1
Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ EVA: 2014-1211-0416 Številka: 00702-22/2015/8 Datum: 22. 4. 2015
Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki ga je Državnemu zboru predložil Jani Möderndorfer
Poslanec Jani Möderndorfer (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku na podlagi 142. člena Poslovnika državnega zbora predložil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-A),– EPA 416-VII (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona).
Vlada Republike Slovenije izraža odklonilno mnenje do predlaganih sprememb, kar utemeljuje z naslednjim:
Predlagatelj navaja, da je glavni cilj predloga zakona povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti. Poglavitna rešitev, ki jo vidi predlagatelj, je omilitev prepovedi prodaje oziroma ponudbe alkohola na športnih prireditvah eno uro pred in med športno prireditvijo, s tem, da bi se pod določenimi pogoji dovolilo prodajati in ponujati alkoholne pijače, ki ne presegajo 15 volumenskih odstotkov alkohola. Organizatorji naj bi določili prostor, v katerem bi bilo uživanje alkoholnih pijač dovoljeno, policisti pa bi lahko na visoko tveganih tekmah preverjali alkoholiziranost obiskovalcev, v primeru opitosti prepovedali nadaljnji obisk športne prireditve in odvzeli vstopnico brez povračila. Izključno pravico za prodajo in ponudbo alkohola bi imeli zgolj organizatorji športnih prireditev, upravljavci športnih objektov ali druge osebe, ki z organizatorjem sklenejo dogovor o prodaji oziroma ponudbi.
Že v uvodu predlagatelj navaja, da je Zakon o omejevanju porabe alkohola (Uradni list RS, št. 15/03; v nadaljnjem besedilu: ZOPA) sicer prinesel določene pozitivne učinke, da se registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca Republike Slovenije z leti zmanjšuje in da upada delež čezmernih pivcev, hkrati pa ugotavlja, da prepoved prodaje in ponudbe alkohola na športnih prireditvah ni prinesla pričakovanih učinkov. Po mnenju predlagatelja mladi zaradi te prepovedi ne pijejo nič manj, prav tako ni nič manj nasilniških izgredov na športnih prireditvah.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) se je registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 in več let, v obdobju 2005 do 2013 zmanjšala za skoraj 30 %, največ na račun pijač z več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. Poraba piva in vina se je za nekaj let celo povečala, zdaj pa se znižuje.
2 V obdobju 2001 do 2012 je zaznati tudi trend naraščanja abstinentov in trend padanja čezmernih pivcev, po drugi strani pa je poraslo visoko tvegano opijanje, predvsem med mladimi v starostni skupini 25 do 34 let. (Cindi raziskave 2001-2012). Tak trend opažajo tudi sicer v večini držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in pomembno vlogo pri tem pripisujejo različnim načinom tržnega komuniciranja alkoholnih pijač alkoholne industrije, predvsem prek spletnih medijev, ki je usmerjeno na mlade.
Predlagatelj navaja, da v Sloveniji nasilje in huliganstvo na športnih prireditvah, ki je največkrat povezano z uporabo alkohola in prepovedanih drog, ni prisotno v tolikšni meri kot v nekaterih drugih državah.
To je v protislovju s prejšnjo trditvijo predlagatelja, da zaradi prepovedi prodaje in ponudbe alkohola ni nič manj nasilniških izgredov na športnih prireditvah. Vlada Republike Slovenije meni, da je poleg učinkovitega dela policije tudi omenjena prepoved prispevala k temu, da je v Sloveniji manj izgredov in huliganstva na športnih prireditvah kot drugod.
Predlagatelj nadalje navaja, da je sprememba odnosa in vedenjskega vzorca do uživanja alkoholnih pijač dolgotrajen proces, ki se ne doseže zgolj in samo s prepovedmi.
Vlada Republike Slovenije navaja, da se v Sloveniji izvajajo številne preventivne in promocijske aktivnosti, namenjene vzgoji, ozaveščanju, izobraževanju in rehabilitaciji, ki dopolnjujejo represivne ukrepe tako na področju udeležbe v prometu pod vplivom alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, kot pri preprečevanju tvegane in škodljive rabe alkohola v okviru množičnih prireditev, v šolskem okolju, med starejšo populacijo in tistimi, ki imajo že težave zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola. Pri teh aktivnostih sodelujejo država, stroka in civilna družba. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljnjem besedilu: SZO) v Sloveniji še nismo dovolj izkoristili najbolj učinkovitih ukrepov, kamor uvrščajo ukrepe za zvišanje cen alkoholnih pijač, omejevanje dostopa in tržnega komuniciranja alkoholnih pijač. Opozarjajo, da samo preventivne in promocijske aktivnosti, namenjene vzgoji, izobraževanju in ozaveščanju javnosti, niso dovolj učinkovite pri zmanjševanju posledic, ki nastanejo zaradi tvegane in škodljive rabe alkohola. Slovenija je po drugi strani naredila velik korak naprej s sprejetimi ukrepi na področju varnosti v cestnem prometu. Med zelo učinkovite ukrepe sodi tudi svetovanje pri svojem zdravniku za vse tiste, ki so z vožnjo pod vplivom alkohola dokazali, da tvegano in škodljivo pijejo.
Priporočila SZO, ki jim velja v prihodnosti tudi slediti, so med drugim učinkovit nadzor nad izvajanjem obstoječih ukrepov in uvedba dodatnih ukrepov za zmanjševanje števila prodajnih mest z alkoholnimi pijačami, kot je na primer uvedba licenciranja prodaje alkoholnih pijač. Nasprotno pa sprejetje zakona, ki bi dovoljeval prodajo alkohola na športnih prireditvah in s tem večal število prodajnih mest, pomeni skrb vzbujajoč korak nazaj, saj omogoča večjo dostopnost alkohola in posledično še večjo ranljivost za njegove škodljive učinke, ne le med odraslo populacijo, ampak tudi med otroki in mladostniki.
3 Predlagatelj želi opozoriti tudi na dejstvo, da je zaradi vpliva gibanja in športa na različne vidike razvoja mladega človeka v Resoluciji o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14) izpostavljena prednostna skrb za vse pojavne oblike prostočasne dejavnosti otrok in mladine. Meni tudi, da predlagani zakon temelji na načelu spodbujanja organiziranih športnih aktivnosti in njegovih koristi, ki jih prinaša posameznikom in družbi.
V zvezi s tem Vlada Republike Slovenije meni, da telesna aktivnost pomembno prispeva k zdravemu razvoju in odraščanju otrok in mladostnikov in je varovalni dejavnik pred tveganim vedenjem med odraščanjem ter je eden od pomembnih dejavnikov preprečevanja nastanka kroničnih bolezni. Zato telesno aktivnost zagovarjamo in spodbujamo. Nedopustno pa je povezovanje športa, ki predstavlja zdrav način življenja, in alkohola. S tem bi mladim sporočali, da je pitje alkohola s športom neločljivo povezano in splošno sprejemljivo. Raziskave kažejo, da izpostavljenost mladostnikov oglaševanju alkoholnih pijač vpliva na njihovo željo, namen in odločitev za pitje alkohola, pri čemer je povezava najmočnejša ob oglasih, ki se povezujejo s športom, z vznemirljivim načinom življenja in na sploh z uspehom v življenju.
Trenutna zakonska ureditev omejevanja porabe alkohola sledi načelom in duhu Evropske listine o alkoholu, priporočilom Sveta Evropske unije in deklaracije Mladi in alkohol, ki v etičnih načelih poudarja, da imajo vsi ljudje pravico, da so v družinskem, družbenem in delovnem okolju zavarovani pred nesrečami, nasiljem in drugimi negativnimi posledicami, ki jih povzroča uživanje alkohola. Otroci in mladostniki imajo pravico odraščati v okolju, ki je v največji možni meri zavarovano pred negativnimi posledicami uživanja alkohola, športne prireditve pa so prostor, ki ga obiskujejo otroci, mladi in družine, in kjer alkohol lahko vodi k nasilju, kot pričajo številni primeri doma in v tujini.
Prepoved pitja alkohola za mlade je utemeljena predvsem z dejstvom, da ima alkohol nevrotoksičen učinek, kar pomeni, da je škodljiv za centralni živčni sistem, še posebej v obdobju odraščanja oziroma razvoja možganov. Alkohol kot droga povzroča tudi zasvojenost, ta proces pa se lahko začne že v otroštvu in mladostništvu.1
Alkohol je po podatkih SZO hkrati najpomembnejši dejavnik tveganja za smrti med mladimi, v starosti 15–29 let. V Sloveniji je v obdobju 1997-2013 zaradi zastrupitve z alkoholom umrlo 48 oseb, v starosti od 15-29 let. Gre za smrti mladih ljudi, ki so tragične tudi zato, ker bi se jim zlahka izognili.
Predlagatelj ocenjuje, da se zaradi predlaganih sprememb, razen v primerih velikih mednarodnih športnih prireditev (kot so npr. evropska in svetovna prvenstva), prodaja alkoholnih pijač ne bo povečala v tolikšni meri, da bi povzročila negativne družbene posledice.
Vlada Republike Slovenije se z navedenim ne strinja. Tvegano in škodljivo pitje alkohola sta ena glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje, saj povzročata več kot 60 različnih bolezni in poškodb.2 Pomembno je izpostaviti tudi kancerogenost alkohola. Alkohol spada v 1. skupino snovi, ki so kancerogeni (razvrstitev alkohola po Mednarodni agenciji za proučevanje raka – IARC). Globalno, alkoholu pripisljivi raki obsegajo 25 % z alkoholom povezanih smrti med ženskami in 18 % med moškimi.
Slovenija se že sedaj nad povprečje držav članic EU uvršča po porabi alkohola in po umrljivosti zaradi izbranih vzrokov, pripisljivih alkoholu. Podatki o porabi čistega alkohola na prebivalca Slovenije med
1
vir: Lovrečič B. Možgani mladostnikov in alkohol. Isis, 2014, 23 (7): 16–18.; Bava S in Tapert S.F. Adolescent Brain Development and the Risk for Alcohol and Other Drug Problems. Neuropsychol Rev 2010; 20: 398–413.)
2
Vir: Anderson P. The monitoring ot the State of the World's drinking: what WHO has accomplished and what further needs to be done. Addiction 2005;100:1751-4.; World Health Organiaztion. Global status report on alcohol and health. Geneva: World Health Organization, 2011.). Alkohol je peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja (Vir: Lim et al, Lancet,2012; 380: 2224-60, corrected.)
4 državami članicami EU uvrščajo na 5. mesto za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo3. Po umrljivosti zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov se Slovenija (90,95 smrti na 100.000 prebivalcev) uvršča na 6 mesto med državami članicami EU za Litvo, Latvijo, Madžarsko, Romunijo in Estonijo (leto 2010 - vir: HFA-db). Po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi kronične jetrne ciroze, ki je v veliki meri posledica tvegane in škodljive rabe alkohola, pa je Slovenija na 4. mestu za Romunijo, Madžarsko in Litvo ter presega povprečje držav članic EU (leto 2010 – vir: HFA-db). Število umrlih zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, je v letih 2000 do 2010 naraščalo. Vsak dan v Sloveniji zaradi razlogov, izključno povezanih z alkoholom, v povprečju umreta dve osebi. Vsako leto umre 650 oseb, stopnja umrljivosti pa je nad evropskim povprečjem4. Med umrlimi prevladujejo moški in mlajši od 65 let (2/3 smrti). Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani vozniki, vsako leto v povprečju umre dodatnih 75 oseb5. Skupaj je to najmanj 725 smrti na leto (med 3 % in 4 % vseh smrti v Sloveniji), ki bi jih lahko preprečili.
Vsak dan je v Sloveniji zaradi škode, povezane z alkoholom, v bolnišnico sprejetih deset oseb, vsako leto približno 3876 oseb. Število v zadnjih letih sicer pada, a podatki iz prakse kažejo, da v bolnišnice prihajajo osebe, ki so v slabšem zdravstvenem stanju6. Med hospitaliziranimi prevladujejo moški in osebe, stare od 45 do 54 let.
Alkohol je vsako leto v svetu vzrok za 3,8 % vseh smrti in 4,6 % vseh izgubljenih zdravih let življenja zaradi prezgodnje smrti in zmanjšane telesne zmožnosti, medtem ko so ocene za Slovenijo pokazale, da je alkohol letno vzrok za 6,5 % vseh smrti in za 11,4 % vseh izgubljenih zdravih let življenja (izgubili smo približno 32.200 zdravih let življenja). S temi podatki smo v neslavnem vrhu med državami članicami EU.
Podatki o hospitalizacijah in umrljivosti zaradi vzrokov, neposredno pripisljivih alkoholu, ne odražajo dejanskih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola, saj lahko alkoholu pripišemo v določenem deležu tudi druge hospitalizacije in smrti (nasilje, nezgode, samomori…), zato lahko domnevamo, da so posledice v Sloveniji večjih razsežnosti, kot jih ugotavljamo z navedenimi podatki.
Po podatkih SZO se Slovenija uvršča med sedem držav z najmanjšim deležem moških na svetu, ki v zadnjem letu niso pili alkohola7. Vsak deseti oziroma približno 117.000 prebivalcev, starih 25 do 64 let, pije tvegano, kar pomeni, da pri njih obstaja večja verjetnost socialnih, zdravstvenih in drugih posledic zaradi pitja alkohola. Vsak drugi se vsaj enkrat letno opije. 85 % 15-letnikov je že pilo alkoholne pijače. Dva od petih sta bila že vsaj dvakrat opita.Opažamo naraščanje deleža mladostnic in mladih žensk, ki tvegano pijejo. Narašča tudi delež otrok, ki se z alkoholom srečajo že pred 13. letom starosti. Čim
3
Vir: Lovrečič B, Lovrečič M. Ocena zdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji v obdobju 2000-2010. V: Zorko M et al, eds. Alkohol v Sloveniji Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: NIJZ, 2014
4
(Viri: Lovrečič M in Lovrečič B. Ocena zdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola. V M Zorko, T Hočevar, A Tančič Grum, V. K. Petrič, S Radoš Krnel, Lovrečič M, Lovrečič B, Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogiukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Nacionalniinštitut za javno zdravje, 2014.; Kovše K, Tomšič S, Mihevc Ponikvar B, Nadrag P. Posledice tveganega in škodljivega uživanja alkohola v Sloveniji. Zdrav Vestn 2012; 8: 119–27.; Svetovna zdravstvena organizacija. Global Information System on Alcohol
and Health. Geneva: World Health Organization, 2010. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletne strani:
http://apps.who.int/ghodata/?theme=GISAH; Svetovna zdravstvena organizacija. European Health For All database 2010. Geneva: World Health Organization, 2010. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletne strani: http://data.euro.who. int/hfadb/.)
5
Vir: Podatki policije o smrtih v prometnih nesrečah za obdobje 2000–2013. Posredovano s strani Policije 22. 4. 2014. 6
Viri: Lovrečič M in Lovrečič B. Ocena zdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola. V M Zorko, T Hočevar, A Tančič Grum, V. K. Petrič, S Radoš Krnel, Lovrečič M, Lovrečič B, Alkohol v Sloveniji. Trendi v načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014.; Kravos M, Malešič I. Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni Sloveniji. Zdrav Vestn 2011; 80: 258–67.
7
5 mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela pozneje v življenju težave zaradi alkohola.
Ocena stroškov bolezni, poškodb in zastrupitev, ki so povezane s pitjem alkohola, je po izračunih NIJZ v Sloveniji leta 2011 znašala 159 milijonov eurov. Če dodamo oceno še nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kazniva dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka poveča na 242 milijonov eurov8.
Struktura stroškov:
− neposredni stroški 15 % (36,2 milijona eurov): 49 % zdravila, 25 % hospitalizacije – psihiatrija, 25 % hospitalizacije razen psihiatrije, 0,7 % prvi kurativni obiski na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, 0,5 % obiski v ambulantah na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti,
− posredni stroški 51 % (122,6 milijona eurov): 72 % izgubljeni prihodnji zaslužek, 25 % izgubljeni prihodnji zaslužek – poškodbe, 3 % stroški začasne odsotnosti z dela,
− ocenjeni stroški družbenih posledic 34 % (82,9 milijona eurov): prometne nezgode, vandalizem in druga kazniva dejanja, nasilje v družini, brezposelnost.
Za primerjavo: v zadnjih letih vsako leto v državni proračun s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač dobimo približno 90 milijonov eurov9.
Družbeni stroški, ki jih lahko pripišemo alkoholu v povprečju po državah znašajo od 1,3 % do 3,3 % BDP10 in glede na izračune NIJZ to velja tudi za Slovenijo.
Že pri porabi pet litrov čistega alkohola na prebivalca finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola11. Škoda in stroški se z večanjem količine popitega čistega alkohola samo še povečujejo. Poraba čistega alkohola na prebivalca pa v Sloveniji to mejo pomembno presega, saj registrirana poraba alkohola na prebivalca starejšega od 15 let v Sloveniji znaša med 10,3 in 13,5 litrov čistega alkohola letno, pri čemer lahko po ocenah SZO prištejemo še vsaj pet litrov neregistrirane porabe.
Vlada Republike Slovenije meni, da bi sprejetje zakona prispevalo k povečevanju tvegane in škodljive rabe alkohola med Slovenci ter vodilo k povečanju zdravstvenih, družbenih in ekonomskih posledic, kar ne odtehta morebitnih koristi, ki jih navaja predlagatelj.
V obrazložitvi predlagatelj navaja, da s tem, ko bi se na športnih prireditvah dovolila zgolj prodaja in ponudba alkoholnih pijač z manj kot 15 volumenskimi odstotki alkohola, v karseda največji meri poskuša omejevati škodljive posledice rabe alkohola.
Tu gre za zmotno predstavo predlagatelja, da le žgane pijače povzročajo škodo. Za učinke alkoholnih pijač je odgovoren etanol oziroma etilni alkohol (čisti alkohol) in ti učinki so povezani s popito količino čistega alkohola. Ista količina čistega alkohola je v 1 dl vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žgane pijače. Po podatkih NIJZ iz leta 2013 se v Sloveniji 91 % čistega alkohola popije v obliki piva (48 %) in vina (43 %), le 9 % pa v obliki žganih pijač.
Predlagatelj tudi navaja, da dovolitev prodaje in ponudbe alkoholnih pijač, ki vsebujejo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola, na športnih prireditvah ne bo vplivala na povečanje ogrožanja javnega reda in miru, varnosti ljudi in premoženja.
8
Viri: Sedlak S, Zaletel M, Zorko M, Kasesnik K. Ekonomske posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014 (neobjavljeno); Rehm, J, Shield, K.D.Rehm, M.X., Gmel, G., Frick, U. Alcohol consumption, alcohol dependance and attributable burden of disease in Europe: Potential gains from effective interventions for alcohol dependance. Canada: Centre for Addiction and Mental Health.
9
Viri: Bilten javnih financ. Pridobljeno 10. 7. 2014 s spletne strani:
http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ/. 10
Vir: Rehm et al., 2009a; WHO, 2011 11
6 Nadalje velja pojasniti, da so športne prireditve mesta, kjer je zaradi pitja alkoholnih pijač večje tveganje nesreč in nasilja ter hujših kršitev javnega reda in miru. Študije iz tujine kažejo, da so športni navijači pogosteje ciljna skupina oglaševanja in promocijskih aktivnosti alkoholne industrije ter da je tvegano pitje alkohola med njimi pogostejše kot med ostalimi. Med športnimi navijači je zelo pogosto predvsem opijanje, ko oseba ob eni priložnosti popije večje količine alkohola, kar pogosto vodi v škodljive zdravstvene posledice zaradi samega alkohola (zastrupitev z alkoholom, poškodbe) ali pa alkohol dodatno pripomore k drugim posledicam (prometne nezgode, nasilje, kršitve javnega reda in miru)12.
Predlagatelj navaja, da je glavni cilj predloga zakona povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti, predvsem tistih, ki se ukvarjajo s športno vzgojo otrok in mladine v nacionalnih panožnih zvezah, za katere zmanjkuje sredstev v slabših gospodarskih razmerah.
Vlada Republike Slovenije meni, da je tak način pridobivanja sredstev za spodbujanje športa med mladimi nedopusten. Športne organizacije v Sloveniji, kot ugotavlja tudi predlagatelj, namreč nimajo organizacijskega ustroja, ki bi jim omogočal tudi opravljanje gostinske dejavnosti, zato bodo v večini primerov svojo izključno pravico za prodajo in ponudbo alkoholnih pijač, ki jim jo podeljuje predlog zakona predale upravljavcem športnih objektov ali drugim osebam, s katerimi bodo sklenile pogodbe. Predlog zakona natančno ne opredeli, kako bodo sredstva res dobili tisti, ki naj bi jim bila namenjena; to so po navedbah predlagatelja športne organizacije in še posebej tiste nacionalne panožne športne zveze, ki skrbijo za športno vzgojo otrok in mladine. Po mnenju Vlade Republike Slovenije, obstoj takšnih športnih organizacij ne sme biti odvisen od pospeševanja prodaje zdravju škodljivih izdelkov. V gradivu predlagatelj tudi navaja, da bi bila dovoljena prodaja in ponudba alkohola na športnih prireditvah, ki so ocenjene za visoko tvegane in na katerih po uradni dolžnosti javni red in mir vzdržuje policija, le v odprti papirnati ali plastični embalaži za enkratno uporabo.
V zvezi s tem Vlada Republike Slovenije meni, da kljub temu, da taka praksa obstaja tudi v nekaterih drugih državah članicah EU, so se nekatere med njimi, kjer je na primer nogomet zelo popularen (Velika Britanija), na podlagi slabih izkušenj z alkoholom in nasiljem odločile, da povsem prepovejo prodajo alkohola na prizoriščih in v okolici nogometnih tekem. Prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač v okviru športne prireditve imajo poleg Slovenije še Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Irska, Portugalska, Romunija in Španija. V Franciji imajo sicer splošno prepoved prodaje alkohola v športnih objektih, hkrati pa župan lahko začasno umakne prepoved za največ 48 ur in največ desetkrat na leto za posamezno športno zvezo. Švedska dovoli zgolj prodajo piva do 3,5 %.V Braziliji so v celoti prepovedali pitje alkohola na nogometnih tekmah, saj so v desetih letih na tekmah zaradi alkohola in nasilja izgubili 43 življenj. Prepoved so pod velikim pritiskom sponzorjev alkoholne industrije sicer umaknili v času svetovnega prvenstva.
Predlog zakona nalaga organizatorju športne prireditve, da določi prostore, kjer je uživanje alkoholnih pijač dovoljeno.
Vlada Republike Slovenije se z navedenim predlogom ne strinja, saj daje organizatorju proste roke pri določanju omenjenih prostorov in se bo lahko alkoholne pijače prodajalo, ponujalo in uživalo tudi na tribunah. Uživanje piva in vina med samo športno prireditvijo ni sporno samo zaradi možnosti pojava nasilja med prireditvijo, ampak bi dalo napačno sporočilo tudi vsem tistim pred televizijskimi zasloni, da je šport neločljivo povezan s pitjem alkohola.
Da alkohol in šport ne sodita skupaj, podpira tudi javno mnenje, saj večina vprašanih Slovencev podpira obstoječo prepoved prodaje in ponudbe alkohola na športnih prireditvah. To izhaja tako iz javnomnenjske raziskave, ki jo je leta 2014 izvedlo Ministrstvo za zdravje, kot iz nedavne raziskave časopisa Delo.
Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije ne podpira Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-A), EPA 416-VII, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložil poslanec Jani Möderndorfer, zato predlaga, da ga zavrne.
