Abuse of position or trust in economic activity from the point of view of business law
182
0
0
Full text
(2) UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. Magistrska naloga. ZLORABA POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKEGA PRAVA. Avtorica:. Mojca Turinek. Mentor:. Dr. Zlatko Dežman, izredni profesor. Somentor:. Dr. Aleš Ferčič, izredni profesor. Maribor, maj 2016.
(3) ZAHVALA Prva zahvala naj bo namenjena moji prvi mentorici dr. Liljani Selinšek, ki mi je že pred leti pomagala izbrati temo tega magistrskega dela, z njenimi koristnimi nasveti pa so nastali tudi njegovi temelji.. Iskreno se zahvaljujem sedanjemu mentorju prof. dr. Zlatku Dežmanu, ki me je s svojimi dragocenimi izkušnjami s področja kazenskega prava usmerjal pri izgradnji nove strukture, zaradi česar je naloga kvalitetnejša ter za namene praktične uporabe bolj jasna in pregledna ter somentorju prof. dr. Alešu Ferčiču, ki mi je bil ob vsakem času pripravljen priskočiti na pomoč s svojim bogatim znanjem s področja gospodarskega prava. In končno, največja zahvala gre mojim trem najdražjim, možu ter otrokoma za vso potrpljenje in razumevanje, predvsem pa ker ste verjeli, da bom zmogla, čeprav so nas v času nastajanja tega dela doletele težke življenjske preizkušnje….
(4) KAZALO POVZETEK ................................................................................................................................ I ABSTRACT .............................................................................................................................. II 1 UVOD ................................................................................................................................ 1 2 ANALIZA KAZNIVEGA DEJANJA ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI PO 240. ČLENU KZ-1 ........................................................ 5 2.1 SPLOŠNO ................................................................................................................... 5 2.2 PRAVNO ZAVAROVANA DOBRINA .................................................................... 6 2.2.1 Razmerje do pravno zavarovane vrednote ........................................................... 6 2.2.2 Konkretna pravno zavarovana dobrina................................................................. 7 2.3 IZVRŠITVENI NAČINI ............................................................................................. 9 2.3.1 Zloraba položaja ................................................................................................. 10 2.3.2 Zloraba zaupanja ................................................................................................ 11 2.3.3 Prestop meja pravic ............................................................................................ 12 2.3.4 Opustitev oprave dolžnosti ................................................................................. 12 2.4 BLANKETNA NAPOTITEV IN NAČELO ENOTNOSTI PRAVNEGA REDA ... 13 2.4.1 Tiha blanketna norma ......................................................................................... 13 2.4.2 Pravni viri ........................................................................................................... 14 2.4.3 Načelo enotnosti pravnega reda ......................................................................... 16 2.5 PRAVNA KONTINUITETA KAZNIVEGA DEJANJA ......................................... 17 2.5.1 KZ v primerjavi s KZ RS ................................................................................... 17 2.5.2 Uveljavitev KZ-1 ................................................................................................ 18 2.5.3 Novela KZ-1B .................................................................................................... 21 2.6 ZLORABA POLOŽAJA ALI ZAUPANJA V PRIMERJALNEM PRAVU ............ 22 2.6.1 Ureditev zlorabe zaupanja v nemškem pravu..................................................... 22 2.6.1.1 Zloraba pooblastila ......................................................................................... 24 2.6.1.2 Zloraba zaupanja............................................................................................. 27 2.6.2 Kratek oris hrvaške ureditve zlorabe zaupanja v gospodarskem poslovanju ..... 29 3 OBJEKT KAZENSKOPRAVNE ZAŠČITE ................................................................... 31 3.1 DILEME V KAZENSKOPRAVNI SODNI PRAKSI .............................................. 31 3.2 PRAVNE OSEBE KOT PREDMET NAPADA ....................................................... 35 3.2.1 Delitev pravnih oseb ........................................................................................... 35 3.2.2 Pravna osebnost .................................................................................................. 36 3.2.3 Gospodarske družbe ter razmerje do pojmov podjetje in lastnik družbe ........... 36 3.3 GOSPODARSKA DEJAVNOST .............................................................................. 37 3.3.1 Pojem gospodarske dejavnosti kot element kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja po 240. členu KZ-1 ...................................................................................... 38 3.3.2 Gospodarska dejavnost z vidika (statusnega) gospodarskega prava .................. 39 3.3.3 Gospodarska dejavnost v negospodarskih subjektih .......................................... 39 3.3.4 Kriteriji opredelitve (ne)gospodarske dejavnosti ............................................... 40 4 MOŽNI STORILCI .......................................................................................................... 44 4.1 KAZNIVO DEJANJE ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA KOT DELICTUM PROPRIUM .................................................................................................... 45 4.2 UPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DRUŽB ......................................................... 46 4.2.1 Splošno o upravljanju ......................................................................................... 46 4.2.2 Vodenje in nadzorstvo ........................................................................................ 48 4.2.3 Posamezni organi delniške družbe ter njihove dolžnosti in pristojnosti ............ 49 4.2.3.1 Uprava ............................................................................................................ 49 4.2.3.2 Nadzorne funkcije........................................................................................... 50.
(5) 4.2.3.3 Vodenje in nadzorstvo v enotirnem sistemu upravljanja delniške družbe ..... 51 4.2.3.4 Skupščina in izjemni primeri kazenske odgovornosti delničarjev ................. 52 4.2.4 Družba z omejeno odgovornostjo ...................................................................... 54 4.2.4.1 Sodelovanje družbenikov pri upravljanju družbe ........................................... 54 4.2.4.2 Poslovodja ...................................................................................................... 55 4.2.4.3 Fakultativna narava nadzornega sveta ............................................................ 56 4.2.4.4 Upravljanje v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ............................ 57 4.2.5 Posebna vprašanja upravljanja ........................................................................... 58 4.2.5.1 Finančno poslovanje kapitalskih družb .......................................................... 58 4.2.5.2 Upravljanje na pravno-poslovnih temeljih ..................................................... 59 4.3 POSEBNOSTI STORILSTVA IN UDELEŽBE PRI KAZNIVEM DEJANJU ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA ......................................................................... 61 4.3.1 Udeležba ............................................................................................................. 61 4.3.1.1 Razmejevanje (so)storilstva in udeležbe v ožjem pomenu ............................. 62 4.3.1.2 Odgovornost kolegijskih organov .................................................................. 63 4.3.1.3 Posebnosti poskusa pri sostorilstvu ................................................................ 64 4.3.1.4 Pomoč (z opustitvijo)...................................................................................... 64 4.3.1.5 Napeljevanje ................................................................................................... 66 4.3.2 Posredni storilci .................................................................................................. 68 4.3.3 Dejanski storilci.................................................................................................. 70 4.3.3.1 Skriti direktorji in direktorji brez formalnega statusa..................................... 71 4.3.3.2 Bivši direktorji ................................................................................................ 73 4.3.3.3 Namestniki direktorjev in svetovalci uprave .................................................. 73 5 KRIVDA IN OKOLIŠČINE IZKLJUČITVE KRIVDE .................................................. 75 5.1 KAZNIVO DEJANJE ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA KOT NAMERNI DELIKT ............................................................................................................................... 75 5.1.1 Dejanska in pravna zmota .................................................................................. 77 5.1.2 Merila za presojo (ne)izogibnosti zmote ........................................................... 78 5.2 UREDITEV DOLŽNE SKRBNOSTI IN ODGOVORNOSTI ................................. 81 5.2.1 Ureditev pri posameznih vrstah gospodarskih družb ......................................... 81 5.2.2 Večplastnost standarda profesionalne skrbnosti po ZGD-1 ............................... 82 5.2.3 Ureditev dolžne skrbnosti v insolvenčni zakonodaji.......................................... 84 5.3 PRAVILO RAZUMNE POSLOVNE PRESOJE ...................................................... 85 5.3.1 Geneza pravila razumne poslovne presoje ......................................................... 85 5.3.2 Pravilo razumne poslovne presoje v kazenskopravni sodni praksi .................... 86 5.3.3 Kriteriji pravila razumne poslovne presoje v razmerju do krivde ...................... 88 5.4 TVEGANI POSLI ..................................................................................................... 89 5.5 VZPOREDNA (CIVILNOPRAVNA) ODGOVORNOST PERSONALNEGA SUBSTRATA GOSPODARSKE DRUŽBE ....................................................................... 90 5.5.1 Odškodninska odgovornost po 263. členu ZGD-1 ............................................. 91 5.5.2 Actio pro socio ................................................................................................... 93 5.5.3 Posebni primeri odškodninske odgovornosti ..................................................... 93 5.5.4 Korporacijski zahtevki za vrnitev prepovedanih izplačil ................................... 94 6 RAZMERJE MED RAVNANJEM IN POSLEDICO ..................................................... 97 6.1 NEURAVNOTEŽENOST IZVRŠITVENIH RAVNANJ IN POSLEDICE ............ 97 6.2 DOKONČANO KAZNIVO DEJANJE IN POSKUS ............................................... 99 6.3 RAZMERJE DO RAZPOLAGANJA S PREMOŽENJEM GOSPODARSKE DRUŽBE ............................................................................................................................ 100.
(6) 6.3.1 Premoženje družbe in načelo ločenosti premoženja......................................... 101 6.3.2 Posebnosti izplačilne prepovedi v družbi z omejeno odgovornostjo ............... 103 6.3.2.1 Izpostavljena vprašanja sodne prakse ........................................................... 103 6.3.2.2 Splošno o izplačilni prepovedi v družbi z omejeno odgovornostjo .............. 108 6.3.2.3 Enoosebna družba z omejeno odgovornostjo ............................................... 112 6.3.3 Pridobivanje lastnih delnic ............................................................................... 114 6.3.3.1 Dopustno pridobivanje lastnih delnic ........................................................... 115 6.3.3.2 Posebnosti pridobivanja lastnih deležev ....................................................... 117 6.3.4 Prepoved finančne pomoči in fiktivni posli ..................................................... 118 6.3.4.1 Prepoved finančne pomoči ........................................................................... 118 6.3.4.2 Fiktivni posli v kazenskopravnem smislu .................................................... 119 6.3.4.3 Posojila delničarjem d. d. in družbenikom v d. o. o. .................................... 120 6.3.4.4 Posojila članom organov vodenja ali nadzora in prokuristu po 261. členu ZGD-1 ..................................................................................................................... 122 6.3.4.5 Kapitalsko nadomestno posojilo ................................................................... 123 6.4 NASTANEK PREMOŽENJSKE KORISTI/ŠKODE ............................................. 124 6.4.1 Pojem protipravnosti ........................................................................................ 126 6.4.2 Škoda in izgubljeni dobiček ............................................................................. 126 6.4.3 Trenutek nastanka škode in kasnejša vrnitev ................................................... 128 7 KAZNIVO DEJANJE ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA V POSEBNIH OKOLIŠČINAH ..................................................................................................................... 130 7.1 ODGOVORNOST V ZVEZI Z USTANOVITVIJO DRUŽBE ............................. 130 7.2 KONCERNSKA RAZMERJA ................................................................................ 131 7.3 UPRAVLJANJE BANK V POVEZAVI S SLABIMI BANČNIMI KREDITI ...... 133 7.4 PRENEHANJE DRUŽB ......................................................................................... 136 7.4.1 Likvidacija družbe ............................................................................................ 137 7.4.1.1 Pristojnosti likvidacijskega upravitelja ......................................................... 138 7.4.1.2 Nadaljevanje dejavnosti družbe v likvidacijskem postopku......................... 140 7.4.2 Prisilna poravnava in stečaj družbe .................................................................. 140 7.4.2.1 Posebnosti upravljanja družbe v prisilni poravnavi in stečaju ..................... 140 7.4.2.2 Stečajni upravitelj v kazenskopravni sodni praksi ....................................... 141 7.4.2.3 Status upraviteljev postopkov zaradi insolventnosti .................................... 143 7.4.3 Izbris družbe iz sodnega registra ...................................................................... 144 8 RAZMERJE DO DRUGIH (GOSPODARSKIH) KAZNIVIH DEJANJ IN STEK ..... 147 8.1 KLAVZULA O SUBSIDIARNOSTI ...................................................................... 147 8.2 STEK KAZNIVIH DEJANJ ................................................................................... 147 8.2.1 Izneverjenje ...................................................................................................... 148 8.2.2 Poslovna goljufija ............................................................................................. 149 8.2.3 Poneverba ......................................................................................................... 150 8.2.4 Stečajna kazniva dejanja .................................................................................. 153 8.2.5 Korupcijska kazniva dejanja ............................................................................ 154 8.2.6 Pranje denarja ................................................................................................... 154 8.2.7 Institut nadaljevanega kaznivega dejanja ......................................................... 157 9 SKLEP ............................................................................................................................ 160 10 SEZNAM VIROV IN LITERATURE, UPORABLJENE PRI PRIPRAVI MAGISTRSKE NALOGE ..................................................................................................... 169.
(7) POVZETEK Magistrska naloga z naslovom »Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika gospodarskega prava« tako po pojmovni kot vsebinski plati opredeljuje posamezne oblike ravnanj storilcev tega kaznivega dejanja, ki je inkriminirano v 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), s posebnim poudarkom na tistih ločnicah in segmentih, ki ob upoštevanju temeljnega ustavnega načela svobodne gospodarske pobude pomenijo prehode iz povsem legalnega in legitimnega načina gospodarskega poslovanja, do dejanj, ki pomenijo zlorabo položaja, zaupanja, ki je na podlagi splošnih ali posebnih pooblastil dano osebam znotraj gospodarskih in z njimi izenačenih subjektov, prekoračitev pravic v razmerju do tretjih oseb ali opustitev dolžnosti, h katerim so posamezniki zavezani na podlagi samega zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja. Skozi predstavitev lastnih praktičnih primerov, dilem sodne prakse, teoretičnih izhodišč in primerjalno pravne dogmatike avtorica v delu izpostavlja pomen pravočasne prepoznave elementov protipravnosti v posameznih poslovnih dogodkih in njihovih posledicah ter pravilne in zakonite uporabe gospodarskih institutov, osvetljenih z vidika posebnosti institutov splošnega dela kazenskega zakonika v smeri pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Odgovarja na vprašanja o upravičenosti kritike teorije o nedoločenosti obravnavanega kaznivega dejanja, njegove potrebnosti v kazenskem zakoniku ter z vidika opredeljenosti opisa dejanja kot tihe blanketne norme opozarja na temeljno načelo enotnosti pravnega reda. Ob označitvi dejanja kot posebnega delikta so pojasnjene ločnice med (so)storilstvom in udeležbo s poudarkom na institutih nepravega opustitvenega dejanja, opustitvene pomoči, poskusa pri sostorilstvu, posebnosti posrednega storilstva ter dejanskega in kolegijskega organa v povezavi s pravnimi učinki privolitve in njene zakonitosti. Opredeljuje se do pravne kontinuitete trenutno veljavnega opisa dejanja v primerjavi z njegovimi predhodniki ter ob opustitvi klavzule o subsidiarnosti postavlja razmejitve do kaznivega dejanja poneverbe, stečajnih in korupcijskih kaznivih dejanj ter pranja denarja, pri tem pa opozarja na uporabo interesne formule in pomen načela dvojne kaznivosti. Delo razrešuje tudi dileme v zvezi z neuravnoteženostjo med ravnanjem in posledico temeljne oblike kaznivega dejanja ter ob poudarjenih elementih premoženjskega delikta opozarja na odvečnost inkriminacije njegove privilegirane oblike, motivirane s pridobitvijo nepremoženjske koristi. Za postavitev mej področja kriminalnosti pri podjetniških odločitvah, ugotavljanje koristoljubnega ali oškodovalnega namena storilca ter obstoja katere od zatrjevanih oblik zmot ponuja razlago pravila razumne poslovne presoje, podaja kriterije za opredelitev gospodarske dejavnosti v okviru negospodarskih subjektov ter (ne)dopustnosti razpolaganj s premoženjem v vodilnih pravnoorganizacijskih oblikah družb ter ob podani civilistični razlagi pojma pojasnjuje razlike med fiktivnimi posli v korporacijskem in kazenskopravnem smislu. Prikazane so tudi posebnosti upravljanja in možnosti uresničitve zakonskih znakov obravnavanega dejanja v času ustanavljanja družbe, njene finančne krize in prenehanja ter v okviru koncernskih razmerij.. Ključne besede: zloraba položaja ali zaupanja, delictum proprium, sostorilstvo, udeležba, posredni storilec, dejanski organi, namerni delikt, blanketna napotitev, načelo enotnosti pravnega reda, gospodarska dejavnost, gospodarski subjekti, preddružba, razpolaganje s premoženjem gospodarske družbe, fiktivni posli, finančna pomoč, pravilo razumne poslovne presoje, tvegani posli, zloraba v času prenehanja družbe, stečajni upravitelj, stek (čistih) gospodarskih kaznivih dejanj.. I.
(8) ABSTRACT The master's thesis entitled “Abuse of position or trust in economic activity from the point of view of business law“ defines conceptual and contentual aspects of individual types of actions by perpetrators of this criminal offence, which is incriminated in Art. 240 of the Penal Code (KZ-1), with a special emphasis on the dividing lines and segments representing – in consideration of the basic constitutional principle of the free economic incentive - transfers from an entirely legal and legitimate business operation to actions representing abuse of position and trust, given to persons within economic entities or entities levelled with them on the basis of general or special powers of attorney, enabling them to transgress the rights in relation to third persons or be derelict in their duties which they are bound to fulfil on the basis of the law itself, another regulation, an instrument of a legal person or legal business relating to disposing of somebody else’s property or benefits, the management or representation thereof. By means of presentation of her own practical cases, dilemmas of court practice, theoretical starting points and in comparison with the legal doctrine, the authoress points out the significance of timely recognition of elements of illegality in individual business events and their consequences and of correct and legal implementation of economic institutes, examined from the point of view of speciality of institutes of the general part of the Penal Code in the sense of correct legal qualification of a criminal offence. The thesis answers the questions about the justness of the criticism of theory about the indefiniteness of the criminal offence being dealt with, its necessity in the Penal Code, and from the aspect of the definition of the description of the offence as a silent blanket norm the basic principle of the unity of the legal order is pointed out. Defining an action as a special offence the dividing lines between (co-)perpetration and participation are explained, putting an emphasis on the institutes of undue omissive offence, failure to render assistance, attempt at co-perpetration, the particularities of indirect perpetratorship and of the actual and collegiate authority in connection with legal effects of consent and its lawfulness. The authoress takes a stand regarding the legal continuity of the currently valid description of the action in comparison with its predecessors; abandoning the subsidiarity clause she sets the dividing points regarding the criminal offence of embezzlement, bankruptcy and corruption criminal offences and money laundering, pointing out the implementation of the interest formula and the meaning of the double culpability principle. The thesis also solves dilemmas in connection with the imbalance between an action and the consequence of the basic form of a criminal offence and, considering the emphasized elements of a property offence, it calls attention to the redundancy of the incrimination of its privileged form, motivated by the acquisition of non-property benefit. To set the limits of the criminality sphere in business decisions, to establish the perpetrator's purpose to profiteer or impair and the existence of any of the forms of professed mistakes, the thesis offers an explanation of the principle of a reasonable business judgement, sets the criteria to define economic activity within non-economic entities and the (in)admissibility of disposing of the property of various legal forms of company organization, and explains the difference among fictive business activities in corporative and criminal sense, also stating the civil-like explanation of the concept. The specialities of management and the possibilities of realizing the legal signals of the processed action during the period of establishing the company, its financial crisis and liquidation and within corporation relationships are also presented.. Key words: abuse of position or trust, delictum proprium, co-perpetration and participation, indirect perpetrator, actual authorities, deliberate offence, blanket referral, the principle of the unity of legal order, economic/business activity, economic entities, pre-incorporated company, disposing of the property of a business company, fictive business, financial aid, the principle of reasonable business judgement, hazardous business, abuse during the liquidation of a company, bankruptcy trustee, merger of economic criminal offences.. II.
(9) 1 UVOD Kaznivo dejanje zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)1 je v slovenski sodni praksi takoj za poslovno goljufijo zelo pogosto obravnavano kaznivo dejanje zoper gospodarstvo, katerega širina se kaže v najrazličnejših pojavnih oblikah, od enostranskih in brez realne odmene opravljenih poseganj v premoženje, za katerega je storilec dolžan skrbeti, sklepanj za pravne osebe škodljivih in fiktivnih pogodb ter drugih pravnih poslov, protipravnega vodenja znotraj pravnih subjektov, opuščanja dolžnega nadzorstva pa vse do kompleksnejših oblik zlorab pravnih subjektov, predvsem gospodarskih družb, v povezavi s kazensko odgovornostjo akterjev različnih vrst s pridobitvijo premoženjske koristi motiviranih kapitalskih povezav, za katere je značilno oblikovanje skupnega upravljanja in vodstva družb, kamor sodijo preoblikovanja gospodarskih subjektov v druge oblike, statusne spremembe ter kapitalska in pogodbena povezovanja v različne oblike povezanih družb, kar vse lahko ima za posledico izgubo ali omejitev samostojnosti gospodarskega subjekta bodisi z gospodarskega ali pravnoorganizacijskega vidika. V pravni teoriji in sodni praksi se še vedno pojavljajo očitki o nedoločnosti opisa kaznivega dejanja zaradi relativne širine štirih izvršitvenih načinov, ki odpirajo vprašanja njegove skladnosti s temeljnim ustavnim načelom zakonitosti tako na zakonodajni, kakor pravosodni ravni, neuravnoteženosti med ravnanjem in posledico v temeljni obliki kaznivega dejanja, za katero so se ob uveljavitvi KZ-1 zastavljala vprašanja pravne kontinuitete ter uporabe načela milejšega zakona, na kar je vplivala tudi izpustitev pojma gospodarska dejavnost iz splošnih pojmov zakonika ter zvišanje praga kaznivosti njegove kvalificirane oblike. Upoštevajoč vsebino opisa privilegirane oblike dejanja, ki vzpostavlja kazensko odgovornost storilca tudi v primeru, kadar z dejanjem zasleduje pridobivanje nepremoženjske koristi, kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja še vedno ne predstavlja izključno premoženjskega kaznivega dejanja, uvrščenega v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kot je to urejeno v primerjalnih pravnih ureditvah, ki bodo predstavljene v okviru tega dela. Izhajajoč iz bolj ali manj nesporne predpostavke o potrebnosti inkriminacije tega kaznivega dejanja v našem kazenskopravnem sistemu po vzoru modernih zahodnoevropskih držav in tudi anglosaksonskega pravnega sistema, kot okrožna sodnica, razporejena v specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj,2 kjer redno obravnavamo različne primere tega kaznivega dejanja in drugih t. i. čistih gospodarskih kaznivih dejanj in katerih razlike ter stične točke med njimi bom poskušala analizirati v okviru te naloge, tudi sama ugotavljam, da je država še vedno nemočna pri odkrivanju in kazenskem pregonu storilcev novodobne gospodarske kriminalitete, ki je zelo razsežna, poudariti pa je potrebno tudi specifičnost storilcev in okolja, v katerem ti delujejo, ter pojav vedno novih oblik, do katerih prihaja zaradi posledic gospodarskega, tehnološkega in družbenega razvoja nasploh. Splošno znano je dejstvo, da številna gospodarska kazniva dejanja sploh niso odkrita, saj storilci za razliko od storilcev klasičnih kaznivih dejanj delujejo načrtovano in premišljeno, postopoma, z angažiranjem različnih strokovnjakov, s podporo katerih pred ali po sprejemu določene odločitve ali izvršitvi posla le-tega prikažejo ali poskušajo prikazati kot povsem legalnega ali od začetka tveganega, pa kasneje dejansko propadlega zaradi različnih naknadno nastalih objektivnih okoliščin in zunanjih dejavnikov. Preiskovanje kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 je tako v predkazenskem postopku, kakor preiskavi zaradi izjemne kompleksnosti, prepletenosti udeležencev, obsežne dokumentacije ali njenega pomanjkanja zelo težavno, tovrstne in številne druge ovire pa se pojavljajo tudi v okviru sojenja, v kompleksnejših primerih zlorab pa je predvsem težavno dokazovanje subjektivnega elementa kaznivega dejanja, torej direktnega in posebej 1. Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1), Uradni list RS, št. 55/2008 z dne 4. 6. 2008, 66/2008 - popr., 39/2009, 55/2009 odl. US, 91/2011 in 54/2015. KZ-1 je pričel veljati 1. 11. 2008. 2 Zadeve iz 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, Ur. l. RS, št. 33/2011 z dne 3. 5. 2011.. 1.
(10) obarvanega naklepa pridobitve premoženjske koristi ali povzročitve škode pravnemu subjektu, saj se storilci sklicujejo na slabe poslovne odločitve in vpliv določenih zunanjih dejavnikov, kar je v zadnjem času zaslediti tudi v medijsko odmevnih zadevah. V kolikor pa pride do izdaje obsodilne sodbe, pa se pogosto pojavljajo težave z odvzemom protipravno pridobljene premoženjske koristi (prav tako pa je že med posameznimi postopki nemogoče ali omejeno začasno zavarovanje zahtevka za njen odvzem), saj storilci praviloma z njo več ne razpolagajo, niti ni prišlo do (nadomestnega) poplačila zneska, ki le tej ustreza. Tako je na podlagi navedenega žal moč ugotoviti, da so ob uporabi vse bolj prefinjenih tehnik izvrševanja protipravnih ravnanj, ki imajo (tudi) elemente kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, na drugi strani pa podhranjenost kadrov organov pregona in tudi pomanjkanje kvalitetnih znanj le-teh, kakor tudi kazenskih sodnikov, storilci obravnavanega in drugih gospodarskih kaznivih dejanj še vedno korak pred »nami«. Magistrska naloga z naslovom »Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika gospodarskega prava« bo zato poskušala tako po pojmovni kot tudi po vsebinski plati opredeliti posamezne oblike ravnanj storilcev tega kaznivega dejanja, s posebnim poudarkom na tistih ločnicah in segmentih, ki pomenijo prehode iz povsem legalnega in legitimnega načina opravljanja gospodarske dejavnosti, zlasti oseb na vodilnih mestih v pravnih subjektih, predvsem gospodarskih družbah oziroma vodenja in upravljanja le-te, pa do dejanj, ki pomenijo zlorabe položaja, zaupanja, ki je na podlagi splošnih ali posebnih pooblastil dano osebam znotraj gospodarskih subjektov in jim omogoča upravljanje z njihovimi sredstvi, prekoračitev pravic v razmerju do tretjih oseb ali opustitev dolžnosti, h katerim so posamezniki zavezani na podlagi samega zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja. Takšna ravnanja, ki so usmerjena bodisi k pridobivanju protipravne premoženjske koristi za storilca samega ali za koga drugega oziroma povzročajo ali bi lahko povzročila škodo subjektu, znotraj katerega storilec deluje, so v preteklosti in še vedno ogrožajo temelje zdravega gospodarskega sistema, ki terja vestno in pošteno gospodarsko poslovanje na vseh ravneh. Te ločnice pa morajo biti postavljene enako za vse, ki opravljajo gospodarsko dejavnost oziroma so nosilci gospodarskega poslovanja in ne glede na to, ali se družba oziroma država nahaja v stanju vsesplošne blaginje ali gospodarske krize.3 V nalogi bom utemeljevala naslednji raziskovalni tezi: 1. Kolikšno je subtilno zaznavanje posameznih gospodarskih statusnopravnih institutov ter kakšna je sposobnost njihovega pravilnega vrednotenja oziroma prepoznavanja posameznih dejanskih stanov gospodarskih kaznivih dejanj ter njihova umestitev v eno od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki bi sicer moralo zavzemati osrednje mesto v strokovni usposobljenosti tako kriminalistične policije oziroma tožilca v predkazenskem postopku, kakor kazenskega sodnika ob razsojanju konkretnih kazenskih zadev, prepletenih s številnimi vprašanji s področja gospodarskega prava? Izhajajoč iz narave sodniškega dela, poznavanja institutov gospodarskega prava ter nespornega dejstva, da smo kazenski sodniki tisti, ki se pri svojem delu praktično vsakodnevno srečujemo s pisano paleto dejanskih stanov, ki ustrezajo izvršitvenim oblikam različnih gospodarskih kaznivih dejanj, pri tem pa prevladuje kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vsemi obravnavanimi oblikami, se več kot očitno zrcali pomembnost naše strokovne usposobljenosti pri zaznavanju tistih pomembnih dejstev in okoliščin, ki predstavljajo med drugim tudi podlago za pravilno in zakonito pravno kvalifikacijo konkretnega gospodarskopravnega dejanskega stanu z elementi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Glede na to, da je del ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tudi izvedba kvalitetnega in vsebinsko pravilnega sojenja, je takšno stališče še toliko bolj utemeljeno.. 3. Tako tudi Selinšek, L.: Meje med slabo poslovno odločitvijo in kaznivim dejanjem, 7. konferenca kazenskega prava in kriminologije, Zbornik Pravne fakultete v Ljubljani, GV založba, 2014, str. 26.. 2.
(11) 2. Z različnih zornih kotov ugotovljena dosedanja relativna neuspešnost organov odkrivanja in pregona storilcev družbeno zelo nevarnih in zahtevnih oblik gospodarske kriminalitete, v kateri nadvse pomembno mesto zavzema tudi zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter kazenskih sodišč ob razsojanju, je vsaj v določeni meri posledica napačnega prepoznavanja konkretnega dejanskega stanu oziroma njegove umestitve bodisi v neustrezno obliko obravnavanega kaznivega dejanja ali celo napačne pravne kvalifikacije dejanja, pri čemer lahko takšna nepravilna ocena, postavljena tudi že s strani organov pregona, vodi celo v oprostilno sodbo, ob podobnem pristopu kazenskega sodišča pa nezakonito odločitev, ki rezultira v razveljavitvi sodbe in s tem ponovnem podaljšanju teka kazenskega postopka, ko tako še dodatno zvodeni temeljni namen hitrega in racionalnega odločanja o gospodarski kriminaliteti, učinki kazenskih sankcij ter ob odsotnosti ali neuspešnosti institutov zavarovanja tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi ali možnosti za izterjavo povrnitve z dejanjem povzročene škode. Pravkar navedeno tezo bom v nalogi analizirala s praktičnimi primeri različnih pojavnih oblik gospodarskih kaznivih dejanj, s katerimi se srečujem pri svojem poklicnem delu. Izhajajoč na eni strani iz okoliščine, da število tovrstnih kaznivih dejanj ali vsaj njihovega odkritja in identifikacije iz leta v leto narašča, k čemur je po mojem mnenju prispevala tudi svetovna gospodarska kriza in posledično vse večje število stečajnih postopkov, v okviru katerih nemalokrat šele eskalirajo razna kazniva dejanja, vključno seveda s postavitvijo tako imenovane pravilne pravne opredelitve konkretnih dejanskih stanov ter ob tem upoštevajoč po drugi strani prav tako nesporno dejstvo, da se je moč ob vedno bolj zapletenih gospodarskih zadevah v vse manjši meri opreti na doslej razpoložljivo znanje, rutino, doseženo pri sojenju o klasičnih kaznivih dejanjih oziroma pretekle izkušnje, je več kot na dlani ocena o neizogibni potrebi oziroma kar nuji v smeri lastne osvojitve prepotrebnih uporabnih znanj o posameznih institutih gospodarskega prava, predvsem prepoznavi mej tveganih gospodarskih odločitev, vse pa v povezavi s pravilno presojo institutov splošnega dela kazenskega zakonika, katerih specifike je brez izjeme potrebno upoštevati tudi ob obravnavanju gospodarskih kaznivih dejanj in seveda dosledno in zakonito uporabo institutov kazenskega procesnega prava. V povezavi z že razsojenimi in še obravnavanimi primeri, upoštevaje status tega kaznivega dejanja kot posebnega kaznivega dejanja, bom poskušala opredeliti pravilno uporabo različnih oblik udeležbe, saj je ta institut (bil) bodisi nepravilno razumljen ali uporabljen, v teoriji pa podane kritike, da v velikem številu primerov, ko je bil končni prejemnik premoženjske koristi tretja oseba (in ne storilec) ali pa oba, tretji pogostokrat ni bil kazensko preganjan. Vprašanje razreševanja kazenskopravnega položaja udeležencev se v primerih obravnavanega kaznivega dejanja pojavi tudi iz razloga, ker imamo v nemalo primerih opraviti s prepovedanimi ravnanji v gospodarskih subjektih, kjer je upravljalska struktura dokaj razvejana in pogosto tudi hierarhično organizirana (predvsem velike delniške družbe, javne delniške družbe), ko določene osebe posamično ali skupno sprejemajo gospodarske odločitve, druge pa jih realizirajo ali pa je neko dejanje posledica ravnanja večih oseb. V poslovni praksi se pogosto sprejemajo odločitve, ki same zase še ne privedejo do posledic, predvidenih z obravnavanim kaznivim dejanjem, nastopijo namreč šele z izvedbo te odločitve s strani določene osebe, ki sicer takšne naloge izvaja v okviru svojega dela in v naklepu katere ni storitve kaznivega dejanja. Tako bom poskušala tovrstno situacijo razrešiti z uporabo instituta posrednega storilstva in nadalje odgovoriti na vprašanje, ali za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja zadošča, da storilec dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe in za njeno premoženje skrbi v dejanskem smislu ter kakšna oblika udeležbe se materializira v primerih gospodarskega svetovanja. Glede na dejstvo, da imamo pri gospodarskih kaznivih dejanjih opravka s storilci s specifičnimi lastnostmi, poklici in dejavnostmi ter tudi z velikim številom predpisov, ki to področje urejajo, je pomembno podati trdna in jasna merila o potrebni skrbnosti oseb pri opravljanju njihovih del in nalog, še posebej ob sprejemanju tveganih poslovnih odločitev ter na kakšen način v vsakem primeru posebej presoditi prepogoste zagovore storilcev o ravnanju v dejanski ali pravni zmoti. Upoštevaje tradicionalno načelo enotnosti pravnega reda, po katerem mora biti določeno ravnanje na vseh pravnih področjih enako ovrednoteno, bodisi kot dopustno ali protipravno, ko mora torej tudi kazensko pravo upoštevati razloge za izključitev protipravnosti na civilno pravnem področju in glede. 3.
(12) na to, da je gospodarsko poslovanje prepleten splet pravnih razmerij in je storilca moč iskati le med subjekti le-teh, bom v tem delu izpostavila tudi pomembnost preprepoznavanja in pravilnega razumevanja temeljnih značilnosti posameznih vrst pravnih oseb ter njenih vodstvenih in nadzornih organov, saj zaradi umetnosti te družbene tvorbe ta nima potrebnih lastnosti za oblikovanje in izjavljanje volje v smeri uresničevanja njenih interesov in ciljev. Glede na to, da smernic za prepoznavanje teh organov in vsebine njihovih funkcij ne določajo le zakonski okviri, je na podlagi statuta, pogodbe o ustanovitvi in drugih aktov potrebno natančno proučiti pravice in možnosti zastopanja pravne osebe, pooblastila za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe ter pooblastila za izvajanje nadzorstvenih funkcij, še posebej v primerih kolektivnih organov, omejitvah pooblastil posameznih članov ter določenega skupnega zastopanja, te pravice in dolžnosti pa so lastne vsaki organizacijski strukturi posebej – gospodarskim družbam, zavodom, ustanovam, društvom, javnim skladom, zadrugam in drugim. Ob poudarku ene temeljnih značilnosti pravne osebnosti – ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov oziroma delničarjev, bo posebna pozornost namenjena temu pojmu, načelu ohranjanja osnovnega kapitala in izplačilni prepovedi, katere obseg je v primerjavi z delniško družbo pri družbi z omejeno odgovornostjo, ki sta sicer najpogostejši pravnoorganizacijski obliki pravnega subjekta, kjer prihaja do zlorab položaja ali zaupanja, sicer ožji, kljub temu pa niso dovoljeni enostranski posegi v korist posameznega družbenika, kar je sicer pogosto obravnavano izvršitveno ravnanje obravnavanega kaznivega dejanja storilcev, ki premoženje družbe dojemajo skozi lastniški koncept podjetništva, ko je torej podjetje družbe sredstvo za povečevanje njihovega lastnega premoženja4. Do takšnih ravnanj pa lahko pride tako v fazi ustanavljanja in organiziranja gospodarskega subjekta, najpogosteje nato pri upravljanju družbe, situacije, ki so primerne za izvrševanje kaznivih dejanj, pa se redoma pojavijo tudi pred prenehanjem gospodarske družbe, torej v likvidacijskem postopku, še pogosteje pa v sanacijskih postopkih v obliki manipulacij s premoženjem, obveznostmi, pravicami in terjatvami ter končno tudi v stečaju.. 4. Tako tudi Ivanjko, Š.: Gospodarska kriminaliteta v korporacijskih razmerjih v zbirki Posvet – Problematika odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete, RS Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana, 2002.. 4.
(13) 2 ANALIZA KAZNIVEGA DEJANJA ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI PO 240. ČLENU KZ-1 2.1 SPLOŠNO Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti je v KZ-1 kot nosilno kaznivo dejanje uvrščeno v skupino kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, in sicer je inkriminirano v 240. členu. Gre za tako imenovano čisto gospodarsko kaznivo dejanje oziroma gospodarsko kaznivo dejanje v ožjem pomenu, saj je njegov zakonski znak gospodarska dejavnost.5 Kot bo pojasnjeno v 6 nadaljevanju, je v primerjavi s prej veljavnim KZ, kjer je bilo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali 7 pravic inkriminirano v 244. členu istega poglavja, obravnavano kaznivo dejanje do uveljavitve novele 8 KZ-1B bilo moč storiti le pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejavnosti in ne zgolj pri opravljanju te dejavnosti. Z navedeno novelo pa se je krog storilcev ponovno razširil in je kot pred tem v KZ omejen na posameznike, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Tako se ponovno spremenjeno določilo prvega odstavka 240. člena KZ-1 glasi: Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje, prekorači pravice ali opusti dolžnosti, ki jih ima na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja, se kaznuje z zaporom do petih let. Na enak način kot v prej veljavnem 244. členu KZ je torej tudi sedaj v prvem odstavku citiranega člena določena temeljna oblika kaznivega dejanja, pri kateri ima storilec namen, da bi sebi ali drugemu (fizični ali pravni osebi) pridobil premoženjsko korist. Druga oblika tega kaznivega dejanja je zgoraj opisano izvršitveno ravnanje z namenom povzročitve škode. Ta mora nastati tistemu pravnemu subjektu, v okviru katerega ima storilec določen položaj oziroma pooblastila, pravice ali dolžnosti. Dejanje je lahko storjeno tudi v škodo drugih družbenikov ali delničarjev, posredno pa so skozi premoženje pravne osebe (ali podjetnika) varovane tudi premoženjske pravice drugih oseb (npr. stvarnopravna upravičenja) ter zlasti upnikov. V drugem odstavku citiranega člena opredeljeni kvalifikatorni okoliščini, ki v primerjavi s prvim delata dejanje težje, sta pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda, pri čemer mora biti v storilčevem naklepu zaobseženo, da sebi ali komu drugemu pridobi tako. 5. Čista gospodarska kazniva dejanja so namreč tista, ki so izvršena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo. Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ), Uradni list RS, št. 63/1994, 70/1994 - popr., 23/1999, 110/2002 - ZDT-B, 40/2004, 55/2008 - KZ-1, 5/2009 - odl. US. KZ je pričel veljati 1. 1. 1995. 7 (1)Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, izrabi svoj položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda in je storilcu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (3) Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno z namenom, da storilec sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. 8 Citirana novela je v pomen izrazov v tem zakoniku ponovno uvrstila opredelitev gospodarske dejavnosti, ki je bila izpuščena ob uveljavitvi KZ-1. Novela KZ-1B je bila objavljena v Ur.l.RS št. 91/2011 z dne 14. 11. 2011 in je stopila v veljavo dne 15. 5. 2012. 6. 5.
(14) premoženjsko korist ali da drugemu povzroči tako premoženjsko škodo.9 Kazen, ki je sicer zagrožena za to dejanje, je zaporna kazen v razponu od enega do osmih let. V tretjem odstavku 240. člena KZ-1 pa je opredeljeno privilegirano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, ki je v primerjavi s temeljno obliko lažje zato, ker storilec ravna z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi (protipravno) nepremoženjsko korist. S takšno koristjo so mišljene predvsem razne ugodnosti, ki jih storilec pridobi zase ali za drugo osebo, pa ne pomenijo premoženjske koristi. Storilec se kaznuje s kaznijo do dveh let zapora.. 2.2 PRAVNO ZAVAROVANA DOBRINA 16. člen KZ-1 določa splošno strukturo pojma kaznivega dejanja kot človekovega protipravnega ravnanja, ki ga zakon zaradi varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen za krivega storilca. KZ-1 je iz prejšnje definicije izločil pojem nevarnosti, kot razlog za presojo protipravnosti pa se namesto te upošteva »ogroženost pravnih vrednot«. Nevarnost kot motiv za inkriminacijo je jedro kazenskopravne dogmatike in zato vsebovana v samem zakonskem opisu določenega kaznivega dejanja, ta pa že sama po sebi predstavljajo nevarnost pravnim vrednotam.10 Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 je neposredno usmerjeno zoper pravne vrednote in dobrine s področja gospodarstva. Gre torej za protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi varstva pravnih vrednot in dobrin iz sfere gospodarstva določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen za storilca, katerega krivda je brez dvoma ugotovljena. Tovrstna dejanja pa vsekakor pomenijo tudi nevarnost za zdrav celoten gospodarski sistem.. 2.2.1. Razmerje do pravno zavarovane vrednote. Na teoretični ravni moramo najprej ločiti pojem pravno zavarovane dobrine od pojma pravno zavarovane vrednote. Kazenskopravna vrednota je splošni objekt varstva, izjemno pomemben za določeno družbo in državo in osrednji pojem zakonskega bistva. Pravna dobrina pa je posamezen objekt pravnega varstva, ki je prizadet z določenim kaznivim dejanjem. V primeru prej veljavnega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ je teorija11 kot zaščiteno pravno vrednoto navajala gospodarsko poslovanje kot skupek dejavnosti, prek katerih gospodarski subjekt uresničuje svojo osnovno funkcijo na trgu, to je opravljanje gospodarske dejavnosti. Da ta ne sodi le v okvir delovanja gospodarskih družb, bo pojasnjeno v nadaljevanju. Gospodarsko poslovanje je deloma urejeno s pravili gospodarskega pogodbenega prava, ki opredeljujejo pravne standarde, ki vrednostno ocenjujejo ravnanje strank pri sklepanju gospodarskih pravnih poslov in določajo meje dovoljenega ravnanja.12 Kot gospodarsko poslovanje pa se šteje tudi dolžnost vodenja poslovnih knjig in druge dokumentacije, potrebne za pravno korektno poslovanje gospodarskega subjekta ter njegovo vstopanje na trg kapitala (primerjaj s kaznivim dejanjem ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 240. členu KZ oz. sedaj po 235. členu KZ-1).13. 9. V skladu z 9. odst. 99. čl. KZ-1 se za veliko premoženjsko korist, škodo ali vrednost šteje znesek med storitvijo kaznivega dejanja, ki presega 50.000 eurov, medtem ko se je v skladu s prej veljavnim 13. odst. KZ za veliko premoženjsko korist, škodo ali vrednost štel znesek, ki je presegal petdeset povprečnih neto plač na zaposleno osebo. 10 Dežman, Z.: Spremembe v strukturi splošnega pojma kaznivega dejanja in KZ-1, Podjetje in delo, št. 6-7/2009. Avtor poudarja, da mora vsaka individualna, javna (družbena), moralna in še kakšna druga vrednota najprej dobiti status pravne vrednote, kajti šele potem lahko postane predmet pravnega varstva. 11 Selinšek, L.: Gospodarsko kazensko pravo, GV Založba, 2006. str. 167, kjer avtorica analizira sistem pravno zavarovanih vrednot in dobrin, ki so (p)oškodovane z dejanji iz sfere gospodarskega kazenskega prava ˗ razpredelnica str. 168-170. 12 Povzeto po Kranjc, V.: Poslovni običaji in gospodarske pogodbe, GV Založba, Ljubljana 1998, str. 19-47. 13 V skladu s citiranim členom se kaznuje z zaporom do dveh let, kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom potrdi tako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa s takšno vsebino (1.. 6.
(15) Glede na vrste izvršitvenih načinov storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja, ko, kot je že bilo navedeno, podrobneje pa bom posamezne oblike predstavila v nadaljevanju, storilec med drugim zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje tako, da ima sicer znotraj gospodarskega subjekta pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar pa pri izvrševanju tega (internega) pooblastila namesto interesov gospodarskega subjekta zasleduje svoje lastne interese ali interese tretjih oseb, prekorači meje svojih pravic ali ne opravi svojih dolžnosti, ki jih ima znotraj gospodarskega subjekta, pa lahko kot pravno vrednoto, zaščiteno z obravnavanim kaznivim dejanjem po 240. členu KZ-1 in tudi prej veljavnim 244. členom KZ po poglobljeni analizi sodne prakse, ki jo gre v tem delu v celoti sprejeti, kot pravno zavarovano vrednoto označimo tudi lojalne odnose v gospodarskih in z njimi izenačenih subjektih, ki obsegajo poklicno etiko znotraj takšnega subjekta in izvirajo iz dolžnosti, ki jih imajo določene osebe na podlagi zakona, pravnih pravil gospodarskega subjekta (statuta, družbene pogodbe, drugega pravnega akta, s katerim družbeniki v skladu z zakonom uredijo medsebojna pravna razmerja), pogodbe o zaposlitvi ali drugega pravnega temelja, na podlagi katerega delajo v gospodarskem subjektu ali zanj.14 Protipravnost ravnanja storilca gre torej iskati v okviru zapovedi in prepovedi, ki urejajo razmerje med njim in gospodarskim oziroma z njim izenačenim subjektom.15 Tudi v teoriji se je izpostavilo, da je poslovna zvestoba tista vrednota, ki jo varuje to dejanje.16 V tem delu se je avtor omejil le na tiste vrednote v okviru gospodarstva oziroma tiste interese države v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti, ki so tako pomembni, da jim je zagotovljeno pravno varstvo. Ob povezavi pravnih dobrin in vrednot v enoten pojem objekt kazenskopravnega varstva je te razdelil na splošne, posebne in posamezne objekte kazenskopravnega varstva ter predmet napada. Obravnavano kaznivo dejanje je skupaj še z drugimi17 uvrstil v skupino kaznivih dejanj, ki kršijo notranje varstvo podjetij, bank, zavarovalnic in drugih gospodarskih subjektov, pri katerih storilec v posledici lastnega interesa zanemari koristi gospodarskega subjekta, v okviru katerega deluje ali mu povzroči škodo. Gre za očitno poslovno nezvestobo do tega subjekta in za kršitev notranjega varstva le-tega, kar je razlog za inkriminacijo tovrstnih ravnanj.. 2.2.2. Konkretna pravno zavarovana dobrina. Konkretna dobrina, ki je bila zavarovana s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja po 244. členu KZ in ki jo je moč navesti tudi kot z novim kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 zavarovano pravno dobrino, je torej načelo vestnosti in poštenja pri gospodarskem poslovanju. To načelo kot generalna klavzula, ki preveva celoten pravni sistem in ga novejše teorije uvrščajo med načela pravne države,18 je zapisano v 5. členu Obligacijskega zakonika (OZ)19 in se glasi: Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic ter izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja. Kadar je govor o vestnosti in poštenju, gre za moralna pravila, ki so se razvila v poslovnem prometu in tvorijo vsebinsko omejitev vsem pravicam, pravnim položajem in pravnim normam. Splošno načelo je torej, da je zloraba pravnega položaja prekoračitev pooblastila in je nedovoljena. Konkretizacijo tega načela v primeru odnosov znotraj kapitalskih gospodarskih družb predstavlja pravilo o skrbnosti in vestnosti poštenega gospodarstvenika v 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).20 Negativno moralno normo. odst.) oziroma kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine ali spise iz prejšnjega odstavka (2. odst.). 14 Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Ips 134/2009 z dne 29. 10. 2009 zavzelo stališče, da ravnanja, ki je sicer protipravno (kršitev okoljevarstvenih pravil), vendar ne pomeni poslovne nezvestobe do družbe oziroma družbenikov, ki bi se kazala kot izraba položaja, prestop meja pravic ali opustitev dolžnega ravnanja, ne gre kvalificirati kot kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. čl. KZ. Gre za položaj, pravice ali dolžnosti, katerih nosilec je storilec sam. 15 Sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 134/2009 z dne 29. 10. 2009, I Ips 444/2007 z dne 16. 12. 2007, I Ips 145/2007 z dne 28. 2. 2008, I Ips 7935/2009 z dne 13. 9. 2012 in druge. 16 Jakulin, V.: Kazenskopravno varstvo gospodarskih interesov države in EU, Podjetje in delo, 2003, str. 1284 in nasl. 17 Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja, neupravičeno sprejemanje daril. 18 Šinkovec, J., Tratar, B.: Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso, Založba Oziris, Lesce, 2001. 19 Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 - odl. US, 40/2007. 20 Ur.l. RS, št. 42/2006 z dne 19. 4. 2006 s spremembami in dopolnitvami.. 7.
(16) opredeljuje pojem zlorabe pravic, za nemoralno pa se šteje vsakršno pomembnejše spravljanje drugega v pravno neugoden položaj, za katerega ni opravičljivega razloga. Nemoralnost je pri zlorabi pravice v tem: -. da kdo pravico uporablja samo zato, da bi drugega spravil v slabši položaj, da izkorišča pravico v drugem namenu kot v tistem, za katerega je bila ta pravica ustanovljena, da ima namen drugemu povzročiti škodo, ali pa ima namen izkoriščanja prednostnega položaja oziroma namen pridobiti sebi posebno korist.. Kot pravno zaščiteno dobrino pa bi lahko na tem mestu opredelili tudi premoženje gospodarskega ali z njim izenačenega subjekta, ki je v skladu z nemško teorijo in sodno prakso izključna dobrina, ki je zaščitena s sorodnim kaznivim dejanjem zlorabe zaupanja21 kot splošnim kaznivim dejanjem. S kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 (enako je zaključiti tudi glede prej veljavnega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. člena KZ) se varujejo premoženjski interesi gospodarskih subjektov. Zloraba zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti je način, s katerim se prizadenejo premoženjski interesi gospodarskega subjekta. Storilec je torej lahko le tisti, ki je nosilec položaja, določenih pooblastil, pravic ali dolžnosti zato, ker mu je zaupano tuje premoženje, praviloma premoženje gospodarske družbe, v okviru katere deluje. Upoštevajoč vsebino tretjega odstavka 240. člena KZ-1 lahko zaključimo, da vendarle obravnavano kaznivo dejanje v nasprotju s primerjalnopravnimi ureditvami še vedno ni opredeljeno izključno kot premoženjsko kaznivo dejanje in kaznivo dejanje zoper gospodarstvo, saj je v skladu s tem odstavkom storilec kazensko odgovoren tudi v primeru, kadar se z dejanjem ne zasleduje pridobivanja premoženjske koristi, temveč nepremoženjsko korist. Ta odstavek je bil v prej veljavni KZ vnešen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah KZ22 in se je uporabljal od 23. aprila leta 1999. Iz komentarja citiranega člena23 izhaja, da je potrebno kot nepremoženjsko korist šteti vse vrste ugodnosti in možnosti, ki jih prinaša življenje in pomenijo za vsakega določeno korist. Glede na dejstvo, da je vsaka korist, pridobljena z zlorabo položaja, protipravna, je takšno navajanje bilo povsem nepravilno. Glede na samo vsebino dejanja se je potrebno omejiti na položaje, ko storilec zlorabi pooblastila v zvezi z upravljanjem tujega premoženja, ki mu je bilo zaupano, kar privede do posledic v obliki premoženjske škode. Do takšnega zaključka vodi že samo zakonsko besedilo, ki se nanaša na vse štiri izvršitvene oblike, to je dostavek »glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja«. V primeru, kadar torej ne bi šlo za zlorabo zaupanja pri upravljanju tujega premoženja in bi bili uresničeni znaki drugih kaznivih dejanj, bi dejanje po mnenju teorije morali opredeliti kot kakšno drugo kaznivo dejanje.24 Nadalje je bilo poudarjeno, da je potrebno glede razlikovanja premoženjske in nepremoženjske koristi v kazenskopravnem pogledu upoštevati tudi določila 95. in 96. člena KZ (sedaj 74. in 75. člena KZ-1), po katerih je obvezen odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Tako bo premoženjska korist torej le tista, ki se lahko vzame, če je bila pridobljena oziroma če bi bila pridobljena. Vsaka druga korist, ki je ni mogoče vzeti, če je bila pridobljena, je nepremoženjska korist. Pri tem pa so sodišča nepremoženjsko korist obravnavala preobširno in nedoločno, saj je bila nepremoženjska korist tudi tista, ki se je ni dalo izraziti s številkami.. 21. § 266 nemškega StGB (Untreue). Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Slovenije – KZ-A (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999). 23 Deisinger, M.: Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana, 2002, str. 517. 24 Novoselec, P.: Zloraba položaja ali pravic kot nosilno kaznivo dejanje zoper gospodarstvo, Ur.l.. RS, Ljubljana 2003, str. 153 in tudi v novejšem delu Gospodarsko kazneno pravo: usporedba nekih hrvatskih i slovenskih rješenja, Šola za kazenske sodnike, Portorož, 2016.. 22. 8.
(17) 2.3 IZVRŠITVENI NAČINI V teoriji so se pogosto pojavljali očitki o nedoločnosti in drugih pomanjkljivostih zakonskega opisa obravnavanega kaznivega dejanja, ki so odpirali vprašanja njegove skladnosti z načelom zakonitosti iz 28. člena Ustave RS.25 Ustavno sodišče RS26 je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tedaj veljavnega prvega in drugega odstavka 244. člena KZ, češ da je z ustaljenimi metodami razlage kazenskopravnih norm mogoče ugotoviti vsebino prepovedanega ravnanja, takšna presoja ob pomoči vsebine aktov gospodarskega prava pa je v vsakem konkretnem primeru posebej v domeni sodišča. Utemeljitev, da je takšno stališče povsem pravilno ter da zakonski opis obravnavanega kaznivega dejanja ustreza načelu lex certa, bo podana tudi skozi to delo. Opis kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem odstavku 240. člena KZ-1 se kaže v štirih alternativno določenih izvršitvenih načinih. Povezan je s položajem storilca v določenem pravnem subjektu, z delom in nalogami, ki jih ima storilec, z njegovimi pooblastili in dolžnostmi, ki izhajajo iz predpisov, splošnih aktov ali odločitev organov upravljanja, vsebina le-teh pa bo v pomoč sodnikovi presoji pri razlagi izvršitvenih načinov dejanja, da bodo kot kazniva zajeta le ravnanja, ki pomenijo znake kaznivega dejanja.27 Tako se v praksi kot upravičeno zastavlja vprašanje zadostne konkretiziranosti opisa v primeru obtoženega, ki je po očitku obtožbe pri opravljanju in vodenju gospodarske dejavnosti zato, da bi sebi in drugim pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, kot direktor gospodarske družbe C., d. o. o.,28 izrabil svoj položaj, z dejanjem pa je bila pridobljena velika premoženjska korist in je hotel pridobiti takšno premoženjsko korist s tem, da je v času štirih mesecev v letu 1999 dele premoženja že prezadolžene družbe C., d. o. o., neodplačno prenesel na »povezane osebe« - fizični osebi ženo in hčer ter pravno osebo C. C., d. o. o.: -. s pogodbo o brezgotovinski prodaji blaga prenesel v last ženi in hčeri pet vozil ter računalniško in pisarniško opremo, pri čemer kupnina ni bila plačana; družbi C. C., d. o. o., katere edina družbenica in direktorica je bila njegova hči, neupravičeno dal brezobrestno posojilo iz sredstev namenskega kredita, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo dalo družbi C., d. o. o. za namen njene sanacije; terjatve družbe C., d. o. o. neupravičeno s pogodbo o brezobrestnem posojilu v znesku prenesel na pravno osebo C. C., d. o. o.;. s temi ravnanji pa je povezanim fizičnim in pravni osebi pridobil veliko protipravno premoženjsko korist. Iz predstavljenega primera je razvidno, da v njem ni sklicevanja na nobeno gospodarsko statusnopravno normo v zvezi z odsvajanjem premoženja v družbi z omejeno odgovornostjo, torej od kod izvira predvsem očitek »neupravičeno posojilo«, zastavlja se lahko vprašanje, ali gre za vračilo prepovedanih plačil po 496. členu ZGD-1 ali obligacijskopravna razmerja s tretjimi ter vprašanje dopustnosti prenosa premoženja družbe z omejeno odgovornostjo in posojil v okviru te 25. Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. 26 Odločba U-I-268/05 z dne 5. 7. 2007. 27 Tako tudi Ustavno sodišče RS v sodbi Up-879/14 z dne 20. 4. 2015. V sodbi je še poudarjeno, da je sodišče ob razlagi zakona glede na življenjski primer zavezano k ugotovitvi, katera dejstva tega primera so upoštevna z vidika posameznega zakonskega znaka. Upoštevna dejstva življenjskega primera, ki jih izlušči v konkretni dejanski stan za vsak posamezni znak kaznivega dejanja, mora primerjati z zakonskim dejanskim stanom, ki ga ustavnoskladno izlušči iz besedila zakonske določbe. Upoštevna dejstva konkretnega dejanskega stanu se morajo določno in striktno ujemati z zakonskim dejanskim stanom – z vsakim posameznim znakom kaznivega dejanja. Izluščenje dejstev konkretnega dejanskega stanu glede na zakonski znak kaznivega dejanja pomeni konkretizacijo znakov kaznivega dejanja. 28 Obtoženi je bil tudi ustanovitelj in edini družbenik družbe C, d. o. o., ki je imela sedež na istem naslovu kot družba C.C., d. o. o., ki je bila ustanovljena, ko je družba C., d. o. o. že zašla v finančno krizo. Obtoženi se je v zagovoru skliceval tudi na to, da so bila izplačila opravljena z namenom vrnitve posojil ženi, hčerki in »njeni« družbi oziroma da je šlo za kompenzacije, ki jih je sodišču tudi izročil.. 9.
(18) pravnoorganizacijske oblike v povezavi s statusom t.i. povezane osebe ter vpliv prezadolženosti družbe. Četudi je sodna praksa v posameznih primerih zavzela drugačno stališče,29 je vendarle potrebno, da bi bila vsebina položaja, pravic, zaupanja in dolžnosti ter pravne podlage, iz katere ta izhajajo in ima svoje temelje v civilnopravni sferi, konkretizirana v opisu kaznivega dejanja. Res je, da je protipravnost splošna sestavina vsakega kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je v posamezni abstraktni normi posebej navedena, mora pa biti skladno z izpostavljenim načelom zakonitosti zadostno opredeljena tudi v konkretnem opisu zlorabe položaja. V izvršitveni obliki zlorabe zaupanja bi tako morala biti v izreku obtožnega akta natančno navedena podlaga danega zaupanja, če to ne izhaja že iz samega položaja storilca oziroma njegovih korporacijskih upravičenj (primer prokurista), v drugih treh izvršitvenih oblikah pa pravne podlage iz ZGD-1, kakšnega drugega predpisa ali akta pravne osebe, saj je to izhodišče za konkretizacijo ravnanja kot zlorabe, ki je s to določbo v nasprotju.30. 2.3.1. Zloraba položaja. Izraz izraba položaja iz 1. odst. 244. čl. KZ, ki ga je pravna teorija31 v smislu razumevanja tega izraza kot pojma brez negativnega prizvoka32 označila za neprimernega, je novi zakon nadomestil z izrazom zloraba. Povsem se je strinjati z mnenjem vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla,33 da zamenjava izraza »izrabi« z »zlorabi« bolje poudarja izneverjanje pričakovane zvestobe z zlim namenom in da takšna zamenjava tega splošnega izraza ne vpliva na do sedaj izoblikovano sodno prakso, da se posel ne opravi v interesu zastopanega in skladno s standardi dobrega gospodarstvenika. Takšna ugotovitev pa se nanaša tako na zlorabo položaja kot na zlorabo zaupanja kot naslednjo izvršitveno obliko. V teoriji in sodni praksi je sicer vsebina pojma zloraba (prej izraba) položaja opredeljena s takšnim ravnanjem pri sklepanju poslov ali drugem razpolaganju s premoženjem gospodarskega subjekta (kot bo ugotovljeno v nadaljevanju tudi druge pravne osebe, v kolikor se v skladu s predpisi in upoštevaje teoretično razlago pojma ukvarja z gospodarsko dejavnostjo), najpogosteje gospodarske družbe, do katerega je storilec na podlagi njenih notranjih pooblastil (pogodba, statut, navodila članov družbe ˗ delničarjev, družbenikov) sicer upravičen, vendar pa pri tem namesto interesov gospodarske družbe zasleduje svoje lastne interese oziroma interese tretjih oseb; v tem se tudi kaže nezvestoba do družbe oziroma njenih »lastnikov«.34 Že iz komentarja 244. člena KZ je bilo povzeti, da je izrabljanje, sedaj zloraba položaja, v tem, da storilec ima sicer znotraj gospodarskega subjekta pooblastilo za dejanje, ki ga opravi, vendar pa pri izvrševanju tega (internega) pooblastila, namesto interesov gospodarskega subjekta, zasleduje svoje lastne interese ali interese tretjih oseb, torej gre za poslovno nezvestobo storilca do »lastnika oziroma lastnikov podjetja«.35 Takšnemu stališču je sledila tudi sodna praksa.36 29. Glej natančneje sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 444/2007 z dne 16. 12. 2007. V navedenem primeru so bila jasno opisana izplačila iz sredstev gospodarske družbe v zasebne namene, ki torej niso bila v njenem, temveč v zasebnem interesu. 30 V sodbi I Ips 170/2007 z dne 18. 11. 2008 je Vrhovno sodišče sicer zavzelo stališče, da so položaj in meje pravic obsojenih (vodilnih v banki) v zadostni meri konkretizirane z opisanim ravnanjem v nasprotju z internimi predpisi banke, ne glede na to, da posamezne določbe teh internih aktov banke v opisu niso navedene. 31 Novoselec. P. : že navedeno delo, 2003, str. 158. 32 Slovar slovenskega knjižnega jezika (objavljeno na spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe) pojem izrabiti primarno opredeljuje v smislu popolne porabe, namenske izpolnitve, oprave namena nečesa in prinašanja ugodnosti, nadalje pa tudi kot pojem napraviti nekaj, da neupravičeno prinese ugodnosti, neodplačno prilaščanje proizvodov tujega dela. 33 Jenull, H.: Poskus razlage kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1, GV Založba, PP št. 45/08, priloga II, op.55. 34 Pravilna pojma, ki se uporabljata v statusnem gospodarskem pravu sta pojma delničar in imetnik poslovnega deleža, pri čemer je uporabo pojma lastnik družbe še vedno zaslediti v izrazoslovju sodne prakse in neredko tudi v teoriji. 35 Deisinger, M.: že navedeno delo, 2002, str. 517. 36 Sodbi VS RS opr. št. I Ips 69128/2010 z dne 7. 3. 2013 in I Ips 7935/2009 z dne 13. 9. 2012. Kot takšen primer bi v praksi predstavljalo dejanje storilca, direktorja neke gospodarske družbe, ki je imel soglasje "lastnikov podjetja" za nakup in kasnejšo prodajo avtomobila, ko očitek obtožbe ni bil usmerjen v nedopustnost same prodaje, pač pa, da si je protipravno prilastil izkupiček za prodano vozilo in ob tem gospodarsko družbo oškodoval za razliko med nakupno in prodajno ceno vozila (vozilo je svoji bivši ženi prodal ceneje, kot je bilo kupljeno), kar predstavlja poslovno nezvestobo storilca do "lastnika". Sodba VS RS, št. I Ips 384/2004 z dne 7. 9. 2006.. 10.
(19) 74. člen Ustave RS37 predstavlja temeljno ustavno opredelitev gospodarskega sistema v državi, ki temelji na svobodni gospodarski pobudi oziroma na svobodi podjetništva, tako je torej ustavno zagotovljeno svobodno sprejemanje gospodarskih odločitev na podjetniški ravni.38 Svobodna gospodarska pobuda je omejena s tem, da se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, sem pa sodijo vsa delovanja, ki posegajo v obstoječi pravni oziroma družbeni red in njegovo delovanje, tudi protipravna ravnanja gospodarskih subjektov oziroma podjetnikov, ki pri gospodarskem poslovanju sklenejo posle, ki so v nasprotju s prisilnimi predpisi oziroma so protipravni. Če gre pri tem za sklepanje pravnih poslov, so ti pravni posli navzven (nasproti tretjim) veljavni in pravno osebo zavezujejo, vendar je storilec s svojim ravnanjem prekoračil interna pooblastila, ki izhajajo iz njegovega položaja pri gospodarskem subjektu ali drugi pravni osebi. Storilec pa lahko povzroči škodo oziroma si pridobi premoženjsko korist tudi pri drugih razpolaganjih s premoženjem, tako imenovanih korporacijskih aktih in ne le pri sklepanju pravnih poslov, kadar ne upošteva interesov družbe, pač pa svoje lastne interese ali interese tretjih. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je v skladu s sodno prakso39 podano ne le zaradi kršitve blanketnih norm, pač pa zlorabo dokazuje že sam način storitve. V sodbi I Ips 7935/2009 z dne 13. 9. 2012 pa je Vrhovno sodišče izpostavilo, da položaja v navedenem smislu ne izrablja samo tisti, ki prekorači svoja pooblastila, pač pa tudi tisti, ki poslov ne opravlja vestno in pošteno, ki torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 nepošteno, nevestno in neodgovorno.40 Že po naravi stvari je posledica tovrstnih zlorab položaja (in drugih načinov izvršitve kaznivega dejanja) nastanek oziroma možnost nastanka škode za gospodarsko družbo oziroma njene družbenike, delničarje, zaposlene, upnike, itd.. 2.3.2. Zloraba zaupanja. Področja (poslov, pooblastil) zlorabe se ne nanašajo le na položaj storilca, ampak tudi na dano zaupanje kot alternativno obliko zlorabe, ki ne izhaja iz položaja oziroma ni vanj vključena. Zaupanje izhaja iz posebnega pooblastila za razpolaganje s tujim premoženjem, na primer splošnega poslovnega pooblastila, kot ga imajo prokuristi41 ali imetniki posebnega poslovnega pooblastila. Storilci, ki zlorabijo s pooblastilom posebej dano zaupanje za vodenje ali nadzor, so tako izenačeni s storilci, ki zlorabijo splošni vodstveni ali nadzorstveni položaj, pridobljen na podlagi zakona ali notranjih aktov družbe. Čeprav je bila ta izvršitvena oblika v opis dejanja dodana šele ob uveljavitvi KZ-1, pa so bile zlorabe pooblastilnih razmerij že pred tem obravnavane v okviru izvršitvene oblike izrabe položaja.42 Tudi v teoriji43 se je izoblikovalo mnenje, da zloraba položaja že po naravi stvari obsega tudi zlorabo zaupanja v smislu zastopanja premoženjskih koristi druge osebe ali skrbi za njeno premoženje.. 37. 1. Gospodarska pobuda je svobodna. 2. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. 3. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. 4. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. 38 Komentar Barbare Pernuš Grošelj k 74. členu Ustave RS, str. 714; Komentar Ustave RS, urednik dr. Lovro Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Kranj, 2002. 39 Sodba VS RS, opr. št. I Ips 3/2007 z dne 28. 6. 2007. Šlo je za kršitev internih bančnih predpisov, ko je obsojenec kot direktor poslovne enote banke pri opravljanju bančnih poslov hkrati z odobritvijo tekočega računa A-ju v nasprotju z internimi navodili banke odobril tudi izredni limit, pri tem pa A-ju naročil, da mu od denarja, ki ga bo iz navedenega naslova dvignil na blagajni banke, izroči določen znesek. 40 Tako tudi Vrhovno sodišče v sodbah opr. št. I Ips 141/2006 z dne 24. 5. 2006 in I Ips 378/2006 z dne 22. 6. 2007. Citirani člen določa, da mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. 41 Kot takšno dejanje je šteti ravnanje prokurista družbe z omejeno odgovornostjo, katerega pooblastila so bila omejena s skupnim zastopanjem z direktorjem družbe in pridobitvijo predhodnega soglasja nadzornega sveta, obdolženi pa teh omejitev, s katerimi je bil seznanjen in so bila vpisana v sodni register, ni spoštoval, pač pa sklenil sporno pogodbo in na takšen način pri zastopanju družbe prekoračil meje svojih pooblastil (prokure); sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pdp 703/2010 z dne 18. 8. 2010. 42 Na primer sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 15/2011 z dne 8. 9. 2011. 43 Jenull, H.: že navedeno delo, 2008.. 11.
Related documents