiji jih je 9.000, enako v Veliki Britaniji, v Španiji okoli 6.000, v Italiji pa le 3.000. Število fundacij po letu 1990 narašča.. 2.1.1.3 Verske organizacije Pomembnost verskih organizacij je narasla predvsem po letu 1990 zaradi njihovega osnovnega namena delovanja, kot so ljudem pomagati dosegati njihove duhovne potrebe, ukvarjati se s pomoči brezdomcem, organizirati tako imenovane banke hrane in sosedske centre. Poznamo različne tipe verskih organizacij: bogoslužne agencije, medverske koalicije, agencije neposrednih storitev, agencije, ki jih sponzorirajo cerkve in podobno. Verske organizacije ponavadi vodijo teologi, ki imajo dovolj profesionalnega znanja, da lahko uresničujejo osnovni namen delovanja teh nepridobitnih organizacij. Poleg tega morajo skrbeti za koordinacijo izvajanja storitev ter pridobivanja finančnih sredstev34.. 32. Anheier K. Helmut, Nonprofit organizations – Theory, management, policy, Routledge, London, New York, 2010, str. 49 – 50. 33 Anheier K. Helmut, Nonprofit organizations – Theory, management, policy, Routledge, London, New York, 2010, str. 50 – 51. 34 Anheier K. Helmut, Nonprofit organizations – Theory, management, policy, Routledge, London, New York, 2010, str. 51- 52.. 20.

(31) 2.1.1.4 Ostale organizacije Med preostale organizacije prištevamo organizacije, ki imajo značilnosti pridobitnih in nepridobitnih organizacij, ker je njihovo delovanje tako prepleteno, da ni možna enostavna delitev. V nekaterih državah takšne organizacije delujejo po sistemu pridobitnih organizacij, v drugih pa je njihovo delovanje dovoljeno po pravilih, ki veljajo za nepridobitne organizacije. Sem prištevamo zadruge, vzajemne družbe in skupine za samopomoč35. Sklenem lahko, da delimo nepridobitne organizacije na javne in zasebne organizacije glede na to, kdo jih ustanovi. Javne se delijo naprej na javno upravo in javne zavode, zasebne pa na dobrodelne, komercialne ter članske organizacije. Temeljni dejavnik razvrstitve na javne in zasebne nepridobitne organizacije je tudi dejstvo, komu so namenjene storitve nepridobitne organizacije. Če so le-te namenjene strankam posameznikom, govorimo o zavodih in fundacijah, če so storitve namenjene članom, govorimo o združenjih, društvih, sindikatih, zbornica in verskih skupnostih, če pa so namenjene vsem državljanom, te storitve opravlja javna uprava. Lahko pa se ustanovijo nepridobitne organizacije, kjer medsebojno sodelujeta javni in zasebni sektor in v tem primeru govorimo o napol javnih organizacijah kot so gospodarske in obrtne zbornice. V Sloveniji je delitev na javne in zasebne nepridobitne organizacije postala pomembna šele po letu 1990. Pomembno je, da v naši državi postajajo čedalje bolj pomembne predvsem zasebne nepridobitne dejavnosti, saj zagotavljajo uresničitev splošno koristnih ciljev. Javne in zasebne organizacije lahko uspešno opravljajo svoje dejavnosti ter dosegajo cilje le v primeru, ko upoštevajo, da so del enovitega in celovitega pravnega sistema prava države.. 2.3 Razlike med nepridobitnimi organizacijami Poslanstvo nepridobitnih organizacij je ključnega pomena, saj z njim izražajo svojo dolgoročno humanitarno usmeritev. Največja težava pri opravljanju nepridobitne dejavnosti je v iskanju ravnovesja med humanitarno usmerjenim poslanstvom in ekonomsko logiko poslovanja36.. 35. Anheier K. Helmut, Nonprofit organizations – Theory, management, policy, Routledge, London, New York, 2010, str. 52- 53. 36 Mesec Bojana, Življenjski cikel neprofitne organizacije, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana, 2006, str. 24-25.. 21.

(32) Razlike med nepridobitnimi organizacijami lahko strnemo v naslednje točke37: 1. Delo v nepridobitnih organizacijah se v veliki meri opravlja prostovoljno, plačane so le funkcije strokovnih in podpornih služb, ki skrbijo za organizacijo in izvajanje celotnega prostovoljnega dela. Prednost takšnega poslovanja je v tem, da nepridobitne organizacije združujejo ljudi z enakimi razmišljanji, nameni in cilji. Na drugi strani pa je težava pri opravljanju dela s prostovoljci, saj funkcionarji nikoli ne vedo, kdo se bo odzval klicu, saj je delovna sila zelo nezanesljiva ravno iz razloga, ker opravlja delo prostovoljno. Kljub vsemu praksa kaže, da je zelo zanesljiv vsak tretji prostovoljec, kar pomeni, da tovrstne organizacije lahko računajo na tretjino razpoložljive prostovoljne sile. 2. Usmerjenost k pridobitni dejavnosti se širi v posameznih nepridobitnih organizacijah, kar se kaže predvsem v zdravstvenih in umetniških organizacijah. Takšno delovanje vodi k bolj agresivnemu obnašanju in idejam, da bi se določene nepridobitne dejavnosti privatizirale, ker na ta način prinašajo več dobička. 3. Razlikovanje med nepridobitnimi organizacijami je tudi v strukturi virov financiranja. Nekatere nepridobitne dejavnosti so v celoti financirane s strani privatnega sektorja v obliki donacij ali pa s strani države v obliki proračunskih sredstev, kar jih dela odvisne od financerjev. Njihovo delovanje postane podrejeno in v mnogih primerih ne morejo dosegati prvotno zastavljenih ciljev. Najboljša je razpršenost z vidika virov financiranja, saj se le tako zagotovi neodvisnost delovanja nepridobitnih organizacij. 4. Nepridobitne organizacije se v določenih primerih lahko obnašajo izjemno pridobitno, saj na njih vpliva okolje. Tako je na primer Unicef konec vsakega leta izjemno marketinško naravnan, ko prodaja novoletne voščilnice. Takšno obnašanje je razumljivo, saj so nepridobitne organizacije del kulturnega okolja in izkoriščajo marketing, z namenom pridobivanja novih virov financiranja. Po proučevanju nepridobitnih organizacij sem sklenila, da se le-te razlikujejo med sabo po načinu, kako so ustanovljene - ali so ustanovljene na pobudo državljanov ali na pobudo uporabnikov storitev. Nadalje je razlika med njimi, ali imajo zaposlene profesionalce za upravljanje z nepridobitno organizacijo ali pa vsa dela opravljajo prostovoljci. Razlike med nepridobitnimi organizacijami so tudi v velikosti, ustanoviteljih, virih financiranja in dejstvu, ali nudijo svoje storitve vsem državljanom ali samo svojim članom. Najboljše je, da je nepridobitna organizacija ustanovljena na pobudo uporabnikov storitev, da jo vodi in upravlja profesionaliziran kader, da delo opravljajo prostovoljci, ki ne pomenijo fizičnega bremena nepridobitni organizaciji in da država nima prevelike vloge. Del vloge ima zagotovo državni aparat, saj financira 37. Andreasen R. Alan in Kotler Philip, Strategic marketing for nonprofit organizations, Pearson Prentice Hall, New Jersey, 2008, str. 25 – 26.. 22.

(33) izvajanje nepridobitne dejavnosti iz proračuna, v zameno za opravljanje določenih storitev v javno dobro za svoje državljane.. 2.3.1 Razlike med nepridobitnimi organizacijami glede na opravljanje glavne dejavnosti Med samimi nepridobitnimi organizacijami obstajajo razlike tudi z vidika izvajanja glavne nepridobitne dejavnosti. Tako ločimo zdravstvene, izobraževalne, članske, človekoljubne in umetniške nepridobitne organizacije ter nepridobitne organizacije zvezne, državne in lokalne vlade38.. 2.3.1.1 Zdravstvene organizacije K zdravstvenim organizacijam prištevamo bolnišnice, dome za ostarele, rehabilitacijske centre, klinike in podobno. Za njih je značilno, da sledijo osnovnemu namenu opravljanja neplačanih storitev, vendar jih težave na področju financiranja čedalje bolj silijo k pridobitno naravnanemu izvajanju storitev. V praksi obstajajo prostovoljne in lastniške zdravstvene ustanove, ki se med sabo razlikujejo v virih financiranja, konkurenčnemu stanju in ekonomskemu okolju. Kljub povedanemu je potrebno poudariti, da zdravstvene ustanove delujejo kot nepridobitne organizacije in nimajo osnovnega namena maksimiranja dobička. Od ostalih nepridobitnih organizacij se razlikujejo po tem, da jih vodijo profesionalci in tudi vso delo opravi strokovni kader. Prostora za prostovoljstvo znotraj zdravstvenih nepridobitnih organizacij praktično ni39.. 2.3.1.2 Izobraževalne organizacije Poznamo nepridobitne in pridobitne izobraževalne organizacije. K pridobitnim štejemo zasebne univerze, fakultete in šole, ki so financirane s prispevki dijakov in študentov. Povezava med stroški in prihodki je neposredna, saj je potrebno s pridobitnimi prihodki pokriti vse stroške ter ustvariti določen dobiček. Na drugi strani pa k nepridobitnim izobraževalnim ustanovam prištevamo vse osnovne in srednje šole, 38. Anthony N. Robert in Young W. David, Management control in nonprofit organizations, McGrawHill/Irwin, New York, 2003, str. 74 - 77. 39 Anthony N. Robert in Young W. David, Management control in nonprofit organizations, McGrawHill/Irwin, New York, 2003, str. 74 - 75.. 23.

(34) fakutlete ter univerze, katerih ustanoviteljica je država, ki zagotavlja tudi osnovni finančni vir za izvajanje nepridobitne dejavnosti. Skupno vsem izobraževalnim organizacijam je, da delo v njih opravljajo profesionalci, torej strokovno usposobljen kader, ki je zaposlen in plačan. Tržna konkurenca obstaja predvsem pri zasebnih izobraževalnih ustanovah, čeprav morajo slediti konkurenci tudi državne izobraževalne organizacije. Pri nepridobitnih izobraževalnih organizacijah je vir financiranja izračunan po preprosti formuli število vpisanih študentov * stroški na posameznega študenta. Na ta način so pokriti osnovni izobraževalni procesi, vse ostalo pa morajo pokriti študenti sami v obliki šolnine. Torej je prihodek državnih izobraževalnih ustanov odvisen od števila vpisanih študentov, zato se mora vsaka nepridobitna organizacija promovirati na trgu in skrbeti, da število študentov ter posledično prihodek s strani države ne padeta40.. 2.3.1.3 Članske organizacije Značilnost članskih organizacij je, da je namen njihovega obstoja zadovoljevanje potreb in opravljanje storitev za njihove člane. Med članske organizacije prištevamo verske organizacije, sindikate, trgovinska združenja, strokovna združenja, bratska združenja, družabne in deželne klube, pokopališke družbe in politične stranke. V glavnem so članske organizacije financirane s članarino, ki so jo dolžni plačati člani. Tovrsten vir financiranja jim ne zadošča, zato morajo pridobiti tudi donatorska in sponzorska sredstva, predvsem pa morajo določene storitve ter blago prodajati na trgu in ustvarjati pridobitne prihodke. Članske organizacije vodijo profesionalci in Upravni odbori, veliko vlogo pri odločanju pa imajo tudi člani. Najšibkejši vodstveni upravni kader imajo zagotovo verske organizacije, saj so v večini vodene s strani ene osebe41.. 2.3.1.4 Človekoljubne in umetniške organizacije Človekoljubne organizacije vključujejo delovanje družin in otrok, saj izvajajo storitve, ki so namenjene najranljivejšim skupinam ljudi. Takšna organizacije je na primer Rdeči križ Slovenije. K umetniškim organizacijam prištevamo delovanje muzejev, orkestrov, gledališč, baletnikov. Kljub temu, da se človekoljubne in umetniške organizacije razlikujejo med sabo v osnovnem namenu delovanja, imajo skupen način. 40. Anthony N. Robert in Young W. David, Management control in nonprofit organizations, McGrawHill/Irwin, New York, 2003, str. 75. 41 Anthony N. Robert in Young W. David, Management control in nonprofit organizations, McGrawHill/Irwin, New York, 2003, str. 75 - 76.. 24.

(35) vodenja nepridobitne organizacije. Človekoljubne in umetniške nepridobitne organizacije imajo pri svojem delovanju izjemno podporo posameznih državljanov, podjetij, fundacij ter države. Njihovi prihodki niso neposredno povezani z opravljenimi storitvami, saj le-teh ne prodajajo. Res pa je, da so tovrstne nepridobitne organizacije zelo pogosto tarče raznih afer, ki jim otežujejo normalno delovanje42.. 2.3.2 Etični izivi nepridobitne dejavnosti Zagotovo je etični vidik tisti, ki najbolj razmejuje pridobitne in nepridobitne organizacije. Nepridobitne organizacije so ves čas izpostavljene opravljanju družbeno koristnih storitev, za katere niso neposredno plačane. Iz tega razloga jim država nudi določene pravice, privilegije, finančne podpore, vendar morajo ljudje, ki opravljajo nepridobitno dejavnost, kljub tem ugodnostim države, vložiti svoj čas in denar. Takšen poseben status nepridobitnih organizacij prinaša tudi določene obveznosti. Organizacije in državljani imajo etično odgovornost pri opravljanju svojega dela. Predvsem se morajo etično ravnati, ker pri svojem delu porabljajo nepridobitna finančna sredstva vseh državljanov in donatorjev. Tako so se dolžni obnašati odgovorno in delo opravljati vestno ter v skladu z namenom ustanovitve nepridobitne organizacije43.. 42. Anthony N. Robert in Young W. David, Management control in nonprofit organizations, McGrawHill/Irwin, New York, 2003, str. 76. 43 Andreasen R. Alan in Kotler Philip, Strategic marketing for nonprofit organizations, Pearson Prentice Hall, New Jersey, 2008, str. 27.. 25.

No results found