Stress at employees in the company solitus plus s. p.

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Diplomski projekt. STRES PRI ZAPOSLENIH V PODJETJU SOLITUS PLUS S. P.. Junij, 2017. Tamara Colnar.

(2) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Diplomski projekt. STRES PRI ZAPOSLENIH V PODJETJU SOLITUS PLUS S. P. STRESS AT EMPLOYEES IN THE COMPANY SOLITUS PLUS S. P.. Kandidat: Tamara Colnar Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Management in organizacija poslovanja Mentor/ica: doc. dr. Simona Šarotar Žižek Jezikovno pregledal/a: mag. Margit Berlič Ferlinc, prof. ang. in slo. Študijsko leto: 2016/2017. Maribor, junij 2017.

(3) ZAHVALA Za podporo in nasvete pri nastajanju diplomskega projekta se iskreno zahvaljujem mentorici, dr. Simoni Šarotar Žižek. Prav tako se iz srca zahvaljujem svojim staršem, ki so mi omogočili študij in mi bili ob tem v podporo. Posebno zahvalo izkazujem tudi Matjažu Lenhartu in Maji Žnidarič za njun trud in čas, ki sta ga namenila za poglobljen intervju, saj diplomski projekt brez njihovega sodelovanja ne bi bil celovit..

(4)

(5) POVZETEK Za diplomski projekt smo izbrali naslov ¨Stres pri zaposlenih v podjetju Solitus PLUS s. p.¨, saj je stres prisoten v službi, prav tako pa se tudi sami bojujemo z njim v vsakdanjem življenju in se morda velikokrat ne zavzamemo zanj in njegove posledice. Cilj diplomskega projekta je bil ugotoviti, kaj pojem stres pomeni, katere vrste stresa poznamo in tudi kako se s stresom spopademo. Na primeru podjetja smo ugotavljali intenzivnost stresa, prisotnega pri delavcih v podjetju. Diplomski projekt je razdeljen na dva dela, in sicer na teoretični ter empirični del. V teoretičnem delu smo stres opredelili in opisali njegovo zgodovino, nato smo tudi predstavili različne modele stresa. Nadalje smo spoznali simptome stresa in njegove negativne posledice. Raziskali smo načine za premagovanje teh pritiskov ali z drugimi besedami stresa. V raziskovalnem delu smo se poglobili v podjetje ter ga analizirali s pomočjo poglobljenega intervjuja. Intervjuvali smo dva zaposlena individualno. Z opravljenim poglobljenim intervjujem smo raziskali, ali so morda zaposleni v stresu in kako stres nanje vpliva. Na podlagi analize smo dve postavljeni hipotezi ovrgli ter eno sprejeli. Rezultat poglobljenega intervjuja je pokazal, da je delo v podjetju Solitus PLUS s. p. precej stresno, vendar ga poskušata delavca čim bolje omiliti. To pomeni, da na njunem delovnem mestu stresno in da bi ta problem lahko rešili s povečanjem števila zaposlenih, kar bi pripomoglo k razbremenitvi stresa na zaposlenega. Uvedli bi lahko več krajših odmorov in razne delavnice za učenje tehnik sproščanja ter s tem pripomogli k zmanjšanju stresa in omogočili lažje delovanje zaposlenih v podjetju. Ključne besede: stres, modeli stresa, vrste stresa, simptomi stresa pri zaposlenih, intervju..

(6) ABSTRACT We have chosen the title ‘Stress Among the Employees in the Company Solitus PLUS s. p.’ for our thesis because stress is present both at the workplace as well as in everyday life. We often have to fight stress and we are usually unaware of it and its consequences. The goal of the thesis was to discover what the term 'stress' means, which types of it we know, and also how to deal with it. The idea is based on an example of the company; we were discovering the density of stress among the employees. Thesis is divided into two parts: theoretical and empirical part. In the theoretical part, we defined stress and talked about its history, and we also presented different models of stress. Moreover, we have discovered various symptoms of stress and its negative consequences. We have researched different ways of overcoming stress. In the empirical part, we focused on the previously mentioned company, and we analysed it with the help of a thorough interview. We have separately interviewed two of the employees. With the thorough interview, we researched if the employees were in stress and if they were how it affected them. With the help of the analysis, we were able to dismiss two of our hypotheses and confirm one. The results of the thorough interview show that working for the company Solitus PLUS s. p. is somehow stressful, but the workers are trying to lessen it as much as they can. That means that their work is stressful and that stress could be reduced with increasing number of employees, which would have an impact in reducing the stress on a single employee. They could have several short breaks and various workshops for teaching the workers how to relax, and therefore help with reducing stress and enable an easier working routine for the employees in the company. Keywords: stress, models of stress, types of stress, symptoms of stress among the employees, interview..

(7) KAZALO 1. UVOD ........................................................................................................................................... 1 1.1 1.2 1.3 1.4 1.5. 2. OPIS PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE ............................................... 1 NAMEN IN CILJI ............................................................................................................................. 1 HIPOTEZE...................................................................................................................................... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ....................................................................................................... 2 METODE DELA .............................................................................................................................. 3 STRES .......................................................................................................................................... 4. 2.1 POJEM STRES ................................................................................................................................ 4 2.2 ZGODOVINSKI VIDIK STRESA ........................................................................................................ 5 2.3 MODELI STRESA ............................................................................................................................ 7 2.4 VRSTE STRESA............................................................................................................................... 8 2.4.1 Pozitiven in negativen stres .................................................................................................. 9 2.4.2 Naravni in umetni stres ........................................................................................................ 9 2.4.3 Fiziološki in psihološki stres ................................................................................................ 9 2.4.4 Normalen in kronični stres ................................................................................................. 10 2.4.5 Visoko rizični stres ............................................................................................................. 10 2.5 SIMPTOMI STRESA....................................................................................................................... 10 2.6 POSLEDICE STRESA ...................................................................................................................... 11 2.6.1 Fiziološke posledice stresa ..................................................................................................11 2.6.2 Psihološke posledice stresa .................................................................................................11 2.6.3 Vedenjske posledice stresa ................................................................................................. 12 2.7 NAČINI PREMAGOVANJA STRESA ................................................................................................ 12 3. STRES NA DELOVNEM MESTU .......................................................................................... 16 3.1 3.2 3.3 3.4. 4. POVZROČITELJI STRESA NA DELOVNEM MESTU ........................................................................ 16 VPLIV STRESA NA DELOVNO SPOSOBNOST ................................................................................. 17 POSLEDICE IN STROŠKI STRESA NA DELOVNEM MESTU ............................................................. 18 PREMAGOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU ........................................................................ 19 PREDSTAVITEV PODJETJA SOLITUS S. P. ....................................................................... 23. 4.1 4.2 4.3. VIZIJA, STRATEGIJA IN POSLANSTVO PODJETJA ........................................................................ 24 CILJI PODJETJA........................................................................................................................... 26 STORITVE .................................................................................................................................... 26. 5 KVALITATIVNA RAZISKAVA O STRESU PRI ZAPOSLENIH V PODJETJU SOLITUS PLUS S. P. ................................................................................................................................................. 28 5.1 OPREDELITEV RAZISKAVE .......................................................................................................... 28 5.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ......................................................................................................... 28 5.3 METODE RAZISKOVANJA ............................................................................................................ 28 5.4 POTEK RAZISKAVE ...................................................................................................................... 29 5.5 REZULTATI RAZISKAVE ............................................................................................................... 29 5.5.1 Intervju z direktorjem......................................................................................................... 29 5.5.2 Intervju z zaposleno v podjetju .......................................................................................... 31 5.6 PREVERJANJE HIPOTEZ .............................................................................................................. 34 5.6.1 Hipoteza 1 .......................................................................................................................... 34 5.6.2 Hipoteza 2 .......................................................................................................................... 34 5.6.3 Hipoteza 3 .......................................................................................................................... 34 5.7 UGOTOVITVE IN PREDLOGI ........................................................................................................ 35 6. SKLEP ........................................................................................................................................ 37. 7. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................ 39. 8. PRILOGE..................................................................................................................................... 1. I.

(8) 8.1. VPRAŠALNIK.................................................................................................................................. 2. II.

(9) KAZALO SLIK SLIKA 1: SPLOŠNI ADAPTACIJSKI MODEL (ŠAROTAR ŽIŽEK IN DRUGI, 2013, STR. 4)..................................... 7 SLIKA 2: LOGOTIP PODJETJA SOLITUS PLUS S. P. ........................................................................................ 24. III.

(10) KAZALO TABEL TABELA 1: OSEBNA IZKAZNICA PODJETJA SOLITUS PLUS S. P. .................................................................... 24. IV.

(11) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opis problema, ki je predmet raziskave Vsakdo, ki pozna besedo stres, pomisli tudi, da pozna celovito definicijo. V resnici je beseda stres bolj obširna. Pojem stres se je razvil iz biologije in psihologije. Strokovnjaki različno definirajo pojem stres, vendar ga najpogosteje obravnavajo kot proces, ki vpliva na posameznikovo telesno ravnovesje, emocionalno počutje in na obnašanje posameznika v okolju, kjer deluje ter se poskuša prilagoditi. Različni dogodki, osebe ali stvari lahko posledično povzročijo, da posamezniki doživijo stres. Lahko bi rekli, da se znajdemo v stresu takrat, ko je situacija za nas neobvladljiva in je ne znamo rešiti (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2000). Vedno več je mladih podjetnikov, ki vstopajo na trg še kot novinci ter je to še toliko težje in še toliko bolj stresno. Na žalost živimo v času krize, kjer je stres pri zaposlenih prisoten v obliki simptomov in posledic. Simptomi za prisotnost stresa so vidni v zelo kratkem času in lahko trajajo več dni. Poznamo jih v obliki telesnih in duševnih znakov. V svetu se ljudje s stresom soočajo vsakodnevno ter ga poskušajo obvladovati, vendar pa se tako ljudje kot tudi zaposleni ne znajo soočiti z njim in ga pravilno obvladati na delovnem mestu. V primeru, da ne ukrepamo in poskušamo premagati simptome stresa, lahko na žalost stres ostane prisoten v vseh točkah posameznikovega življenja in nas spremlja tako doma kot tudi v službi. Posledice stresa so vidne kot sprememba vedenja posameznika, pojavljajo se razne psihične težave kot tudi zdravstvene. Eni izmed teh znakov so lahko spremembe v telesni teži, glavoboli, različne motnje, povečano uživanje alkohola in kajenja, tesnoba, depresija in mnogi drugi. Zaposlene lahko posledice omejujejo pri kvalitetnem opravljanju dela kot tudi pri vsakdanjih opravilih (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2000) . V diplomskem projektu smo se poglobili v temo stres v podjetju Solitus PLUS s. p. Na delovnem mestu stres predstavlja velik problem pri zaposlenih in prav tako predstavlja problem podjetja. Če stresa ne odpravimo ali ga skušamo zmanjšati, lahko pusti posledice tako zaposlenim kot podjetju. Diplomski projekt smo razdelili na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo se ukvarjali s teorijo o stresu, modelih stresa, z vrstami in vzrokih stresa. V raziskovalnem delu smo izvedli poglobljeni intervju z dvema zaposlenima. Z poglobljenim intervjujem smo želeli ugotoviti, če je v podjetju Solitus PLUS stres prisoten ali ga skušajo obvladovati in kako.. 1.2 Namen in cilji To temo smo si izbrali zato, ker živimo v času, v katerem se nenehno na različne načine soočamo s stresom. Tudi sami želimo vstopiti na trg kot mladi podjetniki, kot je to storil direktor podjetja SOLITUS s. p., zato želimo raziskati pojem stres, posledice stresa ter se želimo nanj tudi pripraviti. Zanima nas, kako se je mlado podjetje spopadlo s stresom pri sami ustanovitvi pravne oblike samostojni podjetnik in ali trenutno zaposleni ta stres 1.

(12) občutijo vsakodnevno, kako se z njim soočajo ter kako ga premagujejo. Namen diplomske naloge je seznanitev s pojmi stres, stresor, posledice stresa in management stresa ter predstavitev podjetja SOLITUS PLUS s. p. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, pri vsakem delu pa so zastavljeni določeni cilji. Cilji diplomskega projekta v teoretičnem delu so:        . na kratko predstaviti zgodovino, predstaviti, kaj je stres, predstaviti vrste in modele stresa, spoznati simptome stresa, preučiti negativne posledice stresa, raziskati različne načine za premagovanje stresa, predstaviti stres na samem delovnem mestu in njegov izvor, preučiti, kako stres vpliva na delovno sposobnost ter posledično preučiti posledice in stroške, ki jih povzroča na delovnem mestu.. Cilji v raziskovalnem delu raziskave pa so naslednji:       . predstaviti podjetje SOLITUS PLUS s. p., predstaviti cilje in poslanstvo podjetja ter njegovo organizacijsko strukturo, pripraviti vprašanja poglobljenega intervjuja, izvedba poglobljenih intervjujev, analiza poglobljenih intervjujev, ugotoviti, ali zaposleni v podjetju občutijo stres in kako stres obvladujejo, raziskali bomo tudi, kako si zaposleni lahko pomagajo, ko se stres pojavi, ter poskušali najti različne načine, ki bi pripomogli, da bi zaposleni lahko prišli do kar najmanjšega stika s stresom.. 1.3 Hipoteze Hipoteze, ki smo jih razvili, so sledeče:  H1: Slaba komunikacija med zaposlenimi je vzrok za pojav stresa na delovnem mestu.  H2: Zaposleni podjetja se zaradi prevelikega obsega dela ne morejo izogniti stresu.  H3: Podjetje SOLITUS PLUS s. p. redno izvaja različne dejavnosti za premagovanje stresa na delovnem mestu.. 1.4 Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da:  zaposleni za zmanjševanje stresa uporabljajo telesno vadbo in se zdravo prehranjujejo,  podjetje SOLITUS PLUS s. p. je pod visokim stresom, prav tako zaposleni, 2.

(13)  podjetje SOLITUS PLUS s. p. ustrezno ukrepa proti pojavu stresa na delovnem mestu,  zaposleni so zaradi vpliva stresa manj produktivni in svojih nalog ne opravljajo dovolj kvalitetno. Omejitve pri nastajanju diplomskega projekta so bili razpoložljivi viri ter literatura in potreben čas za izdelavo končne diplomske naloge. Prav tako smo se omejili samo na podjetje SOLITUS PLUS s. p. Omejeni smo bili tudi pri samem številu zaposlenih, saj je podjetje zelo majhno.. 1.5 Metode dela Uporabljali smo metode deskriptivnega pristopa. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo na splošno predstavili pojem stres, vrste, simptome ter različne načine spopadanjem s stresom. Metodo klasifikacije smo uporabili, da smo predelali različne pojme stresa. Metodo kompilacije pa smo uporabili, da smo raziskali stališča avtorjev v povezavi z raziskovalnim problemom in oblikovali nova stališča. Gradivo, iz katerega smo črpali snov za teoretični del, je bilo težko izluščiti, saj je že tako veliko napisanega o tej temi. Z metodo klasifikacije smo predelali pojme stresa. Metode, ki smo jih uporabili pri preverjanju postavljenih hipotez, so naslednje: H1: Uporabili smo metodo analize, saj smo analizirali teoretične poglede in dejstva iz prakse ter preverili, ali hipoteza velja. H2 in H3: Uporabili smo metodo analize, pri čemer smo s pomočjo intervjuja analizirali obe hipotezi. V raziskovalnem delu smo pridobili podatke s kvantitativno tehniko. Uporabili smo tudi metodo analize, saj smo z intervjujem prišli do različnih ugotovitev iz prakse ter jih povezali s teorijo. Naredili smo analizo poglobljenega intervjuja z direktorjem podjetja SOLITUS PLUS s. p. in zaposlenim v tem podjetju. Pripravili smo tudi deksripta obeh intervjujev. Soočenje je potekalo individualno z obema zaposlenima. Intervju je polstrukturiran, kar pomeni, da so vprašanja postavljena odprtega tipa, kar pomeni, da smo lahko postavljali podvprašanja, s katerimi smo spodbudili odziv udeležencev. Uporabili smo metodo beleženja intervjuja. Zbrane podatke smo z metodo analize vsebine analizirali in obdelali. Ob gradivu sta nam bila v pomoč mentorica ter direktor Matjaž Lenhart, lastnik podjetja SOLITUS PLUS s. p.. 3.

(14) 2 STRES Beseda stres je nastala iz jezika latinščine, in sicer iz latinske besede »stringere«, ki pomeni tesno zvezati. Že v 14. stoletju se je pojem stres začel uveljavljati pod oznako stiske, težave ali nezaželenosti. Pomen stresa kot besede se je v 17. in 18. stoletju precej spremenil in je potem pomenil nekakšni pritisk, silo ter močno obremenitev na predmete ali osebe (Černigoj Sadar, 2002). Ko zaznamo besedo stres, najprej pomislimo predvsem na nekaj ne preveč prijetnega, kar nas spravlja v slabo voljo, utrujenost, živčnost in na nekaj, kar sami nimamo vpliva. V današnjem svetu je stres vzrok različnih nesreč, veliko smrti, ki so prezgodnje, samomorov, bolezni in napetosti ter nezadovoljstva (Schimdt, 2001). K temu pripomore še današnji časovni tempo, ki je zelo hiter in, ki še dodatno poveča stres, ki ga čutimo skoraj vsak dan ali doma ali na delovnem mestu. Posledično lahko prizadene stres vsakega od nas. Ljudje se morajo prilagajati okolju, ki se nenehno spreminja iz dneva v dan. Nastane torej kot posledica odnosov, s katerimi se vsakodnevno soočamo v okolju, v katerem živimo (Looker, Gregson, 1993). Stres je torej povečana napetost, ki jo čutimo, kadar se počutimo ogroženo ali nam preti določena nevarnost. Normalna stopnja stresa nam pomaga premagovati vsakodnevne izzive, kadar pa je stopnja stresa previsoka, se naše telo na to odzove negativno. Kot primer lahko navedemo kakšen pomemben dogodek, ki se bo zgodil v bližnji prihodnosti in zaradi katerega smo nestrpni, vznemirjeni ter pod rahlim pritiskom. V tem primeru stres ne traja dolgo, saj ko bo do tega dogodka prišlo, nas bo pozneje stres minil in se bo napetost sprostila. Kadar pa smo dlje časa pod močnim pritiskom, se začnemo počutiti utesnjene, nemočne ter brezvoljne (Battison, 1999, str. 6–11). Odvisno od okolja, v katerem živimo, je izjemno pomembno, da se temu okolju znamo prilagajati in sprejemati spremembe, ki se dogajajo v našem vsakdanjem ritmu življenja. Če ob tem ne čutimo prevelikega napora, je stres lahko za nas koristen ter pozitivno naravnan, saj nam pomaga pri odločitvah, sami pa ga znamo dokaj hitro obvladati, zato je kratkotrajen ter brez kakih negativnih posledic. Kadar je prilagajanje okolju in nenadnim spremembam prevelik napor za človeka, se tako počutimo predvsem čustveno ogroženi in se znajdemo v situaciji, katere ne znamo takoj rešiti. Vsi ljudje, ki se počutijo pod stresom, lahko gledajo na stres kot na grožnjo ali kot izziv. Če dojemate stres kot nek izziv, ga boste lahko zlahka ter učinkovito premagali. Kadar pa ste prepričani, da se vaše utrujenosti in slabega počutja ne da uspešno odpraviti, pa bo negativno razmišljanje pretehtalo pozitivno naravnanost in posledično ne boste sposobni obvladati in premagati stresa, ki ga iz različnih vzrokov doživljate (Battison, 1999, str. 6–11).. 2.1 Pojem stres Življenje posameznika lahko prikažemo kot vožnjo z avtomobilom. Dogodki so kot cesta, ki lahko povzročijo nelagodje, saj se tako pri človeku spreminja razpoloženje. Tako avtomobil lahko potuje umirjeno, včasih pa se znajde na vijugasti cesti z mnogo ovirami. Takrat nastopi situacija, kjer se posameznik sreča s stresom. Stres povzročijo 4.

(15) pozitivni kot tudi negativni dogodki, ki spremenijo posameznikovo razpoloženje (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2000, str. 8). Za stres bi lahko tudi rekli, da je stanje posameznika pod vplivom močnih notranjih in zunanjih dražljajev ali drugače rečeno stresorjev. Stresorji so elementi, sestavljeni iz dogodkov, oseb in predmetov, ki vplivajo na posameznika v obliki stresne situacije. Vsak posameznik dojema stres zelo različno. Nekdo lahko stresni dogodek dojema kot stres in neugodje, nekaterim pa to predstavlja izziv, torej nekakšno pozitivno spodbudo v življenju. Stres ni vedno nuja, da je slabost. Nekaj stresa je v življenju priporočljivega, saj nas to dejansko okrepi in ni vedno nujno, da je škodljiv. Težava nastopi takrat, ko je stresa preveč nakopičenega, ko traja predolgo in premočno. Takrat lahko stres začne škodovati zdravju (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2000, str. 8). Stres je telesna reakcija, ki kaže našo neprilagojenost in ogroženost. Kadar smo v določeni nevarnosti ali pa se počutimo ogrožene, se sproži stresna reakcija, ki povzroči negativne ali pozitivne učinke. Vzroki ogroženosti, imenujemo jih tudi stresorji, vplivajo na naše psihološko in fiziološko stanje. Kadar stresorjev ne znamo uspešno odpraviti, se stresno stanje nadaljuje. Stresna reakcija naj bi nam pomagala, kadar smo v nevarnosti, vendar pa nas dolgotrajno stresno razmerje preveč preobremeni in posledično postane naše telo izčrpano, slabotno. Če se stresno razmerje rešuje neučinkovito, se pojavijo čustvene težave, kot so vznemirjenost, zaskrbljenost, strahovi, utesnjenost, obsedenost, jeza, panika ter vedenjske težave, ki se kažejo v motnjah prehranjevanja ter različnih odvisnosti (npr. od kajenja, alkohola ter mamil). Ljudje, ki so preveč preobremenjeni tako doma kot v službi in čutijo, kot da so neprestano pod pritiskom, se sčasoma na to navadijo in popolnoma prilagodijo stresorjem. To pomeni, da njihovo neuspešno obvladovanje stresa vodi v bolezensko stanje, kot je npr. depresija. To je bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet, pri katerem smo močno omejeni na vseh življenjskih področjih (Ihan, Simonič Vidrih, 2005, str. 4–5). Po Spielbergerju je stres neločljivi naravnega dela zgradbe življenja. Vsaka okoliščina, v kateri kdo ocenjuje vedenje posameznika, lahko dejansko povzroči stres. Čeprav povzroči tako pozitivne kot negativne posledice, so prav tako večje pozornosti navadno deležni tako imenovani negativni pojavi. Velja na primer, da je stres povzročitelj tako različnih neprijetnosti, kot so slabo merjeni zadetki na igrišču za golf, slabo opravljeni izpiti, nespečnost, glavoboli, kožni izpuščaji in celo resne zdravstvene motnje, kot so želodčni čiri, srčni napadi in rak (Spielberger, 1979). Schmidt (2001) pa je mnenja, da dokler je človek živel v mirnem okolju, ki je bilo podobno njegovemu naravnemu okolju, je bil stres izjemen in koristen pojav. Razvoj stresne reakcije je tako človeku omogočil preživetje v težkih in nevarnih okoliščinah. Danes pa so razlogi za stres predvsem drugačni, prav tako pa tudi reakcije na stres.. 2.2 Zgodovinski vidik stresa Že v preteklosti je bil stres pomemben in koristen dejavnik življenja ljudi, ki jim je pomagal preživeti, dokler so živeli v mirnem okolju, ki je bilo podobno njihovemu naravnemu okolju. Danes pa so razlogi za stres drugačni. Živimo v času hitrih 5.

(16) sprememb, ki jih ne dohajamo ter postajajo neobvladljive, zato je danes stres za ljudi sovražnik številka ena (Schmidt, 2001). Med prvimi, ki je opazil, da je glavna naloga posameznika prilagajanje spremembam, je bil oče medicine, grški zdravnik Hipokrat. Za posameznikovo zdravje je predvsem pomembno ravnovesje (tj. stanje umirjenosti, duševne skladnosti). Vsak dan na posameznikovo ravnovesje vplivajo zunanji dejavniki, ki ga spreminjajo, hkrati pa se mora telo na te zunanje dejavnike hitro odzivati, se jim prilagajati in skrbeti, da se to ravnovesje ne poruši oziroma spremeni. Če so zunanji vplivi preveč močni in za posameznika preveč naporni ter pretežki, da bi jih enostavno sprejeli, se posameznikovo ravnovesje poruši in težje vrne v prvotno stanje. Ko se ravnovesje dolgo časa ne vzpostavi nazaj, začnemo govoriti o stresu kot o bolezenskem stanju (Ihan, Simonič Vidrih, 2005, str. 2–3). Prvi opisi in delovanje stresa na ljudi izhajajo s področja medicine. Za priznanega »očeta« stresa velja Selye, ki je pojem stres najprej poimenoval splošni adaptacijski sindrom oziroma angleško, general adaptation syndrome – GAS (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 3). Za splošni, tako imenovani adaptacijski sindrom, so značilne tri različne faze, in sicer alarmna reakcija, stadij odpora oziroma prilagoditve ter stadij izčrpanosti ali z drugimi besedami izgorevanja. Kadar smo v stresni situaciji, se pojavi alarmna reakcija, ki povzroči, da nastanejo telesne spremembe, kot so pospešeno dihanje, upočasnitev prebave, povišan krvni pritisk ter povečan srčni utrip. Ko stresno situacijo sprejmemo, se začne druga faza, v kateri se spremembam poskušamo prilagoditi, naše telo pa se začne pomirjati, saj je stresor odpravljen ali premagan. Če se stresor nadaljuje, začne naše telo postajati izčrpano in znajdemo se v tretji fazi, ki se imenuje izgorelost. Za razumevanje in premagovanje stresa so zelo pomembni tudi vedenjski pristopi k stresu, saj se nanašajo na precejšnje spremembe razpoloženja posameznika, neposredni upor stresorjem in negativnim čustvom (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 4). Na spodnji sliki je prikazan splošni adaptacijski sindrom, ki je opisan v prejšnjem odstavku in za katerega so značilne naslednje faze: alarmna reakcija, stadij odpora in stadij izčrpanosti.. 6.

(17) Slika 1: Splošni adaptacijski model (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 4).. 2.3 Modeli stresa Obstajajo različni modeli in teorije, ki gledajo na stres iz psiholoških, fizioloških in socialnih vidikov. Lazarus (1991) razvršča teorije stresa v tri kategorije: 1. teorija stresa kot odgovor oziroma reakcija na stresne dejavnike (npr. Selyejeva teorija stresa), 2. teoretični modeli, v katerih je stres opredeljen kot dražljaj (npr. Holmes in Rahe), 3. Interakcijski ali transakcijski pristop, ki temelji na pojmovanju stresa kot proces oziroma vrste transakcije med posameznikom in okoljem (npr. Lazarusova teorija stresa). Selyejeva teorija temelji na splošnem sindromu prilagajanja, Holmsovo in Rahejevo teorijo o stresu predstavljajo dražljaji, ki nepričakovano in intenzivno vplivajo na posameznika, medtem ko Lazarusovo teorijo o stresu predstavljajo dražljaji, ki jih oseba zaznava iz okolja. Dražljaje tudi razvrsti glede na njihovo nevarnost. Na kratko bomo predstavili šest modelov stresa: 1. Lazarusov kognitivni model (leto 1974) Pri tem kognitivnem modelu stresa oseba zaznava različne dražljaje iz okolja ter jih glede na to, v kolikšni meri jo ogrožajo, tudi določi. Prav tako se ovrednotijo tudi bolečine, izolacija posameznika v družbi in izguba samozavesti. Pri reševanju stresa se večinoma pojavita reakciji, kot sta umik ali napad ter zanikanje situacije (Novak, Nova, Macek, 2005, str. 7–11). 2. Levijev model stresa (leto 1975) Ta model opisuje predvsem spremembe, ki se dogajajo v našem okolju. Gre za fizikalne kot tudi psihološke situacije in socialne situacije, ki povzročajo 7.

(18) negativno usmerjenost do določenih stanj ter ranljivost, spremembe ter razmere, različne upore (Novak, Nova, Macek, 2005, str. 7–11). 3. Model stresa po Jankeju Pri tem modelu se stresni dražljaji zaznavajo in preoblikujejo v tako imenovani »črni skrinji«, reakcije pa se kažejo na fiziološki ravni in tudi na psihološki ravni. Gre za to, da so določene reakcije odvisne od tega, ali smo določeno spremembo oziroma prilagoditev že doživeli ali ne, torej na podlagi naših stresnih izkušenj se odločimo, kako bodo ti dražljaji vplivali na naše sedanje počutje (Novak, Nova, Macek, 2005, str. 7–11). 4. Model stresa po McGrathu Model stresa po McGrathu predstavlja zaznavanje stresa na podlagi negativnih slutenj kot tudi pozitivnih slutenj, pogledov, reakcij, vedenj na točno določeno situacijo oziroma stanje posameznika. Izjemno pomembno je upoštevanje vplivov ljudi, ki jih imamo v svoji bližini. Pomembna so tudi posameznikova stališča, zahteve in sposobnosti (Novak, Nova, Macek, 2005, str. 7–11). 5. Cooper-Cummingsov model stresa (leto 1979) »Trdita, da posamezniki poskušajo čustva, odnose in tudi svoje misli obdržati v stalnem stanju. To pomeni, da se vsak dejavnik posameznikovega psihičnega ali telesnega stanja nahaja v območju uravnoteženosti, v katerem se določena oseba dobro počuti. Če je kateri dejavnik moteč, potem mora posameznik hitro in primerno ukrepati. To naredi tako, da ponovno vzpostavi okolje, v katerem mu je prijetno. Kakšen bo izid stresa, pa je vse odvisno od načinov, ki si jih bomo izbrali ter uporabili, da bi stres premagali.« (Novak, Nova, Macek, 2005, str. 7– 11). 6. Beehr-Newmanov model stresa (leto 1995) »Gre za okolje ter elemente delovnega okolja, ki je tako imenovani potencialni izvor stresa pri delu. Prav tako posameznikove posledice fizičnega in psihičnega zdravja, ki se pojavljajo kot izid izpostavljenosti tako imenovanim stresnim dražljajem.« (Novak, Nova, Macek, 2005, str. 7–11).. 2.4 Vrste stresa Kadar omenimo ali slišimo besedo stres, ima le-ta večkrat negativen prizvok. Ko doživljamo stres, velikokrat pomislimo na negativne dejavnike in posledice, ki jih nosi s sabo. Vendar pa ima stres tudi pozitivne učinke, v prvi fazi zaznavanja stresne situacije – gre za alarmno reakcijo, ki nas spodbuja h kreativnosti in uspešnosti (Starc, 2007). Poznamo pozitiven, kroničen, naravni, fiziološki, negativen, psihološki, umetni stres, normalen in visoko rizični stres. Na kratko bomo predstavili te vrste stresa, kot so, pozitivni, psihološki, visoko rizični, negativni, umetni, fiziološki, normalni, kronični ter naravni stres.. 8.

(19) 2.4.1 Pozitiven in negativen stres Ko je človek pod stresom, se v njem sproščajo tako imenovani stresni hormoni, ki posameznike pripravijo do tega, da se takoj spopadejo s situacijo, v kateri so se znašel. Ali bo stres za posameznika negativen ali vendarle pozitiven, je odvisno od tega, kako bo zaznal in razumel situacijo. Če situacijo posameznik zazna in razume kot pozitivno, govorimo predvsem o pozitivi, torej stresu, ki je pozitiven. To so aktivnosti, ki v posamezniku sprožijo občutke umirjenosti, samozavesti, motiviranosti ter občutka sreče in zadovoljstva. Na takšen način lažje rešujemo naloge, izzive ter zahteve, saj posameznika prevzame tisti občutek, kot da lahko naredi vse, kar si v tistem trenutku zada (Powell 1999 v Jerman 2005). Spremembe, ki se pojavljajo pri posameznikih, kateri čutijo pozitivni stres, so naslednje: prijaznost, inovativnost, zanesljivost, samozavest, racionalnost, čustvenost, razumevanje, odločnost in druge (Božič, 2003). Kadar pa situacijo zaznamo kot grožnjo, govorimo o stresu, ki je negativen. Negativni stres zelo škoduje našemu zdravstvenemu stanju, saj v nas vzbudi nemirnost, žalost, tesnobe, jeze, strahu ter nemoč, povezano z dogodkom, ki se nam je zgodil (Dernovšek, 2007). Vse je odvisno od tega, kakšne možnosti ima posameznik, da se sooči z obremenitvijo. Če posameznik nima možnosti ali ne ve, kako bi se rešil stalne napetosti in pritiska ter obremenitve, so negativni učinki še toliko bolj večji (Powell 1999 v Jerman 2005). 2.4.2 Naravni in umetni stres Naravni stres je stres, ki je prijeten in ga pozna vsakdo od nas. Dogaja se kot nekakšna reakcija na nevarnosti, ki nam pretijo iz okolja. V istem trenutku, ko ga zaznamo, kadar se počutimo ogrožene, se vklopi tudi naš obrambni mehanizem. Gre za obrambno reakcijo preživetja. Kar pomeni, da je naravna in neškodljiva človekovemu telesu. Kadar nevarnost mine, se ravnovesje ponovno vzpostavi v normalno stanje (Trstenjak, 2005). Za razliko od naravnega stresa je umetni stres, ki je škodljiv. Ta stres je škodljiv zato, ker tukaj nastopijo zahteve in obremenitve, ki niso v skladu z našimi sposobnostmi in pričakovanji ter jih ne moremo izpolniti. V današnjem času nam družba vedno znova vsiljuje različna pravila, vzorce ter omejitve, na katere nimamo vpliva. V večini primerov jih nočemo ali jih ne moremo sprejeti kot dejstva. Gre za privzgojene in namišljene omejitve, ki se razvijejo zaradi etičnih, moralnih vrednot družbe. Razvijejo se tudi iz različnih pomislekih in zastarelega mišljenja (Schmidt, 2001). 2.4.3 Fiziološki in psihološki stres Fiziološki stres se kaže predvsem takrat, ko na telesu opazimo znake stresnega položaja. Ko se srečamo z grožnjo, se v našem telesu po hitrem postopku sprožijo fiziološke reakcije. Nastane učinek adrenalina, ki nam pomaga, da dosežemo najvišjo stopnjo pripravljenosti, da premagamo stresno situacijo (Battinson, 1999).. 9.

(20) Pri psihološkem stresu gre za proces, v katerem je človek glavni akter, ki vpliva na stresorje s svojim vedenjem, čustvi ter spoznanji. Na stresne dogodke se vsak posameznik duševno in čustveno različno odzove. Na nekatere ista stresna situacija vpliva bolj, na nekatere manj, drugi ostanejo v situacijah mirni, nekateri pa postanejo takoj napadalni. Kako bo nekdo reagiral, je odvisno od posameznikovega načina obvladovanja stresa. 2.4.4 Normalen in kronični stres Ko razpravljamo o normalnem stresu, imamo v mislih vsakdanje težave, ki jih z lahkoto premagujemo, saj smo se z njimi že soočili. Prav tako se nam na podlagi izkušenj, ki jih imamo z težavami, ogroženost bistveno zmanjša (Battinson, 1999). Kronični stres je vedno prisoten ali pa se ponavlja. Naše ravnovesje se popolnoma poruši, posledica pa so naslednji pojavi: nezbranost, osamljenost, neodločnost, brezvoljnost, obup, slabo mnenje o sebi ter nemoč (Battinson, 1999). 2.4.5 Visoko rizični stres O visoko rizičnem stresu govorimo takrat, ko se pojavijo spremembe v podjetjih, na delovnih mestih ter takrat, ko prihaja do nesoglasij zaradi različnih načinov vodenja in kultur (Černigoj Sadar, 2002). V tem poglavju smo opisali vrste stresa, ki na vsakega posameznika vplivajo različno. Vsak človek drugače dojema in doživlja stresno situacijo in zaradi tega ima vsak, ki je pod stresom, drugačne telesne in duševne simptome. Le-te bomo opisali v naslednjem poglavju.. 2.5 Simptomi stresa Pri stresnem dogodku se simptomi pojavijo takoj in lahko trajajo do nekaj ur ali celo nekaj dni. Velikokrat se zgodi, da posameznik osupne in je precej zmeden, deluje, kot da ne dojema, kaj se je zgodilo. Oseba se znajde v krogu simptomov, katerega sestavljajo misli, čustva, telo in celotno vedenje posameznika (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2000, str. 9). Ločimo telesne ter duševne simptome, ki se pojavijo na področju medsebojnih odnosov, ter simptome stresa, ki se pojavljajo na delovnem mestu (Meško, 2011, str. 20-21):  Najpogostejši simptomi stresa, ki se kažejo na telesu, so nespečnost, povečan apetit, zmanjšan apetit, bolečine v sklepih in mišicah, glavoboli, nenehna izčrpanost, nizka stopnja energije, pretirano kajenje, uživanje kofeina in raznih pomirjeval ter alkohola.  Med duševne simptome stresa uvrščamo tesnobo, nemir, skrb, nevoljnost, nemoč, občutek neenakovrednosti, zmedenost.  Simptomi, ki se pojavijo v medosebnih odnosih, so naslednji: želja po osami, težave v sporazumevanju, nezaupanje ter nestrpnost.  Med simptome stresa na delovnem mestu spadajo nizka donosnost, neodločnost, nezbranost, pozabljivost, brezvoljnost in odpor do dela. 10.

(21) 2.6 Posledice stresa Stres posameznika lahko privede do različnih posledic. Ločimo fiziološke, vedenjske in psihološke posledice (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 21–29). Najprej bomo opisali posledice stresa na fiziološki ravni. 2.6.1 Fiziološke posledice stresa Glede na to da ljudje različno reagiramo na različne vrste stresa, obstajajo tudi različne posledice, ki lahko zelo močno vplivajo na življenje posameznika. Med fiziološke posledice stresa štejemo razna obolenja srca, cefalgije, raka, zvišan krvni pritisk ter bolečine v predelu hrbtenice. Do teh telesnih simptomov pride takrat, kadar nismo zmožni pravilno ali pravočasno obvladati stresne situacije, zato smo preobremenjeni, nakopičena energija pa se tako spremeni v telesno slabo počutje in utrujenost. Bolezni srca Do bolezni srca pride takrat, kadar smo dlje časa pod močnim pritiskom, stresne situacije pa ne znamo ali nismo sposobni odpraviti. Bolezni srca dobijo večinoma tisti posamezniki, ki si zastavljajo previsoke cilje, katerih pa ne znajo na pravilen način doseči. Tako si določajo končne roke in se lotevajo več opravil hkrati, posledično pa jim pri tem zmanjka časa, da bi lahko opravili vse, kar si želijo oziroma morajo narediti. V takih primerih pride do nezadovoljstva in velikega pritiska. Prav tako so k boleznim srca nagnjeni ljudje, ki hitro govorijo, hodijo ter so hiperaktivni. Ljudje, ki imajo takšen način življenja, bodo po vsej verjetnosti zboleli za srčnim napadom, eno izmed mnogih bolezni srca. Do pojava te bolezni pride, odvisno od tega, kakšne bolezni ima družina posameznika že v zgodovini, prav tako pa je to odvisno od različnih dejavnikov, kot so kajenje, premalo gibanja ter neustrezna prehrana. Vsi ti dejavniki pa so močno povezani s stresom (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 23). Glavobol Eden izmed fizioloških posledic stresa je tudi glavobol ali cefalgija, katera se pojavi zaradi prevelikega stresa in napetosti. Lahko postanejo kronični in so težko ozdravljivi (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 24). 2.6.2 Psihološke posledice stresa Kadar stres traja dlje časa nas spremljajo duševne posledice stresa. Med te spadajo nočne more, asomnija, potrtost, impotenca, razne fobije, ter velikokrat nastopijo težave prav tako tudi v družinskem življenju. Depresija Depresija je ena izmed resnih psiholoških bolezni za katero zbolijo ljudje, ki se niso sposobni soočiti s stresom ter ga premagati. Ko se človek zaveda, da situacije ne more rešiti postane nervozen in občuti strah, da bo v takem stanju ostal večno. Depresijo lahko povzročijo tudi stresni dogodki, ki se posamezniki zgodijo na delovnem mestu. Med stresne dogodke štejemo neuspel posel, napredovanje ali nazadovanje, premestitve na drugo delovno mesto, ki povzročajo različne stopnje stresa pri posamezniku. To vse pa vpliva na osebno rast ter življenje posameznika v zasebnem krogu. Tako lahko 11.

(22) različni negativni dejavniki v službi privedejo do negativnih posledic tako doma kot tudi v družinskem življenju (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 29). Sindrom izgorevanja O sindromu izgorevanja ali izčrpanosti govorimo takrat, kadar posameznik občuti izčrpanost, močan pritisk ter napetost in je popolnoma nezadovoljen v okolju, v katerem živi in deluje. Med simptome sindroma izgorevanja uvrščamo zmanjšano učinkovitost in zanimanje za delo, glavobole, visoko stopnjo utrujenosti in nespečnost, hitre odzive z jezo in občutke nemočnosti, zmanjšano produktivnost ter povečano togost. Ljudje, ki imajo sindrom izčrpanosti, so nagnjeni k temu, da iščejo rešitev za svoje težave v dejavnikih, ki so škodljivi zdravju (npr. kajenje, pomirjevala, alkohol). Večinoma so to ljudje, ki so močno navezani (predvsem čustveno) na svoje delo, od njih pa se pričakuje veliko truda in vlaganja v delo, ki ga opravljajo (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 30). 2.6.3 Vedenjske posledice stresa Velikokrat v življenju smo preveč obremenjeni in pod prevelikim stresom. Takrat se začne stres odražati tudi na zunaj, in sicer v našem obnašanju. Kadar smo jezni, vznejevoljeni, nezadovoljni ter se ne znamo spopasti z težavami, to slabo vzdušje z našim negativnim obnašanjem prenašamo na druge. Prav tako zaradi vsega pritiska, žalosti, napora, slabe volje in preutrujenosti večkrat zaidemo v slabe navade, kot so povečano kajenje ter prekomerno pitje alkohola, kar pa škoduje našemu zdravju in še dodatno podaljša trajanje stresa (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 26). Potreba po alkoholu in kajenju Zaradi stresa se ljudje velikokrat zatečejo k čezmernemu kajenju in uživanju alkoholnih pijač. Kadar so ljudje pod velikim stresom, velikokrat kadijo eno cigareto za drugo, saj so mnenja, da jih bodo cigarete pomirile. Kot kajenje je zdravju škodljivo tudi čezmerno uživanje alkohola, ki slabo vpliva tudi na ekonomsko in družinsko življenje posameznika. Tako se lahko pri ljudeh, ki vsak da opravljajo enolično in nezanimivo delo, bolj poveča potreba po alkoholu kot pri tistih, ki opravljajo svoje delo z veseljem in razgibano (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 26). Tako smo v tem poglavju opisali nekatere izmed psiholoških, fizioloških ter vedenjskih posledic stresa, ki nastopijo takrat, kadar nimamo moči, znanja, volje, da bi se lahko uspešno spopadli s stresom.. 2.7 Načini premagovanja stresa Da bi živeli brez stresa, se moramo naučiti različnih pristopov in načinov, kako se z njim spopasti. Stres lahko mnogokrat obvladujemo najprej s tem, da vklopimo svoj obrambni mehanizem. Potem se lahko zavestno odzovemo na stresno situacijo ter se poskušamo prilagoditi spremembam, ki so se pojavile. Svoj obrambni mehanizem vklopimo takrat, kadar nastopi težava. Značilno je, da poskušamo realno stanje spremeniti v upanje, da se bo težava odpravila, ne da bi za to morali kaj storiti. Na primer, ko posameznik kadi cigareto, ne pomisli najprej na to, da kajenje škodi njegovemu zdravju, temveč misli samo na to, kako ga bo ta cigareta pomirila in ublažila njegov stres. Takšen način premagovanja stresa nosi s sabo neugodne posledice, saj s tem škodujemo samemu sebi tako, da iščemo sprejemljive razloge za nespametno 12.

(23) vedenje. Ko pa se naš mehanizem na stres odzove zavestno, nam to omogoči možnost, da se prilagodimo spremembam (Battinson, 1999, str. 24). Pri premagovanju stresa so bolj odločilni štirje pristopi (Battinson, 1999, str. 24): 1. Spreminjaje razmer Kadar sprejemamo odločitve, ki so ali težke in pomembne ali pa enostavne, preproste brez bremenilne težnosti. 2. Spreminjanje dojemanja položaja Kadar različne pritiske dojemamo kot nekaj pozitivnega namesto negativnega. Stres jemljemo kot izziv namesto grožnjo. 3. Spremembe vedenja Kadar se trudimo, da bi spremenili svoje vedenjske navade, kar ponavadi traja zelo veliko časa. Gre za spreminjanje vsakodnevnih navad, poskušamo živeti bolj zdravo ter mirno življenje. 4. Izpopolnjevati sposobnosti za obvladovanje stresa Kadar poskušamo stres odpraviti s samopotrjevanjem in različnimi sprostitvenimi tehnikami, ki nam dajo ponovno moč, zagon ter voljo do življenja. Tako poznamo več načinov premagovanja stresa. K premagovanju stresa štejemo tudi menjavo okolja, telesno raven, raven misli ter raven čustev in vedenja:  K obvladovanju in premagovanju stresa lahko pripomore tudi menjava okolja. Vpliva kratkoročno (začasna menjava in sprememba okolja) ali dolgoročno (menjava delovnega položaja, prebivališča in okolja, kar povzroča stres).  Med telesno raven uvrščamo telovadbo, ples, masaže, glasbo, pogovor, risanje, izdelovanje, spisi, druženje z živali) (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2000, str. 13).  Raven misli (menjavanje neugodnih misli s pozitivnimi, študij dobrega počutja, samopoučevanje, reševanje težav (po korakih si pripraviš načrt), učenje priročnih spretnostih obvladovanja (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2000, str. 14).  Raven čustev in obnašanja (ekspresija občutkov, odločnost, trening socialnih umetnostih (naučiti se vesti in komunicirati v različnih krogih s čisto drugačnimi ljudmi, samozavest, planiranje in bolj dobra organizacija prostega časa in delovnega časa) (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2000, str. 17). Zelo pomembni sta dve usmeritvi, in sicer ego psihološka usmeritev ter fenomenološkokognitivna usmeritev premagovanja stresa. Ego psihološka usmeritev Ego psihološka usmeritev stres označuje kot stil oziroma potezo, izhaja pa iz psihoanalitične formulacije. Vsaka oblika psihopatologije oziroma vede o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni je povezana z določenim obrambnim stilom (Meško, 2011, str. 33–34).. 13.

(24) Norma Haan deli ego procese v tri vrste, in sicer spoprijemanje, obrambo in fragmentacijo, ter razlikuje štiri vrste funkcij: 1. Kognitivne funkcije Kognitivne funkcije predstavljajo aktivne vidike reševanje problemov in vključujejo prilagajanje. 2. Funkcije afektivne regulacije Pri reševanju težav se prav tako upošteva prilagajanje, stres pa poskušamo premagati tako, da se lotimo preusmeritve, zadrževanja ali transformacije. 3. Intraceptivne funkcije Te funkcije niso usmerjene k doseganju cilja, ampak pomenijo vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti. 4. Preusmerjanje pozornosti prinese le trenutno olajšanje, a ne spremeni razmer v okolju. Fenomenološko-kognitivna usmeritev Fenomenološka-kognitivna usmeritev obravnava načine premagovanja stresa kot določene odgovore na posebne situacije. Ko premagujemo stres, smo vključeni v tiste aktivnosti, ki zahtevajo bolj ali manj zavestno odločitev. Pojavila se je lestvica mehanizmov spoprijemanja (»Coping Mechanism Scale«), katere avtor je McCrae in vsebuje naslednje metode boja proti stresu: sovražen odziv, vztrajanje, izražanje čustev, pozitivno mišljenje, postopno reševanje, pomirjevanje, iskanje pomoči (Meško, 2011, str. 36–37). Billings in Moos razlikujeta tri različne vrste strategij premagovanja stresa (Meško, 2011, str. 40–41): 1. Strategije, usmerjene na oceno Gre za razmišljanje o različnih načinih reševanja problema, kako naj posameznik reši težavo s tem, da črpa načine tudi iz izkušenj iz preteklosti. Tu govorimo o tako imenovanem spoznavnem preurejanju, pri katerem posameznik dojema situacijo kot realno in jo spreminja tako, da bo v njej našel nekakšno spodbudo in rešitev. Razvija tako mišljenje, da misli, da bi bila lahko situacija v vsakem primeru še slabša, ter se prepričuje, da bo vse v redu. Tako ohranja pozitivno posameznikovo mišljenje. Nasprotno od tega je spoznavno izogibanje, kjer se posameznik ne zaveda in ne želi videti situacije kot resnične, zato jo zanika in se zateče v domišljijski svet. 2. Strategije, usmerjene na težavo Gre za zmanjšanje ali spreminjanje izvora stresa z delovanjem na stvarno situacijo. Vključujejo reševanje problemov v obliki načrtov in iskanje informacij. 3. Strategije, usmerjene na čustva Te nam pomagajo ustvariti nekakšno čustveno ravnotežje, ločimo pa dve vrsti: obvladovanje in opravljanje čustev (dihalne vaje in ubadanje z drugimi stvarmi) ter čustveno relaksiranje (dati emocijam prosto pot, znesti se nad drugim). Premagovanja stresa se tako lotimo z različnimi fizičnimi aktivnostmi, meditacijo, jogo, različnimi kognitivnimi metodami, metodami sproščanja, masažo, aromaterapijo, 14.

(25) humorjem in smehom, tako da si privoščimo dovolj spanca, imamo zdrave prehranjevalne navade. Pomagamo pa si lahko tudi s terapijo glasbe, barv in pravilnim upravljanjem časa. Na kakšen način bomo premagali stres, pa je odvisno od vsakega posameznika posebej. Vsak človek različno dojema stres, nosi različne posledice stresa ter se na različne načine sooča z njim. Da bi bilo premagovanje stresa uspešno, moramo upoštevati določene načine in strategije, ki nas usmerjajo v bolj mirno, sproščeno, zadovoljno in srečno življenje (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 33–47).. 15.

(26) 3 STRES NA DELOVNEM MESTU Pri delu gre za uporabljanje duševne in telesne energije, ki mora biti pozitivna, da je delo, ki ga opravljamo, tudi uspešno. Ljudje, ki delamo, se še posebej dobro zavedamo, kako pomembno je za nas delovno mesto, ki ga opravljamo in v kakšnem okolju. Če je okolje pozitivno naravnano, se mogoče občasno srečamo s kako neprijetno situacijo, ki pa jo z lahkoto odpravimo kar sproti. Kadar pa je okolje, v katerem delamo, negativno in na nas vplivajo različni negativni dejavniki, kot so trenja med delavci, seksizem ali nacionalizem ter slaba komunikacija s sodelavci, špekuliranje, to privede do stresa v službi. Kadar vir stresa postane delovno mesto, pa je zelo pomembno, da se čim hitreje poiščejo vzroki teh težav ter na koncu tudi uspešna rešitev (Battinson, 1999, str. 40–43). Do stresa v službi prihaja navadno zaradi tega, ker so ukazi delovnega okolja previsoki in presegajo zmožnosti delavcev, da bi jih lahko obvladali. Ko dosegamo nizko raven stresa, je stres za nas koristen, saj smo takrat najbolj odločni in vztrajni, to pa poveča našo storilnost in kreativnost. Ko pa smo na delovnem mestu preveč obremenjeni, imamo naloženega preveč dela in čutimo pritisk tako s strani sodelavcev kot tudi nadrejenih, pa se posledično znajdemo v stresni situaciji. To negativno vpliva na nas kot tudi na vse zaposlene v istem podjetju (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 10–14). V večini primerov težave v službi posledično povzročijo težave tudi doma. Zato je pomembno, da preden želimo probleme odstraniti, izvemo, kaj je naš problem. Ali je problem v naših organizacijskih sposobnosti v podjetju ali je problem v nas samih in pomanjkanju motivacije, komunikacije ter ali je težava v odnosih, ki jih imamo z ostalimi zaposlenimi? Kadar je težava na delovnem mestu organizacijske narave, se moramo osredotočiti predvsem na to, da če sami nimamo dovolj dobrih organizacijskih sposobnosti ter časa za to, da bi v našem podjetju potekalo vse tako, kot mora, da poiščemo pomoč ter si s pomočjo sodelavcev olajšamo delo in zmanjšamo napor, ki ga čutimo pri preveliki obremenitvi. Ko svoje delo opravljate z veseljem in zanimanjem ter ste zanj tudi dobro plačani, boste najverjetneje premagali katerokoli oviro. Težave, ki nastopijo pri opravljanju poklica, imajo lahko zelo različne vzroke za nastanek. Vzroki za stres navadno nastanejo, kadar smo nezadovoljni s kariero, imamo nizko plačo ter ne napredujemo, se slabo razumemo s sodelavci in delamo v okolju, ki je za nas moteče in preveč hrupno. Zato je zelo pomembno, da vzpostavimo dobre medsebojne odnose med zaposlenimi tako, da upoštevamo družbene in kulturne razlike (Battinson, 1999, str. 40– 43).. 3.1 Povzročitelji stresa na delovnem mestu Delovno mesto je center tako imenovanega nevarnega stresa, ki ga sprožijo številni faktorji, kot so preobremenjenost, pomanjkanje časa, nezadovoljstvo, ker ne dobimo ugodne možnosti, da bi se lahko na delovnem mestu izkazali, ker imamo težave s smislom delovnega mesta in nejasno vlogo, slabo obveščenostjo in menjavo ter spremembo delovnih metod. Kadar smo nezadovoljni na danem delovnem mestu, posledično nenamerno nosimo neugodne posledice tudi domov, kar pa lahko močno vpliva na družinsko življenje (Ihan, Simonič Vidrih, 2005, str. 61). Vsako delo ima določene vire stresa, med katere pa spadajo (Meško, 2011, str. 17): 16.

(27)     . delo v neugodnih, neprimernih razmerah (hrup, onesnažen zrak, mraz, vročina), delo v nevarnem okolju (veliko tveganje poškodb), delo v izmenah, neorganizirana, nenačrtovana poslovna potovanja (tik pred zdajci), naloge, za katere nimamo dovolj časa, da bi jih lahko izpolnili.. Tako razlikujemo dve zvrsti preobremenjenosti oziroma neobremenjenosti z delom (Meško, 2011, str. 17): 1. Kvalitativna – delo je prezahtevno, preveč naloženega dela, prekratki roki, zaposleni ni sposoben oziroma ne more opraviti vseh nalog, saj mu obvladanje le-tega preprečuje premalo časa in prevelika preobremenitev. 2. Kvantitativna – zaposleni ima preveč dela, je preobremenjen ter zaposleni ima premalo dela, je neobremenjen. Stres v območju okolja, kjer živimo in na delovnem mestu povzroča stres. Sem uvrščamo: ropot, natrpanost dogodkov, predmetov in ljudi, onesnaževanje, zmedo, umazanijo, dogodki na delovnem mestu pa lahko vsebujejo tudi delo s sevajočimi tehničnimi predmeti. Izčrpanost in prekomerno delo povzroča, da se stres se kopiči v dolgem časovnem obdobju. Posameznik želi v kratkem času pridobiti čim več ali pa čim višji dosežek, pri čemer pa za doseganje cilja/-jev ne uporablja efektivnega planskega načrta (Novak, Nova, Macek, 2005, str. 12). Na delovnem mestu je predvsem pomembna komunikacija in medsebojni odnosi, ki jih vzpostaviš s sodelavci in nadrejenim. Pomembno je, da se zaposleni in nadrejeni razumeta ter se spoštujeta. Kadar nadrejeni ne pokaže spoštovanja, podpore ali pomoči, ko ga zaposleni za to prosi, nastane stres. Začnejo se krhati medosebni odnosi, vzdušje na delovnem mestu pa lahko postaja zagrenjeno in moralno nesprejemljivo. Tako zagotovo stres posledično vzbuja pomanjkanje sporazumevanja v podjetju med sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi ter pomanjkanje sodelovanja med sodelavci, kjer se čuti negativna naravnanost. Stres na delovnem mestu pa prav tako lahko povzroča dvoumnost. To se zgodi takrat, ko zaposleni ni dovolj seznanjen s tem, kaj je njegovo delo, kako ga mora opravljati, kaj se od njega pričakuje ter kakšne dolžnosti in odgovornosti so mu naložene (Meško, 2011, str. 17–19).. 3.2 Vpliv stresa na delovno sposobnost Poznamo različne veje stresa, in sicer negativni, pozitivni, naravni, umetni, psihološki ter fiziološki stres. Določeno mero stresa v življenju potrebuje vsak od nas, saj je za nas koristen. Če na delovnem mestu ne bi čutili pritiska rokov, zahtev ter pričakovanj nadrejenih, ne bi nikoli naredili tistega, za kar smo zadolženi in bi tako delo, ki ga opravljamo, postalo nedokončano, delovno okolje pa bi se spremenilo v negativno, nezadovoljno vzdušje. Kar je v podjetjih zelo pomembno, je to, da se vzdržuje določena raven stresa. To pomeni, da kadar čutimo, da je stresa preveč, ga poskušamo zmanjšati, kadar pa ga je premalo, pa ga poskušamo povečati. Tako držimo ravnovesje posameznika, da se le-ta ne poruši pod prevelikim pritiskom ter da se zviša, ko posameznik ne čuti več želje po kreativnosti in uspešnosti. Kako kdo dojema in doživlja 17.

(28) stres na delovnem mestu, pa je odvisno od vsakega človeka posebej. Lahko da nekomu neko delo predstavlja izziv za drugega in je to še samo dodatna obremenitev, ki jo vidi kot mučno dejanje. Tako ima tisti, ki svoje delo obravnava kot izziv in z veseljem, veliko več energije, motivacije in kreativnosti kot pa tisti, ki delo jemlje kot obremenitev. Tisti ljudje, ki jemljejo delo kot obremenitev in se počutijo, kot da so prisiljeni v to, bodo hitreje dosegli visoko raven stresa, ki bo povzročila slabo počutje, izčrpanost, utrujenost in na koncu še izgorelost (Meško, 2011). Douglas (1993) meni, da obstajata na svetu dve vrsti ljudi, in sicer dirkalni konji in želve. Želve imajo rade mirno, sproščeno okolje, zato je za njih stres vedno nekaj slabega, medtem ko dirkalni konji dojemajo pritisk, napor in preveliko obremenitev kot spodbudno in vznemirljivo. Vsak od nas mora namreč živeti v takem okolju, ki mu najbolj ustreza, saj lahko le na takšen način vzdržujemo ravnovesje in določeno raven stresa v našem življenju.. 3.3 Posledice in stroški stresa na delovnem mestu Veliko ljudi se dandanes ne zaveda posledic, ki jih s sabo prinaša stres, še posebej v delovnem okolju. Ko so zaposleni v nekem podjetju preveč obremenjeni, nosijo te težave po službi domov, prav tako pa ta obremenjenost negativno vpliva tudi na samo podjetje. Tako so posamezniki, ki čutijo stres na delovnem mestu, neučinkoviti in nesposobni, da bi uspešno odpravili stresno situacijo. Za reševanje težav, ki se pojavljajo na delovnem mestu zaradi stresa, bi morala podjetja ponujati različne programe ali druge načine, ki bi posameznike vodili k večji ustvarjalnosti, inovativnosti in donosnosti ter prevzemanju tveganja pri delu. Posledice se kažejo predvsem v stroških v podjetju in v zmanjšanju efektivnosti pri delu. Na uspešnost dela in nalog vpliva zunanje in notranje okolje podjetja. Med interne dejavniki uvrščamo predvsem delovno okolje, stil vodenja, slog upravljanja, ozračje, medsebojne odnose med zaposlenimi in motivacijo. Ti faktorji delujejo na zaposlene kot nekakšen pritisk, njihovo delo pa postaja zelo naporno in obremenjujoče, kar pa definitivno vpliva na normalno delovanje podjetja (Meško, 2011, str. 25–27). Powell (1999) pravi, da določena raven stresnih dražljajev pozitivno vpliva na to, kako učinkoviti smo pri delu. V ospredje daje dve skrajnosti: 1. pozitivna spodbuda – gre za motivacijo in spodbudo z denarno nagrado, 2. negativna spodbuda – gre za pritisk, silo in strah. Obe skrajnosti delujeta dokaj stresno, vendar naj bi bila pozitivna spodbuda ravno tista, ki zvišuje raven učinkovitosti pri zaposlenih. Ko dajemo negativne spodbude svojim nezaposlenim ter jih kaznujemo in določimo sankcije, je to za njih stresno, utrujajoče in posledično niso zmožni opraviti svojega dela v skladu s pravili in dolžnostmi, ki so jim dane (Meško, 2011). Posledice stresa se kažejo tudi predvsem izrazito v komunikaciji ter odnosih, ki jih imamo na delovnem mestu. Če je komunikacija slaba, je posledica čustveni stres. Vse pa je odvisno od tega, kako se odzovemo v določeni stresni situaciji, ki jo doživimo na delovnem mestu. 18.

(29) Poznamo štiri različne reakcije, ki močno vplivajo na posameznika ter prinašajo negativne posledice. 1. Transferna reakcija Do transferne reakcije pride takrat, ko se nadrejeni obrne na delavca kot odraslo osebo, da bi objektivno rešil težavo. Delavec se v tem primeru odzove otročje ter se počuti užaljenega, jeznega in čustveno prizadetega. 2. Kontratransferna reakcija Pri tej reakciji je ravno obratno, saj se delavec obrne na svojega nadrejenega kot odrasli na odraslega, ta pa se potem začne obnašati kot starš, ki opominja in kaznuje svoje otroke. 3. Razdražljiva reakcija Do te reakcije pride, ko se delavec obrne k svojemu nadrejenemu, kadar potrebuje pomoč in podporo, vendar ga le-ta zavrne. 4. Predrzna reakcija Nadrejeni hoče v tem primeru nadvladati nad svojim zaposlenim kot nad otrokom, le-ta pa se odzove kot odrasli ter mu ne dovoli, da bi z njim ravnal kot otrokom. Vse te reakcije povzročijo na delovnih mestih situacije, ki privedejo do nenehnih konfliktov, nerazumevanja in nezadovoljstva v podjetjih (Ihan, Simonič Vidrih, 2005, str. 54–56).. 3.4 Premagovanje stresa na delovnem mestu V življenju se vsak dan srečujemo s stresnimi stanji oziroma položaji, najpogosteje pa se s stresom srečujemo na delovnem mestu. Tu je stres mnogokrat najpogostejši, saj se delavci soočajo z velikimi napori in pritiski. Na delovnem mestu vsak posameznik nosi veliko odgovornost in posledice za dejanja, ki jih počne. Velikokrat prihaja do konfliktov med sodelavci ali pa med sodelavcem ter nadrejenim, ko zaposleni ne zmore ali pa ni sposoben pravočasno izpolniti pričakovanj ali zahtev, saj so zanj preveč obremenjujoče (Battinson, 1999, str. 40–43). Poznamo strategije različnih oblik, ki pripomorejo k zmanjševanju stresa pri zaposlenih in stresorje (Treven, 2005, str. 76). Strategije za preoblikovanje delovnega okolja:  spreminjanje dela,  načrtovanje dela, ki bi bilo bolj fleksibilno,  natančnejša opredelitev vloge in njena analiza,  komunikacijske spretnosti,  planiranje kariere,  izoblikovanje delovnih razmer. Stresorji v delovnem okolju: 19.

(30)      . vrsta posameznikovega dela, narediti mejo med nedelom in delom, obremenjenost vloge, konflikt in negotovost, odgovornost, ki se nanaša na delavce, izvajanje nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, delovne razmere.. Pri tvorbi dela v podjetjih mnogokrat ne upoštevajo zadovoljstva zaposlenih. Včasih tudi ne upoštevajo motivacijskega pogleda pri delu. Le-ta lahko sproži stres pri zaposlenih v podjetju. V organizacijah bi zato morali biti pri opredeljevanju delovnih nalog zaposlenih pozorni tudi na to, da delo obogatijo z vsebinskimi dejavniki. Vsebinski dejavniki so lahko odgovornost, razvoj, potrditev, morebitnost za uspeh, povišanje in neodvisnost. Osnovne značilnosti dela pa vključujejo samoupravo in raznolike spretnosti. Pod značilnosti štejemo tudi različnost, pomembnost nalog ter povratno zvezo (Treven, 1998). Elementi pri delu, kjer so upoštevane obogatitve delovnih nalog, so za zaposlene čim manj stresni (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 49). Strategije, ki so potrebne za izoblikovanje dela in njihovo povezovanje z značilnostmi dela (Tosi, Rizzo, Carol, 1994): 1. Združevanje nalog pomeni, da male naloge združimo v večje, tako imenovane bolj celovite naloge. S tem povečamo različnost posameznikovih spretnostih. Z združevanjem povečamo tudi skladnost opravil. 2. Izoblikovanje naravnih delovnih enot pomeni, da je naloge treba porazdeliti po nizih oziroma enotah. To se naredi tako, da se več nalog opravi znotraj istega niza oziroma enote. Z oblikovanjem naravnih enot se lahko izoblikuje vtis ali občutek odgovornosti za določeno delo. Prav tako se poveča tudi celotnost in bistvenost danih nalog. 3. Izoblikovanje vezi z različnimi strankami pomeni, da je treba zaposlenega povezati z odjemalcem ali se vsaj obvezati s povratno zvezo. Tako lahko oblikovanje vpliva na diferencialne spretnosti in neodvisnost. 4. Vertikalno razvrstitev tveganosti in odgovornosti pomeni, da odgovornost prenesemo z višjih ravni v podjetju na nižje. Zaposleni dobijo občutek za večjo odgovornost za opravljeno delo. Zaposlenim v podjetju fleksibilno planiranje dela omogoča, da po svoji ocenitvi opredelijo svoj delovni čas znotraj predpisanih omejitev. Smoter te strategije načrtovanja dela pomaga zaposlenim, da imajo več samokontrole pri uporabi svojega časa (prav tako v delovnem okolju). Programi za fleksibilno planiranje dela imajo veliko prednosti. Program zaposlenim pomaga doseči učinkovitost pri izpolnjevanju danih zahtev, ki izvirajo iz njihovega delovnega okolja. Posledično so tako veliko manj preobremenjeni s stresom (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 52). Analiza vloge je naslednja strategija, ki jo bomo predstavili. Strategija zmanjšuje stres pri posameznikih zaradi njihove funkcije v delovnem okolju. Izhajamo iz predpostavke, da lahko skladne informacije o delu zagotovi samo oseba, ki to delo opravlja. Nadrejeni delavcu postavi različna vprašanja, ki se navezujejo na njegovo delo. Nato se o odgovorih tudi pogovorita (Ivancevich, Matteson, 1980). Vprašanja so postavljena 20.

(31) lahko tako, da delodajalca zanima, kaj meni zaposleni, da se pričakuje od njega pri delu, kakšna so njegova pričakovanja v povezavi z nadrejeno osebo, kakšne druge vire ali informacije potrebuje za kakovostno opravljanje dela, kakšne težave je pričakoval, ko je začeli opravljati to delo in še mnogo več. Pogovor izjemno pomaga, saj tako zaposleni in nadrejeni bolje dojemata drug drugega. Če ugotovita, da so v njunih pričakovanjih razhajanja, se o njih lahko pogovorita, preden nastanejo problemi v izvedbi (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 53). Svetovalec in nadrejeni lahko dosežeta nek dogovor o delu in nalogah. Tako se skrčijo problemi v povezavi z negotovostjo ter vlogo zaposlenega in stres pri enem in drugem. V podjetjih, v katerih so delovne obveznosti prikazane v obliki odgovornosti in položaja, o njih pa se nato jasno pogovorijo, je stres pri zaposlenih lahko manjši, saj so razrešena številna vprašanja, povezana z delom in nalogami (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 54). Komunikacija mora biti prisotna in je izjemno nujna v povezavi med nadrejenimi in zaposlenimi. Ko poteka sporazumevanje med vodilnimi in zaposlenimi učinkovito, obstaja manjša možnost za nastanek stresa. Komunikacija je učinkovita, kadar je odvisna od različnih oblik ravnanja managerja, na primer pohvale za dobro opravljeno nalogo, motiviranja zaposlenih, spodbujanja dela, opredeljevanja smeri njihovega delovanja in zagotavljanja pomoči pri delu (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 55). Oblike obnašanja managerjev pri komuniciranju (Ross, Altmaier, 2000):  Spodbujanje, motiviranje uspešnosti pomeni oblikovanje trditev o ciljih, zaupanju, izzivih in višjih pričakovanjih (Prepričan sem, da zmorete narediti to nalogo, kljub temu da ste novi v oddelku.).  Pohvale pomenijo pomoč na tak način, da zaposleni opazi, kaj se od njega kot zaposlenemu pričakuje. Manager pove svoje mišljenje glede strinjanja z izvedbo dela zaposlenega (Odlično ste naredili opravljeno delo.).  Določanje smeri pomeni, da svetuje smer dela, če seveda to zaposleni želi ali pa so okoliščine takšne, da je to upravičeno (Prinesel sem vam navodila za današnje delo.).  Podpora pri delu pomeni, da nakazuje skrbnost za zaposlenega kot osebo in ne kot orodje za proizvodnjo (Pozdravljeni, ste v redu?).  Sodelovanje in skupno delo doprinese zaposlenemu, da določi prihodnje cilje in načine, kako te doseči. Sodelovanje zniža možnost nestrinjanja med nadrejenimi in zaposlenimi (Kakšno imate mnenje o tej nalogi? Imate morda kakšen predlog?).  Pojemanje samozaupanja pomeni, da ta deluje nasprotno od motiviranja zaposlenega. Znižuje samozaupanje in pri zaposlenemu zbuja vtis o lastni nezmožnosti (Ne morem vam zaupati, ker dela ne boste opravili pravilno.).  Graja pomeni, da se zaposleni zave možnosti, da je lahko za določene načine obnašanja kaznovan. Oštevanje je učinkovito le, če napove smer prihodnjega ravnanja (Zelo slabo ste to delo opravili.). Podjetja naj bi pri izoblikovanju kariere izpolnjevala sledeče cilje (Lipičnik, 1998): 21.

(32)  pomagati ugotoviti zaposlenim njihove zmožnosti, nujne za prihodnje in obstoječe delo ter naloge, kot tudi njihove odlike,  združiti in približati cilje podjetja in lastne cilje,  planirati vidno povišanje, vendar v vseh smereh ter krepiti nove smeri življenjske poti,  delavce, ki v podjetju nekaj časa ne razvijajo več, je potrebno dodatno spodbuditi,  dati zaposlenim ugodne razmere, da bodo izpopolnili svojo kariero in sebe,  pridobiti pozitivne koristi delavca in za podjetje. Če so možnosti za izoblikovanje kariere v podjetju nekvalitetne, to lahko sproži dodaten stres pri zaposlenih. Zato je dolžnost managementa, da zaposlenim ustvarja raznolike možnosti, da sami opravljajo delo v želeni smeri ter daje podporno spodbudo za razvijanje nadaljnje kariere posameznikov (Šarotar Žižek in drugi, 2013, str. 56–57).. 22.

(33) 4 PREDSTAVITEV PODJETJA SOLITUS S. P. Podjetje SOLITUS plus je registrirano kot s. p., katerega ustanovitelj in lastnik Matjaž Lenhart, magister računalništva in informacijskih tehnologij. Podjetje je bilo vpisano v poslovni register Slovenije dne 11. 2. 2014. Podjetje je v 100-odstotni lasti Matjaža Lenharta, ki ga tudi zastopa in je zaposlen kot direktor oziroma vodja razvoja in programer. Primarna registrirana dejavnost podjetja je računalniško programiranje (62.010). V podjetju SOLITUS plus se ukvarjajo z računalniškimi storitvami, primarno se ukvarjajo z razvojem sodobnih mobilnih aplikacij za mobilne platforme Android, Apple iOS in Windows Phone, izdelavo spletnih strani in spletnih trgovin, razvoj vseh vrst namiznih aplikacij po specifikacijah in željah strank, vzdržujejo in urejajo spletne portale, izvajajo računalniške delavnice na različne teme, nudijo razvoj krmilnih enot, ki se lahko aplicirajo na vsa področja uporabe s pomočjo mikrokrmilnika Arduino in se lahko uporabljajo za avtomatizacijo delovnih procesov ali pa avtomatizacijo doma, naprav, oddaljen nadzor in upravljanje ter mnogo več. Glavna dejavnost podjetja je torej računalniško programiranje, ki ga lahko najdemo na čisto vseh področjih uporabe. Hkrati pa nudijo seveda vse ostale računalniške storitve, kot je na primer popravilo in vzdrževanje računalniških sistemov, prodaja računalniške opreme, nabava in vzdrževanje strojne opreme kot tudi razvoj programske opreme za različne operacijske sisteme in naprave. Prav tako v podjetju nudijo pripravo in oblikovanje celostne grafične podobe, kar zajema grafično oblikovanje na vseh področjih – od vizitk do knjig in plakatov, ilustriranja do priprave gradiv za tisk ter druge storitve, povezane z grafičnim oblikovanjem. S tem področjem se ukvarja predvsem grafična oblikovalka Maja Žnidarič, prof. lik. um. Prednost panoge, v kateri poslujejo, je vsekakor potreba poslovnih in fizičnih subjektov po njihovih storitvah, ki so lokacijsko neodvisne, kar pomeni, da lahko razvijajo programsko opremo za katerokoli podjetje, tako v Sloveniji kakor tudi v tujini, ni strahu pred pomanjkanjem povpraševanja, velika prednost pa je vsekakor tudi inovativnost in nenehno sledenje trenutnim trendom in tehnologijam, kar jim omogoča, da njihovim strankam ponudijo najboljše v danem trenutku. Prednost vidijo v bogatih izkušnjah, ki jih ločijo od konkurenčnih podjetij. V zelo kratkem času so sposobni izvesti storitve kvalitetno in ugodno. Osnovni podatki podjetja ter registrirane dejavnosti podjetja: OSEBNA IZKAZNICA Popolno ime podjetja: Kratko ime podjetja: Ulica: Pošta:. PODATKI SOLITUS PLUS, Matjaž Lenhart s. p., računalniške storitve in svetovanje SOLITUS PLUS, Matjaž Lenhart s. p. Hrastje 37 2341 Limbuš. 23.

(34) Občina: E-pošta Spletna stran: Matična številka: Davčna številka: Transakcijski računi: Datum vpisa pri registrskem organu: Registrski organ: Zaporedna številka vpisa: Vrsta lastnine: Ustanovitelji: Pravnoorganizacijska oblika: Sektorska pripadnost (SKIS): Glavna dejavnost:. Maribor matjaz.lenhart@gmail.com, info@solitusplus.eu 6548725000 15731197 IBAN SI56 6100 0000 6795 197 DELAVSKA HRANILNICA d. d. LJUBLJANA 11. 2. 2014 AJPES, izpostava Maribor 316-07-00995-2014 Zasebna lastnina Lenhart Matjaž Samostojni podjetnik posameznik s. p. S.14100 (Samozaposleni delodajalci) 62.010 (Računalniško programiranje). Tabela 1: Osebna izkaznica podjetja Solitus PLUS s. p. Vir podatkov: AJPES Logotip podjetja. Slika 2: Logotip podjetja Solitus PLUS s. p.. 4.1 Vizija, strategija in poslanstvo podjetja Zavedajo se, da je prva in bistvena osnova podjetja vizija. Z mladostno ambicioznostjo, vendar hkrati dozorelostjo, načrtujejo prihodnost. S precejšnimi izkušnjami, izobraženostjo in kakovostjo njihovih storitev bodo še bolj utrdili položaj podjetja v prihodnosti. Vizija podjetja SOLITUS plus je tako postati vodilno in prepoznavno podjetje v slovenskem in tujem prostoru za nudenje celovitih računalniških storitev, ki bo pokrivalo širok spekter računalništva in informatike ter bo sposobno producirati rešitve za globalne trge in velike korporacije. Čez 5 let se vidijo kot uspešno in finančno močno podjetje, ki bo zagotavljalo donose na kapital in rast podjetja ter bo imelo ekipo, s katero bo sposobno hitro in učinkovito dobavljati programsko opremo in produkte oziroma odlične rezultate naših storitev.. 24.

No results found