• No results found

The development of graphic design as a profession

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "The development of graphic design as a profession"

Copied!
91
0
0

Loading.... (view fulltext now)

Full text

(1)Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija. Ana Primožič. RAZVOJ POKLICA GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA Diplomsko delo. Ljubljana, maj 2016.

(2)

(3) I. Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija. Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa. RAZVOJ POKLICA GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA. Študent: Ana Primožič Študijski program: Medijske komunikacije Smer programa: Interaktivna grafična komunikacija Mentor: izredni prof. dr. Matjaž Duh So mentor: dr. Katja Udir Mišič Lektor: Silvija Kuhar. Ljubljana, maj 2016.

(4) II.

(5) III. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Matjažu Duhu za vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorici dr. Katji Udir Mišič za vso pomoč in potrpežljivost. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi s svojo pomočjo omogočili študij in me ves čas spodbujali pri vseh mojih željah in ciljih. Hvaležna sem tudi vsem prijateljem za vztrajno podporo pri dokončanju diplomskega dela..

(6) IV. RAZVOJ POKLICA GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA. Ključne besede: grafično oblikovanje, vizualne komunikacije, dizajn UDK:. Povzetek V diplomski nalogi smo predstavili grafično oblikovanje oziroma razvoj tega poklica skozi čas. Grafično oblikovanje se je prilagodilo spremembam z uvedbo novih tehnologij in komuniciranjem s še bolj raznolikim občinstvom. Tako se je v okviru tega področja pojavilo veliko vprašanj (Ambrose in Harris 2008, 22): Kam je ta proces razvoja pripeljal grafično oblikovanje do danes? Kakšna je vrednost modernega grafičnega oblikovanja? Kakšen je glavni namen grafičnega oblikovanja? Grafično oblikovanje je podvrženo razvijajočim intelektualnim in estetskim trendom, ki vplivajo na delo oblikovalcev in odražajo stališča družbe na splošno. V uvodu so, za lažjo predstavo o tem področju dela, razčlenjeni pojmi kot sta grafično oblikovanje in grafični oblikovalec. Poklic grafičnega oblikovalca smo predstavili tudi s poklici, ki so povezani z njim ter različnimi specializacijami znotraj tega poklica, saj se je s časom ta pojem precej razširil. Raziskali smo zgodovino in razvoj poklica na splošno, trenutno situacijo in izobraževanje za poklic grafičnega oblikovalca. Izpostavili smo tudi splošne težave, ovire in prednosti tega poklica. Razčlenili smo proces dela grafičnega oblikovalca. S pomočjo člankov in mnenj strokovnjakov s področja grafičnega oblikovanja smo predstavili prihodnost poklica ter spremembe na tem trgu dela. Bolj podrobno smo raziskali poklic grafičnega oblikovalca v Sloveniji. Predstavili smo zgodovino, razvoj, trenutno situacijo grafičnega oblikovanja pri nas in možnosti šolanja za ta poklic v Sloveniji. Poudarili smo pomembnejše težave s katerimi se soočajo grafični oblikovalci pri nas, predvsem zaradi nizkega vrednotenja te storitve. Poskušali smo definirati kako bo grafično oblikovanje pri nas napredovalo in se razvijalo v prihodnosti..

(7) V. Večino podatkov in gradiva za to poglavje smo pridobili od samih grafičnih oblikovalcev in raznih oblikovalskih društev, ki so se v zadnjih letih zelo trudila približati to področje celotnemu prebivalstvu in izobraževati splošno javnost. V raziskovalnem delu smo naredili pregled stanja poklica grafičnega oblikovalca v Sloveniji. Opravili smo pregled ponudbe studiev za grafično oblikovanje in oglaševanje na našem trgu. Predstavili smo študentsko delo na področju grafičnega oblikovanja in pregled samostojnih grafičnih oblikovalcev. Anketirali smo tako mlajše kot starejše generacije grafičnih oblikovalcev v Sloveniji. Anketa je zajemala vprašanja o dosedanjem delu, izkušnjah, mnenju o nivoju in priznanosti tega poklica pri nas in v tujini, o izobraževanju in prihodnosti poklica. Glede na sedanji razvoj smo poskušali določiti kako daleč in v kakšno smer se bo poklic grafičnega oblikovalca razvil..

(8) VI. THE DEVELOPMENT OF GRAPHIC DESIGN AS A PROFESSION Key words: graphic design, visual communications, design UDK:. Abstract The thesis presents the profession of a graphic designer and the development of this profession through time. Graphic design has developed and adjusted to changes with the use of new technologies and adapted to communication with even more segmented audiences. With this, questions have been raised regarding this field of work (Ambrose and Harris 2008, 22): Where has the development brought graphic design? What is the value of the contemporary graphic design? What is the main purpose of the graphic design? Graphic design is under the influence of various developing intellectual and aesthetical trends, which affect the work of graphic designers and reflect the views of society in general. The introduction explains concepts like graphic design and graphic designer. The profession of graphic designer is also presented in relation to other specializations within the profession.. Furthermore, the history and the development of the profession are presented, the current situation in which graphic designers find themselves and the education needed to become the graphic designer. Common problems, obstacles and advantages of this profession are also highlighted. The thesis also includes the analysis of graphic designer’s workflow and the prediction of how will the profession change in the future, based of various articles and opinions of foreign graphic designers.. An in-depth research has been made about the profession of a graphic designer in Slovenia: its history, development, chances for education and the current situation in which they find themselves in Slovenia. The most important problems graphic designers have to face, with additional focus on the low value of the profession in Slovenia, are also presented. Since this field of study is not very well developed in terms of statistical.

(9) VII. data, the majority of data used in this chapter has been obtained from the graphic designers themselves.. The research work focuses on the state of the profession in Slovenia. The overview of the design and advertising agencies has been made, while the thesis also focuses on the student work and freelancing in the field of graphic design. The survey has also been carried out on the younger and older generation of graphic designers. The survey included questions about current work, experience, the situation of the profession in Slovenia and abroad, about the education and the future of the profession. An attempt to define the frames of future development has been made, based on the current situation of the profession..

(10) VIII. VSEBINA. 1. UVOD ...................................................................................................................... 1. 2. METODOLOGIJA................................................................................................. 2. 3. 2.1. NAMEN IN CILJ DELA ......................................................................................... 2. 2.2. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE .......................................................... 3. 2.3. PREDVIDENE METODE RAZISKAVE ..................................................................... 3. 2.4. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .............................................................................. 4. OPREDELITEV GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA .......................................... 5 3.1. OPREDELITEV POJMA GRAFIČNO OBLIKOVANJE ................................................. 5. 3.2. OPREDELITEV POJMA GRAFIČNI OBLIKOVALEC .................................................. 6. 3.3. POKLICI NEPOSREDNO POVEZANI Z GRAFIČNIM OBLIKOVANJEM ........................ 9. 3.4. SPECIALIZACIJE V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU .................................................. 10. 3.4.1. Uredniško oblikovanje ................................................................................ 11. 3.4.2. Korporativno oblikovanje .......................................................................... 11. 3.4.3. Knjižno oblikovanje .................................................................................... 12. 3.4.4. Oblikovanje v glasbi/zgoščenke .................................................................. 12. 3.4.5. Informacijsko oblikovanje .......................................................................... 12. 3.4.6. Oglaševanje in trženje blagovne znamke (branding) ................................. 13. 3.4.7. Okoljsko oblikovanje .................................................................................. 13. 3.4.8. Oblikovanje interaktivnosti......................................................................... 13. 3.4.9. Animirana grafika ...................................................................................... 14. 3.4.10. Oblikovanje črk in tipografij .................................................................. 14. 3.4.11. UX in UI oblikovanje .............................................................................. 15. 3.5 4. PROCES DELA GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA ...................................................... 15. ZGODOVINA IN PRIHODNOST GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA........... 19 4.1. ZGODOVINA IN RAZVOJ.................................................................................... 19. 4.2. IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA ................................ 29. 4.3. TRENUTNA SITUACIJA ...................................................................................... 32. 4.4. TEŽAVE, NEVARNOSTI IN OVIRE ....................................................................... 34.

(11) IX. 5. 6. 4.5. PREDNOSTI POKLICA GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA ........................................... 37. 4.6. PRIHODNOST GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA ....................................................... 38. GRAFIČNO OBLIKOVANJE V SLOVENIJI ................................................. 50 5.1. ZGODOVINA IN RAZVOJ GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA V SLOVENIJI ................... 50. 5.2. IZOBRAŽEVANJE V SLOVENIJI .......................................................................... 55. 5.3. TRENUTNA SITUACIJA GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA V SLOVENIJI ..................... 57. 5.4. POMEMBNEJŠE TEŽAVE IN OVIRE V SLOVENIJI ................................................. 58. 5.5. PRIHODNOST POKLICA V SLOVENIJI ................................................................. 59. PREGLED TRGA GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA V SLOVENIJI ........... 61 6.1. PREGLED STUDIEV ZA GRAFIČNO OBLIKOVANJE IN OGLAŠEVANJE V SLOVENIJI61. 6.2. ŠTUDENTSKO DELO NA PODROČJU GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA ....................... 62. 6.3. SAMOSTOJNI GRAFIČNI OBLIKOVALCI V SLOVENIJI.......................................... 62. 6.4. INTERVJU: GRAFIČNI OBLIKOVALCI V SLOVENIJI ............................................. 63. 6.4.1 7. Rezultati ankete .......................................................................................... 64. UGOTOVITVE..................................................................................................... 68 7.1. UGOTOVITVE PO PREGLEDU MATERIALA ......................................................... 68. 7.2. PRIMERJAVA STANJA POKLICA PRI NAS IN V TUJINI .......................................... 69. 7.3. MOREBITNI PROBLEMI IN MOŽNE REŠITVE ZA PODROČJE GRAFIČNEGA. OBLIKOVANJA IN NJEGOV STATUS V SLOVENIJI ............................................................ 69. 8. SKLEP ................................................................................................................... 71. 9. LITERATURA ..................................................................................................... 72. 10 PRILOGE .............................................................................................................. 75 10.1. SEZNAM SLIK ................................................................................................... 75. 10.2. NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 75. 10.3. KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 75. 10.4. VPRAŠALNIK ZA GRAFIČNE OBLIKOVALCE....................................................... 76.

(12) X. UPORABLJENE KRATICE HTML (Hyper Text Markup Language): jezik za označevanje nadbesedila, je označevalni jezik za izdelavo spletnih strani. PHP (Hypertext Preprocessor, izvirno pa Personal Home Page Tools): orodja za osebno spletno stran, je razširjen odprtokodni programski jezik, ki se uporablja za strežniške uporabe oziroma za razvoj dinamičnih spletnih vsebin CSS (Cascading Syle Sheets (slovensko: kaskadne stilske podloge)): podloge, predstavljene v obliki preprostega slogovnega jezika, ki skrbi za prikaz spletnih strani. Z njimi definiramo stil HTML elementov v smislu pravil, kako se naj ti prikažejo na strani. CIY (Communicate It Yourself, »komunicirajte sami«): koncept novodobnega oblikovanja, kjer si podjetja in uporabniki sami oblikujejo željene materiale ICSID (International Council of Societies of Industrial Design):. mednarodni svet. društev industrijskega oblikovanja, ki je bil ustanovljen leta 1957 iz skupine internacionalnih organizacij osredotočenih na industrijsko oblikovanje. Danes združenje promovira boljše oblikovanje po svetu. CIO: Center za industrijsko oblikovanje BIO: Bienale industrijskega oblikovanja BIGO: Bienale grafičnega oblikovanja AGRFT: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo FDV: Fakulteta za družbene vede DOS: Društvo oblikovalcev Slovenije SOF: Slovenski oglaševalski festival UX (user experience oz. uporabniška izkušnja (UX design)): oblikovanje namenjeno boljši izkušnji uporabnika z izboljšanjem uporabnosti, dostopnosti in zadovoljstva v interakciji med uporabnikom in izdelkom oz. storitvijo..

(13) XI. UI (user interface oz. uporabniški vmesnik (UI design)): oblikovanje ali inženiring uporabniških vmesnikov za stroje in programsko opremo, s fokusom na povečanju preprostosti uporabe)..

(14)

(15) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. 1. Stran 1. UVOD. Grafično oblikovanje je postalo hibriden poklic. Še zdaleč ni več poklic grafikov, ki se ukvarjajo s tiskom, temveč je postalo področje multimedijskih projektov, vključenosti v skrbno načrtovanje marketinških dogodkov, ustvarjanja aplikacij za mobilne naprave, oblikovanja za socialna omrežja itd. Poklic se je razvil sočasno s pomembnimi socialnimi dogodki in spremembami v družbi, kot so digitalizacija, razne revolucije, finančne krize, trendi na ostalih trgih dela itd. Grafično oblikovanje obsega vrsto različnih specializacij in nudi sodelovanje z veliko različnimi poklici ter je lahko velik izziv za vse, ki želijo s svojo kreativnostjo in občutkom za estetiko ustvarjati dela, ki bodo razveseljevala druge, nosila močna sporočila in pomagala podjetjem pri njihovem uspehu..

(16) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. 2. Stran 2. METODOLOGIJA. 2.1. Namen in cilj dela. Namen diplomskega dela je predstaviti poklic grafičnega oblikovalca, pojasniti pojma kot sta grafično oblikovanje in grafični oblikovalec, predstaviti poklic v povezavi z drugimi poklici in predstaviti različne specializacije znotraj tega poklica. Raziskali bomo splošno zgodovino in razvoj poklica, trenutno situacijo in trende ter izobraževanja za poklic grafičnega oblikovalca. Predstavili bomo tudi splošne težave, nevarnosti, ovire in prednosti tega poklica. Razčlenili bomo proces dela grafičnega oblikovalca. S pomočjo člankov in mnenj tujih grafičnih oblikovalcev bomo predstavili prihodnost poklica grafičnega oblikovalca. Cilj dela je bolj podrobno raziskati poklic grafičnega oblikovalca v Sloveniji, vse od študentskega dela, konkurence, statusa oglaševalskih agencij, oblikovalskih studiev in samostojnih podjetnikov. Cilj, ki ga bomo dosegli z anketiranjem grafičnih oblikovalcev, je dobiti informacije o izkušnjah in dosedanjem delu ter pridobitev mnenj ljudi, ki dejansko delujejo na tem področju ne glede na količino njihovih izkušenj. Pomembne ugotovitve se bodo navezovale predvsem na situacijo dela na področju grafičnega oblikovanja pri nas ter na kratko primerjavo s tujino. Glede na ugotovitve in dejstva bomo ponudili morebitne rešitve za probleme poklica grafičnega oblikovalca v Sloveniji. Pregled zgodovine in primerjava grafičnega oblikovanja pri nas s tistim v tujini bi lahko nakazala probleme poklica v Sloveniji in nakazala razloge za le-te.. Cilji diplomske naloge so: . predstaviti razvoj poklica grafičnega oblikovalca od njegovih začetkov do danes,. . razložiti zakaj je ta poklic tako relevanten za našo družbo,. . narediti pregled stanja oz. nivoja pomembnosti poklica grafičnega oblikovalca v Sloveniji,.

(17) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. . Stran 3. predstaviti trenutno stanje in ponovno opredeliti staro definicijo poklica grafičnega oblikovalca,. . 2.2. definirati prihodnost in nadaljnji razvoj poklica.. Predpostavke in omejitve raziskave. Predpostavljamo, da bomo v procesu raziskovanja za to diplomsko delo naleteli na zelo različna mnenja in zapise o definicijah in ocenah s področja grafičnega oblikovanja, saj ga nekateri definirajo zelo široko, drugi pa kot ozko področje delovanja. Problemi se lahko pojavijo predvsem pri pridobivanju pisnega gradiva o tem poklicu, sploh v slovenskem jeziku, saj poklic na področjih izobraževanja in literature še ni tako razvit kot v tujini. Težave bodo nastopile tudi pri prikazovanju stanja poklica pri nas, saj je to lahko subjektivna ocena vsakega posameznika ter njegovega poklica in delovanja na trgu.. 2.3. Predvidene metode raziskave. V teoretičnem delu bomo opredelili pojem grafičnega oblikovanja in predstavili ta poklic, njegovo zgodovino, značilnosti ter prednosti in slabosti. V tem delu bomo uporabili metodo deskripcije: opis dejstev, procesov in pojavov. Iz teoretičnih virov bomo črpali podatke o grafičnem oblikovanju in jih uporabili za opisovanje, razdelitev specializacij, opis trenutnega stanja itd. Zgodovina poklica bo dodana za lažje razumevanje samih začetkov in kompleksnosti razvoja tega trga, saj je pojem grafičnega oblikovanja ponavadi narobe in razumljen in obravnavan preozko. Primeri metod raziskav: . Deskriptivna metoda: študija domače in tuje literature s področja grafičnega oblikovanja. . Komparativna metoda: primerjava med tujino in Slovenijo pri pregledu stanja. . Metoda anketiranja in intervjuja: anketa in intervju med oblikovalci zaradi definiranja stanja in prihodnosti poklica.

(18) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 4. V nadaljevanju bomo opredelili prednosti in slabosti tega poklica. Posebno pozornost bomo namenili razčlembi trenutnega stanja tega poklica pri nas in v tujini, ter seveda šolanju za ta poklic. Obrnili se bomo tudi na prihodnost, ki čaka ta poklic, le-ta se namreč razvija tako hitro, da je spremembam težko slediti, prihodnosti pa nikoli ne moremo napovedati. Vse te podatke bomo na enak način pridobili za slovenski trg, saj se ta še vedno zelo razlikuje od drugih, večjih trgov. Je pa dejstvo, da o grafičnem oblikovanju pri nas ni napisanega veliko gradiva, zato bo zbiranje teh informacij nekoliko oteženo.. Raziskovalna vprašanja. 2.4. V diplomski nalogi bomo skušali odgovoriti na tri temeljna vprašanja. . Kako se je spremenila sama definicija grafičnega oblikovanja skozi razvoj? (RV1). . Kako dobro je na trgu dela v Sloveniji ovrednoteno delo grafičnega oblikovalca? (RV2). . Kakšne spremembe in prihodnost čaka grafične oblikovalce? (RV3).

(19) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. 3. 3.1. Stran 5. OPREDELITEV GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA. Opredelitev pojma grafično oblikovanje. Grafično oblikovanje morda ni samo poklic, temveč je tudi orodje vizualnega izražanja. Proces pri katerem so preko idej in produktov podane konkretne oblike, pogosto skozi pojmovne manipulacije simbolov in podob. Grafično oblikovan predmet, bodisi je to stran, embalaža ali zaslon, je lahko izrazit ali nevtralen, klasičen ali radikalen. Napačno je mišljenje, da je grafično oblikovanje samo umeščanje znakov na stran ne glede na vsebino in estetiko. Grafični oblikovalec izvršuje delo, ki ga je težko uravnovesiti na komercialnem trgu; prodati, zabavati in informirati na način, ki prav tako doda estetsko vrednost k izkušnji prejemnika. Zahvaljujoč računalniku pa grafično oblikovanje ni le celostna komponenta komunikacijske, prodajne in zabavne industrije, ampak tudi podjetniška dejavnost, ki dovoljuje in pripomore h kulturnemu napredku (Heller in Fernandes 2006, 16).. Grafično oblikovanje služi kot metoda za izboljšanje družbe skozi učinkovito komunikacijo in poenostavi razumevanje ter uporabo zapletenih stvari. V primeru oglaševanja in političnega oblikovanja le-to prepriča in vpliva na mnenje javnosti. Oblikovanje poučuje ljudi o tem kako upravljati in sestavljati; oblikovanje identificira in obvesti javnost o širokem področju tematik, podjetij, storitev in izdelkov. Grafično oblikovanje ni likovna umetnost. Res je, da grafični oblikovalci včasih uporabijo enaka orodja kot slikarji, kiparji ali fotografi pri ustvarjanju svojega dela in občasno uporabijo tudi primerke umetniških del znotraj kompozicije. Likovna umetnost in grafično oblikovanje sta kreativni udejstvovanji, kljub temu pa se namena popolnoma razlikujeta. Likovna umetnost je običajno samozadostna, osebno motivirana in ekspresivna. Grafično oblikovanje pa je poklic, ki vključuje ustvarjanje vizualnih sporočil v imenu naročnika, ki plačuje za točno določen namen in potrebe (Hembree 2008, 12). Medtem ko je likovna umetnost popolnoma subjektivna in odprta za osebno interpretacijo, mora biti oblikovanje izključno objektivno z jasno definiranimi cilji, nameni in izmerljivimi rezultati..

(20) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 6. Grafičnega oblikovanja tudi ne moremo enačiti s komercialno umetnostjo. Medtem ko komercialna umetnost vključuje ločene discipline kot so fotografijo, ilustracijo in oblikovanje, grafično oblikovanje združuje vse tri: oblikovalec uporablja obdelano fotografijo, ustvarja ilustracije po meri ali diagrame za pomoč pri razumevanju kompleksnih sporočil ter uporablja formalne oblikovalske elemente za konstrukcijo ureditve, ki spaja podobe s pisano besedo. Grafično oblikovanje je vizualna komunikacija, ki združuje govor, pisan jezik in podobe v sporočila, ki estetsko zadovoljijo in se povežejo z občinstvom na intelektualni in čustveni ravni ter zagotavljajo ustrezne informacije. Če je pravilno izvedeno, lahko grafično oblikovanje identificira, obvešča, naroča, interpretira in celo prepriča gledalca v dejanje. Pomembno je, da pošiljatelj in prejemnik govorita enak vizualni jezik; v tem primeru oblikovalec deluje kot prevajalec in razlagalec sporočil (Hembree 2008, 14).. Grafično oblikovanje ima svoje korenine v jeziku, zato je le-to unikatno med oblikovalskimi disciplinami. Grafična komunikacija je odvisna od povezave besed in podob, ki ustvarijo sporočilo, skoraj vedno pa je to odvisno od kulturnega konteksta samega jezika. Napredek tehnologije in družbe je izraz grafično oblikovanje postavil v ozke okvirje, zato je bolj primerna uporaba izraza oblikovanje vizualnih komunikacij, saj se le-ta osredotoča na vizualizacijo idej oz. vizualno komunikacijo. To postaja stroka mnogih stilov in pristopov različnih disciplin z neskončno paleto vizualnih zmožnosti, meje med temi disciplinami pa so čedalje bolj zabrisane (Berčon Potić in Predan 2007, 78).. 3.2. Opredelitev pojma grafični oblikovalec. Grafični oblikovalci so praktični umetniki, ki vložijo svoj talent v službo komercialnim strankam. Grafični oblikovalci prenašajo sporočila in ustvarjajo učinek skozi vizualna sredstva (Amash 2011). Na tem poklicnem področju sta dobrodošli originalnost in kreativnost, kar omogoča umetniku, da raziskuje svojo domišljijo. Popoln grafični oblikovalec bi moral imeti tri osebnostne lastnosti: strast, vztrajnost in profesionalnost. Strast je tista, ki poganja željo po ustvarjanju. Profesionalnost se pokaže v odnosu in komunikaciji s stranko, ter pri reagiranju na kritike. Oblikovanje je posel. osnovan na odnosih, ki so zgrajeni na zaupanju, spoštovanju, etičnem ravnanju in integriteti. Vsem tem.

(21) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 7. načelom mora slediti dober oblikovalec. Poleg tega pa se mora oblikovalec konstantno prilagajati vedno spreminjajočim se potrebam poklica in strank (Hembree 2008, 9).. Prva lekcija za vse bodoče oblikovalce je lekcija o uporabi računalnik in njegovih številnih ilustracijskih, fotografskih, tipografskih programov ter programov za prelome strani. Druga lekcija pa je o uporabi računalnika na način, da le-ta dela za oblikovalca in ne obratno. Še preden oseba postane grafični oblikovalec, je nujno, da se nauči čim več o poklicu samem. Znanje je ključ do ohranjanja časa in energije. Nagib do tega, da bi postal grafični oblikovalec, ni rezerviran samo za tiste v uporabnih in lepih umetnostih. Vsakdo, ki se zanima za »vizualno«, je perspektiven kandidat. Ko so osebe vključene v delo oblikovalca ‒ kot hišni oblikovalci, honorarni oblikovalci ali vodilni v podjetjih ‒ vsi potrebujejo skupno osnovo: znanje. Grafični oblikovalci so zaposleni v skoraj vseh vrstah poslov, industrij in institucij. Različna podjetja, kot na primer oglaševalske agencije, veliki oblikovalski studii in manjša podjetja za grafično oblikovanje, so organizirana drugače glede na njihove osredotočenje in cilje. Velika podjetja lahko ločijo oblikovanje embalaže od promocijskega oblikovanja, ali pa uredniško oblikovanje od oglaševalskega oblikovanja; manjša podjetja pa lahko vse oblikovalske dejavnosti obdržijo pod enim krovnim oblikovalskim oddelkom. Nazivi, dani specifičnim delom in nalogam na področju oblikovanja, nihajo glede na hierarhijo specifične družbe, institucije ali podjetja.. Vodilna raven je raven, kjer dela lahko ali pa tudi ne poleg oblikovalskega dela vključujejo tudi nadzor nad drugimi oblikovalci. Običajno vključujejo kreativnega ali oblikovalskega direktorja, korporativnega direktorja, oblikovalskega poslovodjo itd. Kreativna ali oblikovalska raven vključuje neposredno služenje strankam. Ti nazivi vključujejo različne obveznosti, ki so odvisne od hierarhije določenega dela. To so na primer senior oblikovalci, umetniški direktor, grafični urednik, copywriter1 itd.. 1. Pisanje oglasnih besedil z drugo besedo imenujemo copywriting, pisce oglaševalskih besedil pa copywriterji.. Slovenska prevoda sta tekstopisje in tekstopisec, vendar vsi pisci oglaševalskih besedil uporabljajo angleške različice teh dveh besed. Tekstopisci ustvarjajo besedila, ki skupaj z grafičnimi elementi tvorijo oglas..

(22) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 8. Podporna ali vzdrževalna raven je raven, ki neposredno vključuje delo z višjimi oblikovalci pri oblikovalskih in produkcijskih zmožnostih. Mednje spadajo oblikovalci, pomočniki oblikovalca, pomočniki kreativnega direktorja, izvedbeni oblikovalci itd. Na vstopni ravni so pomočniki oblikovalca in pripravniki (ta kategorija je začasna, odskočna deska, ki je pogosto neplačana). Neodvisni oz. samozaposleni oblikovalci (˝freelancers˝) v primerjavi z lastniškimi studii ali podjetji ne vodijo poslov z dodatnimi zaposlenimi. Ponavadi sprejmejo individualne, neodvisne projekte, bodisi v prostorih naročnika ali lastnih studiih (Heller in Fernandes 2006, 17). Lahko jih zaposli agencija ali pa kar direktno naročnik. Obstajata dve vrsti grafičnega oblikovalca: eden je primarno proizvodno orientiran, drugi pa je prvotno idejno orientiran. Kljub temu, da se ta dva med seboj ne izključujeta, je stranski proizvod digitalne revolucije jasnejše razlikovanje med tistimi z tehničnimi veščinami in tistimi z domišljijo (Heller in Fernandes 2006, 330). Računalnik je vsilil več odgovornosti na oblikovalce z delom, ki so ga prej opravljali posredniki, a je kljub temu omogočil povečanje kreativnega potenciala. Ni potrebno, da je oblikovalec le posamezen udeleženec za tekočim trakom, ampak je glavni v celotni produkciji. Kot učinkoviti komunikatorji imajo grafični oblikovalci ogromno moč in odgovornost, da uporabijo svoj poklic za dobre in plemenite namene ali cilje, v katere verjamejo. »Kljub temu, da oblikovalci ne potrebujejo obsežnega šolanja, je oblikovanje eden izmed najbolj zapletenih poklicev. Poleg prirojenega talenta mora oblikovalec nastopati proti enciklopedičnim količinam informacij, navidezno neskončnemu toku možnosti in vsakodnevnim problemom iskanja »novih« idej (popularno imenovanim kreativnost)« (Paul Rand v Hembree 2008, 85). Da bi lahko uspešno izdeloval učinkovita dela, mora dovršen grafični oblikovalec posedovati talent, iznajdljivost in prilagodljivost potrebno za nenehno odzivanje na spreminjajoče se potrebe te industrije. Z vsakim novim tehnološkim napredkom ali metodo distribucije informacij pride edinstven izziv uporabe teh inovacij v svojo najboljšo korist.. Grafični oblikovalec ustvarja vizualno predstavitev in oblikovanje izdelkov; vključno s spletnimi stranmi, škatlami za detergente, ovitki albumov in konzerv, katalogi, celostnimi.

(23) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 9. grafičnimi podobami itd. Delo se običajno izvaja na projektni osnovi. Oblikovalec mora biti sposoben za delo v ekstremnih časovnih omejitvah ter zelo definiranih finančnih in oblikovnih okvirih za izdelavo kakovostnega materiala. Znati mora sintetizirati povratne informacije od številnih različnih virov v prepoznavno podobo; uporabiti raziskavo, ki so jo pripravili v marketinškem oddelku ter izdelati različne skice in modele, ki demonstrirajo različne pristope k produktu oz. storitvi. Za to je potrebna oseba, ki lahko posluša komentarje in ima dobro oko za estetsko oblikovanje, občutek za barvo in dobro razumevanje potreb podjetniškega sveta. Veliko grafičnih oblikovalcev ima izobrazbo štiriletne fakultete; običajno iz grafičnega oblikovanja, industrijskega oblikovanja, likovne umetnosti ali zgodovine umetnosti. Grafični oblikovalci morajo imeti talent in razumevanje poslovnega sveta, vključno z vprašanji financiranja in proizvodnje ter morajo biti seznanjeni s programsko opremo, tako za vektorsko risanje kot rastrsko obdelavo materialov. Sposobni morajo biti delati v različnih medijih in upoštevati roke, velikostne in finančne omejitve, zlasti tisti, ki želijo delati kot svobodni grafični oblikovalci (The Princeton Review 2013).. 3.3. Poklici neposredno povezani z grafičnim oblikovanjem. V svojem poklicu se grafični oblikovalci pogosto srečujejo oz. morajo sodelovati z ljudmi iz drugih strok. Največja in zelo pomembna naveza (mogoče dandanes malo manj kot včasih) je naveza med grafičnim oblikovalcem in tiskarjem. Oblikovalec mora dobro sodelovati in se razumeti s tiskarji, da lahko skupaj najdejo rešitve za izvedbo tiskovin. Poznati mora tudi vse zakonitosti, materiale in zahteve tiska, da lahko tiskarju pove svoje želje in potrebe projekta. Da se projekt uspešno zaključi, je običajno po predaji materialov še veliko komunikacije in usklajevanja med njima. V tej povezavi so pomembni tudi proizvajalci papirja. Grafični oblikovalec bi moral biti povezan tudi z njimi, da bi poznal vse vrste papirja, ki jih ima na razpolago, saj je tudi izbira papirja pomembna pri kakovosti izvedbe projekta. Grafični oblikovalci pri svojem delu potrebujejo kakovosten fotografski material. Pri večjih in zelo pomembnih projektih zato sodelujejo s profesionalnimi fotografi, ki jim priskrbijo fotografije, ki ustrezajo projektu. Veliko je produktne fotografije za kataloge, fotografiranja modelov in krajinske fotografije..

(24) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 10. Najbolj pomembno sodelovanje zaradi povečanja obsega oblikovanja za splet pa je sodelovanje s spletnimi programerji. Oblikovalci vsakodnevno komunicirajo s programerji in skupaj z njimi ustvarjajo spletne strani, Facebook aplikacije, spletne pasice, mobilne aplikacije itd. Kot pri tisku, mora tudi tu oblikovalec dobro poznati področje dela programerja ter omejitve in možnosti spletnega jezika. V tej povezavi je komunikacija običajno malce otežena zaradi različnega razumevanja stvari, kjer oblikovalec gleda z estetske plati, programer pa se ozira na programski jezik in kodo. Programerji običajno nimajo občutka za estetski videz, zato ga mora oblikovalec zaradi estetskega videza konstantno usmerjati in preverjati svoj del projekta. Grafični oblikovalci, predvsem tisti, ki veliko delajo v oglaševanju, so veliko v stiku z marketinškimi strokovnjaki in copywriterji. Ti jih usmerjajo pri projektih, jim dajejo navodila ter pišejo prodajne in oglaševalske tekste. Velikokrat mora oblikovalec sodelovati tudi z lektorjem, ki poskrbi za pravilen zapis vseh tekstov v oblikovanem delu.. 3.4. Specializacije v grafičnem oblikovanju. Večina umetniških šol uči grafično oblikovanje kot splošno prakso, kjer teorija pravi, da je postavitev črk in podob, bodisi na papirju ali ekranu, vedno osnovana na enakih temeljnih formalnih načelih. Različni mediji pa imajo vseeno različne zahteve. Uredniško oblikovanje ni enako oglaševanju, oglaševanje pa ni enako spletnemu oblikovanju, saj se različno osredotočata na cilje. V večini primerov so orodja podobna, metodologije pa niso. Veliko grafičnih oblikovalcev izvršuje širok razpon del, pri tem menjajo medij tako pogosto, kot to zahtevata naročnik in delo. Oblikovalec si ne more vedno privoščiti specializacije, ker obseg dela tega ne bo dovoljeval ali bo konkurenca preveč močna (Heller in Fernandes 2006, 25). Čeprav ni pomembno biti strokovnjak v vsem, je koristno biti spreten v čim več oblikah dela kot je možno, vsaj med iskanjem zaposlitvene niše.. Povprečen šolski oblikovalski program zagotavlja poučevanje s poudarjanjem specialnosti kot so postavitev revije, plakati, oglaševanje in spletno oblikovanje. Namen je, da bi študente oskrbeli z dobro zaokroženim profesionalnim portfolijem. Po končanem šolanju pa specializacija običajno ni potrebna. Če oblikovalca najame splošno oblikovalsko podjetje, je izpostavljenost različnim disciplinam zelo mogoča. Če pa ga najame hišni oblikovalski.

(25) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 11. oddelek, pa je določena specializacija neizogibna. Četudi oblikovalec ni samozavesten glede določenega novega medija, nikoli ne bi smel odkloniti priložnosti; prostovoljno bi se moral javiti za čim več dodatnih priložnosti, še toliko bolje, če so le-te plačane. Tudi izkušeni oblikovalci morajo nenehno širiti svoj obseg strokovnega znanja, da bi, če je to le mogoče, spodnesli bližajočo se zastarelost. Ko je digitalna tehnologija vstopila v svet grafičnega oblikovanja, je veliko vdanih oblikovalcev tisk zamenjalo za spletne priložnosti. Oblikovalec lahko izbira med vrsto različnih specialnosti kot so tipografija, interaktivno oblikovanje, branding in oblikovanje korporativnih identitet, ilustracija, informacijsko oblikovanje, oblikovanje embalaže (Print 2016), uredniško oblikovanje, knjižno oblikovanje, oblikovanje v glasbi, oglaševanje, okoljsko oblikovanje, animirana grafika (Heller in Fernandes 2006), UX in UI oblikovanje itd.. 3.4.1 Uredniško oblikovanje Revije in časopisi dajejo priložnosti velikem procentu mlajših in starejših oblikovalcev ter kreativnim direktorjem. Znotraj infrastrukture revije ali časopisa so oblikovalske dolžnosti običajno razdeljene v dve osnovni skupini: uredništvo in promocija. Slednja upravlja oglaševanje in publiciteto, vključno s konceptom in oblikovanjem oglasov, oglasne deske, pomožnih materialov kot so naročniške kampanje, promocijski katalogi in brošure. Seveda pa se premišljena izbira oblikovalca kaže v kvaliteti publikacije.. 3.4.2 Korporativno oblikovanje Korporativno okolje lahko ponudi neprecenljive izkušnje. Delo z konservativnimi omejitvami pripomore k profesionalni disciplini, ki bo oblikovalcu koristila tudi kasneje, pri bolj prosti obliki dela. Korporativne izkušnje iz podjetja so dragoceno priporočilo oz. referenca pri prehodu v zunanje okolje. Ni pa vso delo opravljeno s strani hišnih oblikovalcev. Veliko dela je naročenega pri oblikovalskih podjetjih, ki so specializirana v korporativnih komunikacijah: od odnosov z javnostmi do okoljskih oznak. Običajno se naročniku predstavi več različic logotipa, po izboru pa sledi oblikovanje drugih elementov celostne grafične podobe. To rutinsko vključuje tudi oblikovalski priročnik, ki vzpostavi najstrožja pravila za vzdrževanje celotnega sistema, kot na primer kje, kdaj in kako bo logotip uporabljen in katere dodatne tipografije bodo predstavljale podjetje..

(26) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 12. 3.4.3 Knjižno oblikovanje Založniška industrija je bila včasih glavni delodajalec grafičnih oblikovalcev. Založniki uporabljajo oblikovanje za pakiranje in prodajo svojega trgovskega blaga. In ko se zdi, da je surovo govoriti o knjigah kot o izdelku, tudi najboljša literatura ni nič več kot nekaj strani besed, dokler ni zapakirana v obliko, ki privlači bralce. Naloga oblikovalca je postaviti tekst in podobe v dostopen in prijeten način ter ustvariti privlačen ovitek.. 3.4.4 Oblikovanje v glasbi/zgoščenke Grafično oblikovane platnice albumov v glasbeni industriji niso bile uporabljene vse do desetih let 20. stoletja, ampak od tega trenutka dalje je izvirna umetnost platnic spremenila zgodovino oblikovanja in glasbe. Kljub temu, da so za različne tipe glasbe postavljena določena pravila, je znotraj teh omejitev veliko potenciala za inovativno delo. Od pojava YouTuba, iTunsov in raznih strani za prenos glasbe, je oblikovanje platnic zgoščenk zelo omejeno oz. je tega na trgu zelo malo. Bolj pomembno je postalo oblikovanje spletnih kanalov, ki ponujajo predvajanje glasbe ter unikatno oblikovanje kanalov za posamezne skupine in glasbenike.. 3.4.5 Informacijsko oblikovanje Informacijsko oblikovanje v svoji najbolj osnovni obliki uporablja črke in grafiko, da pojasni in konkretizira večinoma nevizualne informacije, kot so dejstva in številke. Piktografska revolucija, ki jo je začel nemški oblikovalec in socialni znanstvenik Otto Neurath v zgodnjih 20. letih 20. stoletja, je predstavila univerzalne grafične simbole, ki so nadomestili pogoste besede, termine ter besede in so bil uporabljeni v tabelah, zemljevidih in grafih za prikazovanje določenih idej in pojmov (Heller in Fernandes, 114). Te podobe so se razvile v to, kar so danes znani kot grafični znakovni simboli, ikone uporabljene na javnih mestih, kot so nakupovalna središča in letališča, za identificiranje toaletnih prostorov, restavracij, telefonov itd. Za razliko od dekorativnega oblikovanja poudarek ni na stilu in modi, ampak na funkciji in uporabnosti. Vloga informacijskega oblikovalca je voditi uporabnike od zmede k razumevanju, ne glede na predmet. Zelo priljubljene so postale infografike, ki na zabaven in pregleden način sporočajo zgodbe ali podajajo statistiko. Dolgočasna statistika in podatki so.

(27) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 13. se spremenili v stilsko dovršene dizajne, ki pritegnejo pogled vsakogar, tudi tiste, ki se jim dotična tematika zdi dolgočasna.. 3.4.6 Oglaševanje in trženje blagovne znamke (branding) Ni večjega proizvajalca množičnih komunikacij kot je oglaševalska industrija. Z izjemo javne televizije in radia (ki predstavljata sponzorsko oglaševanje), je oglaševanje prisotno povsod in skoraj na vsaki površini. Preden oblikovalec vstopi v oglaševalsko stroko, je pomembno, da pozna obe področji dela in razlike med pristopoma. Center oglaševalske produkcije je oglaševalska agencija. Velike, srednje in male agencije včasih tekmujejo za enake koristi, hkrati pa služijo različnim nišam. Na tem področju se oblikovalec sooči s produkcijo tiskanih oglasov, oglasnih spletnih pasic, reklamnih TV spotov. V grobem rečeno z vsemi grafičnimi elementi, ki podpirajo oglaševalske kampanje, od tiska do digitalne grafike.. 3.4.7 Okoljsko oblikovanje Grafični oblikovalci se z okoljskim grafičnim oblikovanjem ukvarjajo od začetka 19. stoletja. Takrat je bilo to poimenovano znako-slikarstvo, kar ne namiguje, da se je disciplina razvila iz priznane obrti v sofisticirano specialnost. Dandanes so okoljski grafični oblikovalci vpleteni v širok razpon oblikovalskih aktivnosti, od »jumbo« plakatov, smerokazov do interaktivnih kioskov. Na najbolj osnovnem nivoju so okoljski oblikovalci zadolženi za zgled znakov, ki lahko vključujejo karkoli od preprostega trgovinskega izveska do celotnega usmerjevalnega sistema bolnišnice, gledališča ali muzeja. Okoljski oblikovalec mora imeti izkušnje in znanje o številnih novih materialih in izdelovalnih procesih, ki spremenijo ideje na papirju v funkcionalne objekte.. 3.4.8 Oblikovanje interaktivnosti Izraz »novi mediji«, ki predstavlja spletne strani, oblikovanje za dlančnike, oblikovanje brezžičnih vmesnikov in mobilnih aplikacij, ni natančen niti točen. Sodobno uporaben izraz je interaktivnost. Skoraj vsa podjetja in organizacije imajo spletne strani, kar pomeni, da so oblikovalski studii in podjetja zadolžena za njihovo oblikovanje in vzdrževanje. Oblikovalec.

(28) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 14. spletnih in mobilnih strani mora imeti talent, da združi estetski okus in navigacijsko ostrino. Oblikovalec je pogosto oboje, delavec in arhitekt, ampak danes je oblikovalec pogosteje le arhitekt, mehanične aspekte spletne strani pa prepusti strokovnjakom. Medtem ko oblikovalcu v novih medijih ni potrebno biti spreten v programski kodi, je vseeno uporabno, da se zna pogovarjati v tem jeziku in da zagotovi razumevanje s programerjem (Heller in Fernandes 2006, 159–183). Splet je bil zgodnji primer, kaj bo prihodnost prinesla oblikovalcem: vprašanja o uporabnosti, oblikovanju vmesnikov, informacijskem oblikovanju, oblikovanju aplikacij.. 3.4.9 Animirana grafika. Animirana grafika je nadpomenka za disciplino, ki ustvarja gibanje na srebrnih in katodnih zaslonih. Prvi ustvarjajo naslove filmov (grafične filmske sekvence, ki uvedejo film) in filmske uvodnike (promocije za oglaševanje filma pred predvajanjem), drugi pa identifikatorje postaj ali omrežij, medprostore in mašila (kratke promocijske sekvence med programi) ter programske uvodnike (glavne naslove za televizijske oddaje). 3.4.10 Oblikovanje črk in tipografij Včasih je bilo oblikovanje tipografij skoraj nepredušni poklic. Le zelo izkušeni in visoko motivirani so imeli dovoljen vstop. Eden od razlogov je bila velika poraba časa za oblikovanje tipografije v različnih debelinah in velikostih. Računalniški programi so spremenili vse to; nekateri pravijo na boljše, drugi pa na slabše. Programska oprema za oblikovanje tipografij je povečala zmožnosti resnih oblikovalcev tipografij, da ustvarijo veliko več lastniških pisav narejenih po meri; novincem in neizkušenim oblikovalcem pa je omogočila razvoj prilagojenih pisav. Oblikovanje tipografij definitivno ni poklic za amaterje. Mnogo novih pisav je preveč prenapetih in domišljavih za nenehno uporabo (Heller in Fernandes 2006, 222). Uporabne so za občasne razstavne pisave na plakatih ali oglasih, ampak ne bodo imele obsega čez celotne aplikacije. Da lahko tipografije deluje učinkovito, ni dovolj le preprost izris abecede, ampak je potrebno vedeti, kako bodo oblike črk delovale skupaj na estetskem in uporabnem nivoju..

(29) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 15. 3.4.11 UX in UI oblikovanje. Z razvojem tehnologije so se pojavili tudi novi digitalni poklici. UI (uporabniški vmesnik) oblikovalec skrbi za izboljšanje uporabnosti strojev in programske opreme. Poskrbi za vmesnik, ki olajša funkcije upravljanja in razumevanja uporabnika. UX (uporabniška izkušnja) oblikovalec pa poskrbi, da je ta uporabniški vmesnik pravilno načrtovan, da se poglobi v samo delovanje in uporabnika ter oblikuje samo izkušnjo. Za tem stoji veliko raziskovanja motivov, konteksta, interakcij in testiranja. Sam uporabniški vmesnik je brez oblikovanja uporabniške izkušnje v večini primerov neuporaben in nerazumljiv (Eterović Klemenčič 2015). UX oblikovanje je tudi harmonija med tehničnim in estetskim. Medtem ko se grafični oblikovalci trudijo za lep izgled spletišča, programerji za tehnično delovanje letega, se UX oblikovalci težijo k temu, da bo izdelek enostaven za uporabo in bo omogočal le najboljšo uporabniško izkušnjo.. 3.5. Proces dela grafičnega oblikovalca. Izredne oblikovalske rešitve večinoma ne pridejo kar same od sebe. Seveda je možno, da se zgodi kreativna »eureka«, ampak je običajno redkost, pa še tedaj izkušenemu oblikovalcu vzame veliko časa, da razvije in podrobneje analizira idejo. Bolj pogosto je grafično oblikovanje proces odkrivanja idej, ki bodo poudarile naročnikovo podobo, promovirale njegove produkte ali storitve, ali pa prenesle sporočilo, ki mora biti posredovano ključnemu občinstvu (Hembree 2008, 39). Čeprav se razlikuje od osebe do osebe ter od podjetja do podjetja, je dobro strukturiran oblikovalski proces bistven za reševanje vizualnih komunikacijskih problemov. Oblikovalski proces mora biti metodologija za raziskovanje, eksperimentiranje in navsezadnje razsodnost idej za oblikovalski problem, bodisi vsakdanji, banalen, klišejski, nepričakovan ali neobičajen. Glede na oblikovalski koncept, je prava ideja tista, ki je tako preprosta, logična in ustrezna za problem, da vse o njej komunicira predvideno sporočilo. Dobri koncepti okrepijo in ženejo sporočila globoko v misli ciljnega občinstva. Vizualna komunikacija se zanaša na oblikovalčevo sposobnost hitrega prilagajanja, razumevanja in odziva na potrebe naročnika. Pomembno je, da začne gledati na problem z.

(30) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 16. različnih zornih kotov in potem definira najbolj pomembne vidike tega problema. Z izpostavljanjem teh točk že na začetku, je oblikovalec sposoben proizvajati raznolikost idej, ki bodo hitro pomagale določiti najboljšo pot za rešitev posameznega oblikovalskega izziva. Obstaja veliko korakov in različnih pristopov za delo skozi oblikovalski proces in vsak oblikovalec razvije svoj proces, ki deluje najbolje. Vseeno pa so za uspešnost, raziskovanje, pisanje in risanje, osnovne spretnosti, ki jih mora razviti vsak oblikovalec (Hembree 2008, 41). Zgodnje izvajanje raziskav je ključen korak proti razumevanju in reševanju vizualnih problemov. Temeljito raziskovanje oblikovalcu pomaga, da razvije celovito razumevanje naročnika, njegovih ciljev in navsezadnje primerno oblikuje rešitev. To je predvsem pomembno pri delu z novim naročnikom ali znotraj nepoznane industrije. Da bi učinkovito sporočal naročnikovo predvideno sporočilo, mora oblikovalec zbrati informacije potrebne za pravilno definiranje problema in ustvarjanje ustreznih idej. Postati resnično cenjen svetovalec in nepogrešljiv vir za naročnike, bi morala biti prioriteta vsakega grafičnega oblikovalca. Bolj ko naročnik zaupa in spoštuje oblikovalca in njegovo delo, prijetnejši postane medsebojni odnos in vse pogosteje mu bo dodeljena kreativna svoboda. Poleg tega da je spreten v vseh vidikih oblikovanja, mora oblikovalec postati dobro seznanjen z naročnikovim poklicem. Dobro mesto za začetek je literatura podjetja, kot so na primer letna poročila in spletna stran podjetja. Zelo pomembno je tudi raziskati na spletu, kako je naročnik dojet s strani ostalih in se seznaniti z nedavnimi dogodki podjetja. Raziskovanje dovoljuje oblikovalcu, da resnično razume in vzpostavi verodostojnost pri naročniku ter, da razvije poklicno besedišče, s katerim lahko inteligentno govori o tem, kaj počne naročnikovo podjetje, kako to počne in zakaj je to pomembno za njihove kupce. Raziskovanje potreb in pričakovanj ciljne publike dovoljuje ustvarjanje zapomnljivih rešitev, ki učinkovito sporočajo temeljne vrednote, atribute ali unikatna sporočila podjetja. Obsežna in izčrpna raziskava omogoča oblikovalcu, da jasno definira vizualni problem. Po tem ko oblikovalec dokonča ta korak, je najbolje, da svoje ugotovitve predstavi naročniku za potrditev natančnosti teh informacij ter, da je oblikovalski načrt v skladu z naročnikovo vizijo. Raziskava tako postane načelo za iskanje oblikovalske rešitve, ki bo najbolj primerna za problem. Oblikovalci v reševanje dobijo določene vizualne probleme, ki morajo izpolnjevati definirane poslovne cilje znotraj danega proračuna ter delovati znotraj nešteto drugih morebitnih omejitev. Ti problemi lahko imajo obseg od oblikovanja brošur ali drugih marketinških pripomočkov do razvoja obsežne korporativne identitete podjetja. Včasih pa so lahko vizualni problemi in njihovi cilji bolj zahtevni: na primer, podjetje poizkuša povečati.

(31) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 17. svoj tržni delež ali apelirati na popolnoma drugačno publiko kot v preteklosti. V teh primerih je ključno imeti temeljito poročilo, ki jasno opisuje parametre. V nekaterih primerih naročniki niso seznanjeni s tem, kaj naj bi poročilo naslavljalo in bodo oblikovalcu nevede predložili nepopolno poročilo z nejasnimi cilji. V takšni situaciji je oblikovalčeva odgovornost, da vodi naročnika v razvoju kreativnega poročila, ki opisuje dano nalogo in zagotavlja okvir s katerim lahko oblikovalec dela (Hembree 2008, 45). Razvoj zamisli najpomembnejšega dela vsakega oblikovalskega projekta se zgodi v umu, ne pa na računalniškem ekranu. Tekom te odločilne faze oblikovalskega procesa, bi moral oblikovalec preživeti čas ustvarjanja idej stran od računalnika. Temeljito analiziranje oblikovalskih problemov skozi vaje pisanja oblikovalcu omogoča, da kasneje prevede te abstraktne zamisli ali grobe koncepte v ostre vizualizacije, ki se bodo povezale s ciljnim občinstvom in dostavile svojo sporočilo. Bolj kot je oblikovalec pismen in jasen, uspešnejši bo pri produkciji izvirnih idej. Oblikovalec mora svoje ideje tudi reducirati s pomočjo izločevanja neučinkovitih idej, da bi zožil izbiro na nekaj močnejših idej. Risanje je bistveno pri reševanju oblikovalskih problemov, saj morajo biti ideje prenesene iz pisne oblike v podobe, ki komunicirajo z občinstvom. Zaradi tega je risanje osnovna veščina, ki jo mora imeti in razvijati vsak oblikovalec. Izražanje idej črno na belem bi moral biti prvi korak v razvojnem procesu, ker oblikovalcu dovoljuje poustvarjanje videnega, kot tudi raziskovanje zaznanih oblik, linij, form, tekstur, tonskih vrednosti, globine in barv. Skiciranje oblikovalcu in naročniku omogoča tudi predstavo končne oblikovne rešitve preden se izdela končni dizajn. Skiciranje je del postopka, ki ga oblikovalci uporabijo za vizualizacijo in raziskovanje raznih konceptov. Predstavitev idej naročniku za povratne informacije je naslednji odločilen korak v oblikovalskem procesu. Oblikovalec mora biti sposoben govoriti inteligentno o svojem delu in njegovem načelu, kot tudi potrditi, da bo vizualna rešitev delovala. Da bi vzbudil zanimanje, sprejemanje in odobritev, morajo biti ideje oplemenitene in predstavljene v barvnih predstavitvenih načrtih, ki pomagajo pri naročnikovi predstavi o končni oblikovalski rešitvi. Ko sta fazi raziskovanja in razvoja ideje zaključeni, je čas za posvečanje pozornosti na podrobnosti. Čeprav skiciranje omogoča hitro ustvarjanje in analiziranje idej, izdelovanje končne oblikovalske ideje potrebuje temeljito pozornost za urejanje grafičnih elementov, da bodo delovali v celoti in sporočali predvideno sporočilo..

(32) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 18. Večina oblikovalcev izdela končne dizajne na računalniku, ker jim ta dovoljuje, da hitro in enostavno raziščejo različice in ustvarijo končno reprodukcijsko delo. Spreten oblikovalec uporablja programe v svojo korist; da hitro predstavi računalniško generirane osnutke za naročnika. Velikokrat se prototip spletnega mesta vnaprej računalniško oblikuje, kjer se določita le vsebina in postavitev elementov, ne pa tudi sam izgled. Oblikovanje je pogosto kompromis idej med oblikovalcem in naročnikom, zato se včasih zgodi, da najboljše ideje niso izbrane za končno izvedbo. Ohranjanje zapisov oblikovalskega procesa ohranja razvoj idej in ustvarja prostor za neuporabljene ideje v prihodnosti..

(33) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. 4. 4.1. Stran 19. ZGODOVINA IN PRIHODNOST GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA. Zgodovina in razvoj. Tako kot vsak drug žanr je tudi grafično oblikovanje odvisno od trenutnega stanja znanja in pridobljenih izkušenj. Preteklost, sedanjost in prihodnost so povezane in se med seboj omogočajo. Leta 1919 je bil ustanovljen Bund Deutscher Gebrauchgrafiker, prvo mednarodno združenje uporabne grafike. Tako poklic »komercialnega umetnika« obstaja šele devet desetletij. Na eni strani lahko sledimo spremembam skozi pristop oglaševalca, po drugi strani pa skozi razvoj umetnika. Tako lahko govorimo o metamorfozah1, ki so se zgodile tako na strani nalog, kot na strani rešitev. Pri tem igrajo pomembno vlogo zgodovinski elementi, saj imajo njihove strukture in odnosi močan vpliv vse do današnjega časa. Vse se je začelo s posamezno nalogo, posameznim dejanjem. Nastal je eden ali več posterjev, eden ali več oglasov, simbol, embalaža ali knjižni ovitek. Nagrajeni so bili kot posamezne naloge; izdelovali pa so jih posamezniki, katerih sloves je zagotavljal kultiviran grafični stil, ki je bil zanje značilen. To je bilo obrtniško, včasih celo magično idealiziranje objekta promocije. Tako so na primer slikarski posterji Hohlweina, Cassandra in Bernhardta postali zmagoslavje tehnologije in potrošništva (Leu 1994).rand. Začetke grafičnega oblikovanja lahko uvrščamo v čas kromanjoncev2. Njihovi ideogrami so bili grafični simboli, ki so predstavljali idejo, namesto skupine črk. Primere ideogramov danes najdemo v smerokazih, kot so na primer na letališčih in podobnih okoljih, kjer ljudje ne govorijo istega jezika. Zelo pomemben je razvoj kaligrafije in sistemov pisanja iz časa Sumercev. Sisteme so uporabljali za promocijo kraljev in bogov ter distribucijo virov –. 1. Metamorfoza je pojav, ko kdo ali kaj dobi drugačno vsebino, obliko; sprememba, preobrazba. (vir: SSKJ). 2. Kromanjonci so prazgodovinski ljudje (Homo sapiens sapiens) iz lasa mlajšega paleolitika, katerih fosile so. našli v Franciji blizu pečine Kromanjon, po čemer so dobili ime. Najstarejše znane ostanke kromanjoncev lahko uvrstimo v čas pred 35.000 leti. (vir: Wikipedia).

(34) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 20. zgodnje oglaševanje. Za grafično oblikovanje je bistven tudi razvoj abecede, ki se je pričel v antičnem Egiptu. Rimljani so naredili nadaljnje pomembne prispevke k oblikovanju pisav: v rimljanski abecedi so se pojavili serifi. Take pisave uporabljamo še danes. Še ena rimljanska inovacij je bila izum kodeksa; to je ročno napisana knjiga. Z vidika grafičnega oblikovanja je kodeks popolnoma radikalno spremenil področje v katerem stari rokopisi prinašajo sistem mrežne postavitve strani, katerega uporabljamo še danes (Meggs in Purvis 2006, 29).. V srednjem veku so najboljši oblikovalci knjig v skriptorijih samostanov ustvarjali iluminirane rokopise. Direktor samostanskega skriptorija je bil scrittori, ki je priskrbel pisni material in usmerjal proces. Rubrike in iluminacije so bile dodane s strani specializiranih strokovnjakov. To razdelitev dela bi lahko preprosto preslikali v današnji čas: vodja grafičnega oddelka (vodja projektov) in skupina grafičnih oblikovalcev. V renesansi se pojavi nova tehnologija, tiskarski stroj, ki je v oblikovanju knjig predstavil novo tehniko (obvladovanje mreže in črk). Veliko zgodnjih tipografij je bilo razvitih na lokalnih oblikah pisav ali iz gotskih pisav. Te humanistične tipografije se pogosto uporabljajo še danes, delno prilagojene, v digitalni obliki. Kot najbolj pomembne pionirje, ki so zelo vplivali na oblikovanje, štejemo Johannesa Gutenberga (izum tiska s premičnimi kovinskimi črkami), Albrechta Dürerja (dizajn rimskih črk s pomočjo geometrije) in Leonarda da Vincija (geometrija, zlati rez itd.). V renesansi so humanisti za papeže ustvarjali uradna pisma in propagande, da bi jih prikazali v boljši luči. To bi lahko poistovetili z poklicem najetega grafičnega oblikovalca dandanes. Eden vodilnih oblikovalcev pisav svojega časa je bil Claude Garamond, čigar pisave (sl. 3.1) so v uporabi še danes..

(35) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 21. Slika 3.1: Primer pisave Garamond. Množično produktivno okolje industrijske revolucije se je manifestiralo v edinstvenem izumu imenovanem litografija; to je tehnika, ki je osvobodila pisavo iz okov stavca. Za vsako barvo je bil uporabljen ločen kamen, ki je šel skozi tisk posamezno. Ta tehnika je podobna današnjemu štiribarvnemu tisku. V tem času je še en izum močno vplival na postopke vizualnega komuniciranja: fotografija. V viktorijanski dobi so potovanja v oddaljene kraje pripeljala do pojava razglednice. Pojavil se je tudi stil, čigar produkti so bili kič, saj so odražali nasičenost in pretiranost masovne proizvodnje umetnosti, predvsem čestitk in razglednic. V tem času je oblikovanju primanjkovalo originalnosti in kreativnosti.. Zelo pomembno estetsko gibanje 19. stoletja Arts and Crafts je naredilo velik premik v arhitekturi, dekorativni umetnosti in obrti v iskanju avtentičnih in pomenskih stilov ter kot upor proti viktorijanski brezdušni avtomatizirani produkciji umetnosti, ki je bila produkt industrijske revolucije (Design History, 2016). V Art Nouveau obdobju se je ustanovila Glasgowska šola umetnosti kot krog izbranih vplivnih modernih umetnikov in oblikovalcev..

(36) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 22. Kmalu so se pojavili stili, gibanja in obdobja nedefiniranih oz. mešanih slogov, kjer so se prelivala različna zgodovinska obdobja in stilski koncepti. V tem obdobju se je zelo razvilo oblikovanje embalaže in obrtna umetnost. V obdobjih Art Nouveau in Secesiji se je zelo populariziral medij plakata. Najbolj priznani umetnik tega žanra je bil Henri de ToulouseLautrec s svojimi plakati pariških kabaretov (sl. 3.2), v katerih je uspel ujeti efekte gibanja plesalcev, igralcev in drugih zabavnikov ter umetnikov.. Slika 3.2: Moulin Rouge, Henri de Toulouse-Lautrec; Vir: Meggs in Purvis 2006, 202. Po mnenju zagovornikov avantgarda premika meje tistega, kar je sprejeto kot norma znotraj definicij umetnosti, kulture in realnosti. Izvor uporabe tega francoskega izraza v umetnosti lahko pripišemo odprtju Salona zavrnjenih v Parizu, ki so ga organizirali slikarji, katerih dela so bila zavrnjena pri letnem Pariškem salonu uradnih sankcioniranih akademskih umetnosti. Večina oblikovalskih del so bila zlitja umetnosti in političnih obvez ter so odražala revolucionarne čase. Zelo priljubljena tehnika tega obdobja je bila fotomontaža, ki je bila formalno inovativna, analitično-dokumentarna in je nasprotovala slikarski estetiki. Bauhaus je znano ime za umetnost in arhitekturno šolo v Nemčiji, ter za pristop k oblikovanju, ki ga je ta šola razvila in učila. Stil Bauhausa je postal eden najbolj vplivnih.

(37) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 23. smeri v moderni arhitekturi in oblikovanju. Gibanje je odprlo jezik abstraktnega, ki je imel velik pomen v 20. stoletju. V Bauhaus šoli ni bilo poučevanja zgodovine, saj je bil dizajn zasnovan in ustvarjen po prvih načelih ne pa po sledenju predhodnega. Behrens je s svojim delom za AEG pokazal premik k standardizaciji. Znak za AEG je predstavljal matematični red , ki je kot metafora povezoval kompleksnost in organiziranost korporacije dvajsetega stoletja s satovjem. Njegov vodič za AEG paviljon za Razstavo nemškega ladjedelništva leta 1908 je bila zgodnja aplikacija blagovne znamke in korporativne tipografije (sl. 3.3). Tako je Behrens zastavil začetek priročnika identitete podjetja, ki je vseboval tri osnovne elemente: logotip, tipografijo in skladno razporeditev elementov, ki so sledili standardnim formatom. Tako se je priročnik celostne grafične podobe podjetja pripravljal in oblikoval tudi pol stoletja kasneje ko se je ta žanr še bolj razvil (Meggs in Purvis 2006, 238).. Slika 3.3: Vodič za AEG paviljon; Vir: Meggs in Purvis 2006, 238. Modernizem je trend misli, ki potrjuje moč človeka, da naredi, izboljša in spremeni svoje okolje, s pomočjo znanstvenega znanja, tehnologije in praktičnih eksperimentov. Art Deco, znan tudi kot stil moderne, je bilo gibanje 20. stoletja v dekorativni umetnosti, ki je preraslo v vpliv na arhitekturo, oblikovanje, modo in vizualne umetnosti..

(38) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 24. Adolphe Mouron Cassandre je bil vpliven slikar, umetnik komercialnih posterjev in oblikovalec tipografij. Postal je dovolj uspešen, da je lahko s pomočjo partnerjev ustanovil svojo oglaševalsko agencijo imenovano Alliance Graphique (grafična zaveza). S služenjem različnim vrstam klientel med 30. leti 20. stoletja, so bil njegova dela za vinsko podjetje Dubonnet med prvimi plakati oblikovanimi na način, ki je omogočil ljudem ogled tudi iz hitro premikajočih se vozil (današnji »jumbo« plakat) (Meggs in Purvis 2006, 281). Grafično oblikovanje v modernem stilu je po drugi svetovni vojni pridobilo široko sprejemanje in aplikacijo. Cvetoča ameriška ekonomija je spodbudila večjo potrebo po grafičnem oblikovanju, predvsem v oglaševanju in embalaži. Emigracija nemške Bauhaus šole v Chicago v letu 1937 je prinesla masovno proizveden minimalizem v Ameriko ter s tem zaiskrila divjanje moderne arhitekture in dizajna. Paul Rand, ki je vedno sledil načelom Bauhausa in jih apliciral na oglaševanje in oblikovanje logotipov, je pomagal ustvariti unikaten ameriški pristop evropskemu minimalizmu. Med tem pa je postal eden vodilnih pionirjev podskupine grafičnega oblikovanja znane kot korporativna identiteta. Švicarski stil, znan tudi kot internacionalni tipografski stil, zaradi svojega močnega zanašanja na tipografijo, je stil grafičnega oblikovanja razvit v 50. letih 20. stoletja v Švici, ki poudarja čistost, berljivost in objektivnost. Stil je bil zaznamovan z uporabo matematične mreže za izdelovanje splošne urejene in poenotene strukture, neserifnih pisav (predvsem Helvetica, ki je bila predstavljena leta 1957) v levo poravnani in desno neravni obliki, črno-bele fotografije na mestu risane ilustracije itd (Design is History 2016). Nov stil je popolnoma ustrezal čedalje bolj globalnemu povojnemu trgu. Korporacije so potrebovale internacionalno identifikacijo in globalni dogodki, kot so npr. olimpijske igre, so potrebovali univerzalne rešitve, ki jih je internacionalni tipografski stil lahko preskrbel. Alexey Brodovich je bil ruski emigrantski fotograf in oblikovalec, ki velja za enega najbolj vplivnih oblikovalcev 20. stoletja na področju grafičnega oblikovanja. Njegov prispevek k sodobnemu oblikovanju revij kot umetniški direktor Harper's Bazaarja bi bil dovolj, da bi ga proslavili kot pionirja grafičnega oblikovanja, ampak njegov vpliv je bil mnogo večji. Bil je prvi, ki je predstavil evropski modernizem v ZDA. Skozi svojo življenjsko posvečenost poučevanju je ustvaril generacijo oblikovalcev, ki so delila njegova prepričanja v vizualno vitalnost in neposrednost. Paul Rand je bil grafični oblikovalec, najbolj znan po svojih dizajnih korporativnih logotipov. Oblikoval je mnogo plakatov in korporativnih identitet, kot npr. logotipa IBM in ABC. Kronologija Randovega dela in izkušenj je sovpadala z razvojem.

(39) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 25. gibanja modernega oblikovanja. Kar je manj znano je njegova pomembna vloga pri postavljanju vzorca za pristope do oglaševalskih konceptov prihodnosti (Wikipedia 2016). Saul Bass je grafični oblikovalec, ki je najbolj znan po svojih dizajnih naslovnic za filme, ki so ene izmed najboljši kar jih je mogoče videti. Oblikoval je šesti AT&T Bell System logotip, ki je na določeni točki dosegel 93 % prepoznavnost v Združenih državah (Meggs and Purvis 2006, 409). Do konca 50. let 20. stoletja se je socialni realizem spustil nad poljsko umetnost. Oddelek za grafične umetnosti na varšavski akademiji za likovno umetnost je razdelil svoja področja učenja na likovno umetnost, vizualne komunikacije, uporabne umetnosti in umetnost plakata. To je pripomoglo k razvoju t. i. Poljske šole plakata. Dela druge generacije poljske šole je imela skupno eno stvar: izrazito osebno gesto v takšni ali drugačni obliki. Ta karakteristika, ki je bila posebej značilna za poljski plakat, se je obdržala še danes. Jan Lenica je bil eden stilsko najbolj raznolikih oblikovalcev plakatov, ki je oživil ekspresionizem Art Nouveauja v zgodnjih 60. letih s svojim plakatom Wozzeck (sl.3.4).. Slika 3.4: Wozzeck, Jan Lenica; Meggs and Purvis 2006, 426.

(40) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 26. Postmodernost je izraz, ki opisuje socialne in kulturne posledice postmodernizma. Značilnosti tega obdobja so vključevale globalizacijo, potrošništvo in fragmentacijo oblasti. Postmoderna naj bi bila zaznamovana s ponovnim pojavom površinskih ornamentov, sklicevanje na okoliške zgradbe v urbani arhitekturi, zgodovinsko sklicevanje v dekorativnih oblikah ter nepravokotnih kotih kot npr. operna hiša v Sydneyu in zgradbe Franka Gehryja. Dekonstruktivizem je izraz uporabljen za označitev aplikacije postmoderne teorije na tekst, z namenom, da spodkoplje referenčni okvir ter predpostavke, ki podpirajo besedilo. V grafičnem oblikovanju je dekonstruktivizem dal ime enemu glavnih tipografskih gibanj: dekonstruktivna tipografija. Ob koncu stoletja z vzhajajočimi posledicami obkrožajočih globalnih ekonomij, ekologije in naraščanja revščine v državah v razvoju je bil čas, ko so se grafični oblikovalci globoko zazrli v naravo svojih del, njihovih kratkotrajnih kvalitet, njihovo asociacijo z potrošništvom oz. kapitalizmom (Citrinitas 2016). Oblikovalci so našli navdih v nenavadnih stvareh kot so stari odrezki kart, strganih panojih, zavrženih paketih ter obrazcih in izkaznicah domačinov. Poleg punka je bila eden izmed navdihov konstruktivističnega obdobja tudi postmoderna fikcija. Tehnološki potencial, ki se je sprostil z pojavom namiznega založništva in grafično programsko opremo, povezan z metodološkimi možnostmi ponujenimi s strani punka in francoske dekonstruktivistične filozofije je ustvaril stil grafičnega oblikovanja in tipografije včasih znanim kot dekonstruktivistično grafično oblikovanje, včasih pa kot nova tipografija (Meggs in Purvis 2006, 471).. Reakcija na vse večjo resnost, ki sta jo modernizem in minimalistična gibanja kot je npr. švicarski stil vsilila v grafično oblikovanje, je bila počasna, ampak neizprosna. Rezultat tega pa so bila nova tipografska raziskovanja in trendi. Skupek tega je bilo razočaranje, ki so ga oblikovalci in umetniški vodje vedno bolj čutili do zahtev in milega pristopa oglaševalskega sektorja, ki jih je v večini zaposloval. Pomembno bistvo je bilo doseženo v grafičnem oblikovanju z izidom manifesta ˝First Things First 1964 Manifesto˝ (sl.3.5), ki je bil klic k bolj radikalni obliki grafičnega oblikovanja in je kritiziral ideje ničvrednega oblikovanja. Z reakcijo proti bogati Britaniji šestdesetih let je poizkušal ponovno radikalizirati oblikovanje, ki je postalo leno in nekritično (Hochschule für Gestaltung und Kunst Zürich 2006). V sredini 80. let 20. stoletja je prihod namiznega založništva in uvajanje aplikacij programske opreme tedanji generaciji oblikovalcev predstavil manipulacijo podobe in ustvarjanje 3D slik,.

(41) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 27. kar je bilo prej nedosegljivo. Računalniško grafično oblikovanje je oblikovalcem omogočilo, da takoj vidijo učinke sprememb postavitve in tipografije brez uporabe črnila v procesu. (Meggs in Purvis 2006, 489) Ne samo da so računalniki zelo pospešili in olajšali tradicionalni proces oblikovanja, temveč so dali povsem nov pogled na skiciranje in formiranje idej, kar je omogočilo oblikovalcem, da virtualno ustvarijo veliko število konceptov enega dela.. Slika 3.5: ˝First Things First 1964 Manifesto˝; Vir: Design is History 2016. Tim Berners-Lee, izumitelj svetovnega spleta, je objavil prvo spletno stran avgusta leta 1991, kar ga je napravilo tudi za prvega spletnega oblikovalca (Tim Berners-Lee 2015). Prvo oblikovanje je bila uporaba hiperteksta z obstoječo povezavo na e-pošto. Prvotne spletne strani so bile napisane v osnovnem HTML jeziku, označevalnem jeziku, ki daje osnovno strukturo spletne strani (naslove in odstavke) in možnost povezovanja z uporabo hiperteksta. To je bilo nekaj novega in drugačnega od obstoječe oblike komuniciranja; uporabniki so lahko preprosto odprli druge strani s pomočjo brskalnika. Čeprav se mainstream aplikacije.

(42) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. Stran 28. grafičnega oblikovanja, tiskane ali digitalne, močno zanašajo na prisotnost vmesniške, intuitivne, licenčne programske opreme, je bil eden najbolj zanimivih manifestacij digitalnega oblikovanja združitev programerskega in oblikovalskega okolja, kar je ustvarilo nove hibridne poklice in strokovna področja, spretnosti in transdisciplinarna sodelovanja.. Eden največjih vplivov na oblikovanje vizualnih komunikacij, ki ga je ustvaril računalnik, je bil prihod tridimenzionalnega oblikovanja. Medtem ko so bili grafični oblikovalci v zgodovini že vpleteni v tridimenzionalno oblikovanje, predvsem kar se tiče implementacije tipografskih elementov v arhitekturi, je virtualno 3D okolje zelo povečalo vpletenost grafičnih oblikovalcev, ustvarilo pa je tudi hibridne poklice med arhitekturo, kinematografijo in grafičnim oblikovanjem, kar je vključevalo znanje pripovedništva, snemalnih knjig, stripov, rokovanja s kamero, osvetlitve, modeliranja kot pa tudi oblikovanja dva- in tridimenzionalnih elementov kot sta tipografija in prostor.. Grafično oblikovanje ni bilo nikoli lahko, kljub temu pa veterani hrepenijo po dobrih starih časih. Pred uvedbo digitalnih medijev je področje delovale preprosteje kot danes. Takrat je lahko človek začel oblikovalski posel s par preprostimi orodji na kuhinjski mizi, danes pa je potrebna velika finančna investicija v strojno in programsko opremo, da bi bili v položaju za začetek učenja. Še celo okoli leta 190 je bilo grafično oblikovanje bolj kompleksno kot le postavljanje črk na stran. V resnici bilo je koristno biti vešč težkih spretnosti tiska, sestavljanja vročih železnih črk in ročnega pisanja. Včasih, tako kot danes, so obstajale specialnosti; nujne so bile različne sposobnosti, na izbiro pa je bilo veliko estetičnih možnosti. Edina razlika med trenutno in preteklo prakso je tip dela, ki je na voljo. Na začetku stoletja je bilo veliko več aktivnosti grafičnega oblikovanja rezerviranih za izurjene specialiste, medtem ko te specializacije niso več nedostopne (Heller in Fernandes 2006, 15). Nekoč je bilo oblikovanje pisave izključno področje izučenih štancarjev in oblikovalcev črk, danes pa računalnik omogoča vsakemu, ki je spreten, v določenemu programu za oblikovanje tipografije, da izdela pisavo po meri. Zelo težko bi določili začetek grafičnega oblikovanja oz. mejo, kdaj je umetnost ali obrt postala oblikovanje. Področje grafičnega oblikovanja se je skozi zgodovino toliko spreminjalo, da so sčasoma tudi izrazi za to področje dela potrebovali spremembe..

(43) Razvoj poklica grafičnega oblikovalca. 4.2. Stran 29. Izobraževanje za poklic grafičnega oblikovalca. Določena količina oblikovalskega znanja je lahko pridobljena z učenjem na delovnem mestu. Ambiciozen začetnik, ki dobi produkcijsko delo na agenciji, je v dobri poziciji, da se nauči praktičnih spretnosti, tako kot tudi vključenih postopkov v tisti določeni specializaciji. Toda verjetnost napredovanja v oblikovalsko delo je minimalna in brez dodatnih oblikovalskih izkušenj. Večina umetniških šol in nekaj fakultet ponuja vmesni in nadaljevalni študij. Dopolnjevanje delovnih izkušenj z šolsko izobrazbo se obrestuje na dolgi rok.. Pred leti je bila populacija oblikovalcev povezanih z novimi mediji zelo majhna. Edini način za pridobivanje izkušenj je bil na delu. Dandanes skoraj vsaka pomembna umetniška in oblikovalska šola vključuje študij za spletno oblikovanje in druge digitalne medije. Velik odstotek študentskih portfolijev vključuje vse od del za tisk do spletnih strani. Pred nekaj leti tehnologija ni dopuščala sofisticiranih oblikovalskih različic. Danes je napredna programska oprema povečala potencial do te mere, da so študentska dela včasih enakopravna poklicnim dosežkom. Poleg tega, večina študentov uporablja spletne strani kot virtualne portfolije, za prikaz svojega talenta in razvoj vsebin za lastne potrebe.. Največji izziv učenja v digitalnem okolju je ločevanje učenja oblikovalskih principov in poučevanja programske opreme. Potrebno je poznati vso programsko opremo, da bi lahko oblikovali za ta medij, ampak poznavanje vseh programov še ne naredi dobrega oblikovalca; včasih nasprotno. Težko pa se je skozi kratek proces šolanja naučiti vseh veščin, ki so potrebne za uspešnega oblikovalca interaktivnih medijev (Heller in Fernandes, 2006, 173). Učitelji služijo dvema poloma, študentu in poklicu. Zaradi omejenega časa in proračuna se učitelji soočajo z izbiro: naučiti osebo ali izuriti oblikovalce za delo. Faktorja kot sta tehnologija in globalizacija spremljata vlogo oblikovalca v hitrem tempu. Medtem ko se je oblikovanje v preteklosti ukvarjalo z izdelanimi stvarmi, morajo današnji oblikovalci rutinsko razvijati tudi strategije, interakcije in izkušnje. Vprašanje se poraja ali študijski programi naučijo dovolj spretnosti, ki jih oblikovalci potrebujejo ali pa se preprosto poučuje oblikovalce prihodnosti s tehnikami sedanjosti (Zerillo 2012). Oblikovalci običajno vstopijo v šolo, ker so imajo željo po ustvarjanju lepih, domiselnih stvari. Oblikovalska izobrazba pomaga tem talentiranim in predanim mladim oblikovalcem,.

References

Related documents

From the forgoing analysis of the clustering pattern, it is observed that articles that are related in their specific area formed a cluster, all specific area of applications of

If time permits and with the permission of the Quimbanda Trinity and of course the Spirit of Chico Ita-Montenegro, I may sometime in the future present the entire Grimoire to

Federal quarantine regulations introduced in March 1997, which are implemented when an infestation is found, place restrictions on movement of firewood (all hardwood species),

If TEXT was the last command entered, pressing .J at the Specify start point [Jus- tify/Style]: prompt skips the prompts for height and rotation angle, and immediately displays

Effects on specific subpopulation (defined in time q) by column: (1) Overall treated group, (2) Workers earning less than the treatment group median wage, (3) Workers in

An update on the use of core muscle strengthening and lumbar spinal stabilization for patients with low back pain or other indications of spinal musculo-skeletal dysfunction..

With the proactive agent discovery approach, gateways broadcast periodic agent advertisements, which permit nodes to be always aware if they move into a different

With CLEAR FILMREX F99 you produce 3D heat applied digital cut graphics by using clear or color resin. How