• No results found

Integration of customers needs in product development with using QFD method

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Integration of customers needs in product development with using QFD method"

Copied!
73
0
0

Loading.... (view fulltext now)

Full text

(1)UPOŠTEVANJE KUPČEVIH ŽELJA V RAZVOJU IZDELKA S POMOČJO METODE QFD Diplomsko delo. Študent:. Jakl Tim. Študijski program:. Univerzitetni študijski program 1. stopnje Gospodarsko inženirstvo – smer strojništvo. Mentor na FS:. doc. dr. Marjan LEBER. Mentorica na EPF:. izr. prof. dr. Zdenka ŽENKO. Maribor,. september 2013.

(2) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. I. ˝Diplomsko delo˝.

(3) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. IZJAVA. Podpisani JAKL Tim izjavljam, da: . je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom …;. . predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;. . soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru.. Maribor, 5.9.2013. Podpis: ___________________________. II.

(4) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. ZAHVALA Za mentorstvo in pomoč pri pripravi diplomskega dela se zahvaljujem doc. dr. Marjanu Leberju in izr. prof. dr. Zdenki Ženko, ki sta mi s strokovnostjo in prijaznostjo omogočila dokončati zadnjo poglavje študija.. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij, za strokovne nasvete in oporo pa se zahvaljujem prijatelju Marku Budlerju, dip. gosp. inž.. III.

(5) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. INOVATIVNI PRISTOP K RAZVOJU IZDELKA S POUDARKOM NA TRŽNI FUNKCIJI Ključne besede: invencija, inovacija, ustvarjalnost, razvoj novega izdelka, metoda QFD. UDK: 005.591.6(043.2). POVZETEK V teoretičnem delu diplomskega dela smo se posvetili obravnavi terminologije invencijskoinovacijskega managementa, predvsem temeljnim konceptom le-tega in predstavitvi pojmov, kot so invencija, potencialna inovacija in inovacija. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na proces inoviranja in ovire, ki omejujejo zmožnost nemotenega izvajanja procesa inoviranja v podjetjih. V nadaljevanju predstavljamo aktivnosti razvoja novega izdelka, kjer smo prikazali vzporednice z invencijsko-inovacijskim managementom in pomen upoštevanja želja kupcev pri plasiranju novih izdelkov. Osrednja tematika diplomskega dela je obravnava metode QFD, ki pripomore k uspešnemu razvoju novega izdelka, in sicer preko implementiranja kupčevih zahtev in ugotovitve proizvodnih zmogljivosti ter lastnosti na novo nastalega izdelka.. IV.

(6) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Integration of customers’ needs in new product development – the role of QFD method Key words: invention, innovation, creativity, new product development, QFD method. UDK: 005.591.6(043.2). ABSTRACT In theoretical part of our paper we have been focusing on terminology in invention-innovation management. We have presented some of the basic concepts along with the definition of invention, probable innovation and innovation. Secondly, we have tried to find several reasons (parameters), which negatively affect innovating. New product development is also presented in our diploma, along with its activities. It is believed that successful new product development must be linked to concepts of invention-innovation management. Mainly we have been focusing on QFD method, which significantly improves new product development due to its possibility to integrate customers' needs into new product.. V.

(7) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. KAZALO VSEBINE. 1. 2. UVOD ................................................................................................................................ 1 1.1. OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ................................................................ 1. 1.2. NAMEN IN CILJI ............................................................................................................. 2. 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ........................................................................................ 2. 1.4. UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE ....................................................................... 3. PREUČITEV IZBRANIH PODROČIJ INVENCIJSKO-INOVACIJSKEGA. MANAGEMENTA ................................................................................................................... 4 2.1 TERMINOLOGIJA INVENCIJSKO-INOVACIJSKEGA MANAGEMENTA .............. 4 2.1.1 Invencija .................................................................................................................... 4 2.1.2 Inovacija – od ideje do izdelka z uporabno vrednostjo ............................................. 7 2.1.3 Uveljavljanje inovacij ................................................................................................ 8 2.1.4 Razvrščanje inovacij ................................................................................................ 10 3 USTVARJALNOST – DEFINICIJE IN SPODBUJANJE KREATIVNOSTI .............. 12 3.1 4. USTVARJALNA KLIMA ................................................................................................. 14. RAZVOJ NOVEGA IZDELKA – OPREDELITEV PROCESA Z AKTIVNOSTMI 4.1. NOV IZDELEK – GONILNA SILA RASTI IN RAZVOJA GOSPODARSKIH DRUŽB .................. 16. 4.2. VZVODI ZA RAZVOJ IZDELKA IN RAZVOJ KOT PROJEKT................................................ 19. 4.3 FAZE RAZVOJA NOVEGA IZDELKA .................................................................................... 24 5. METODA QFD ............................................................................................................... 28 5.1 NASTANEK IN RAZVOJ METODE QFD ............................................................................... 28 5.2 UPORABNOST METODE QFD ............................................................................................ 30 5.3 PREDNOSTI UPORABE METODE QFD ................................................................................ 33 5.4 HIŠA KAKOVOSTI ............................................................................................................. 36 Oblikovanje projektnega tima .......................................................................................... 37 Zagotovitev nadzorovanja ................................................................................................ 37 Izbira projekta ................................................................................................................... 37 VI.

(8) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Prvi uradni sestanek .......................................................................................................... 37 Usposobitev tima .............................................................................................................. 37 Razvoj matrik ................................................................................................................... 38 5.4.1 6. Zgradba hiše kakovosti ....................................................................................... 38. APLIKATIVNA RABA METODE QFD Z VREDNOTENJEM .............................. 39 6.1 PRIKAZ KORAKOV METODE QFD NA PRIMERU IN Z OVREDNOTENJEM ............................. 42. 7. SKLEP Z OVREDNOTENJEM HIPOTEZ ................................................................ 61. 8. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 63. KAZALO SLIK Slika 1: Odločitveni proces v razvoju novega izdelka ............................................................. 18 Slika 2: Ansoffova preglednica izbire poslovne strategije za rast organizacije ....................... 21 Slika 3: Življenjski cikel izdelkov ............................................................................................ 22 Slika 4: Relacija med invencijsko-inovacijskim managementom in razvojem izdelka ........... 23 Slika 5: Shema povezav v uporabi metode QFD ...................................................................... 32 Slika 6: Primerjava števila sprememb pred in po začetku proizvodnje brez QFD in z QFD ... 34 Slika 7: Izvedba hiše kakovosti ................................................................................................ 36 Slika 8: Struktura hiše kakovosti .............................................................................................. 38 Slika 9: Posamezni koraki metode QFD................................................................................... 40 Slika 10: Struktura poteka metode QFD .................................................................................. 41 Slika 11: Optimiranje v QFD obdelovalnem listu .................................................................... 46. VII.

(9) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. KAZALO TABEL Tabela 1: Prepoznavanje zahtev kupcev ................................................................................... 43 Tabela 2: Ocena pomembnosti zahtev kupcev ......................................................................... 43 Tabela 3: Opredelitev tehničnih lastnosti izdelka..................................................................... 44 Tabela 4: Določitve parametrov (ciljnih vrednosti) tehničnim karakteristikam....................... 45 Tabela 5: Ovrednotenje težavnosti izpolnjevanja karakteristik ................................................ 46 Tabela 6: Prikaz relacij v matriki hiše kakovosti ..................................................................... 47 Tabela 7: Ugotovitev (izračun) pomembnosti za kupca ........................................................... 48 Tabela 8: Ocenjevanje trga z vidika kupcev ............................................................................. 49 Tabela 9: Ugotovitev skupne vrednosti (stopnje) izpolnjevanje zahtev ................................... 50 Tabela 10: Shematska predstavitev ocenjevanja konkurenčne sposobnosti ............................. 51 Tabela 11: Medsebojne relacije ................................................................................................ 52 Tabela 12: Izbor karakteristik za nadaljnjo obravnavo v metodi QFD .................................... 52 Tabela 13: Hiša kakovosti ........................................................................................................ 59. VIII.

(10) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. 1. UVOD. 1.1. Opredelitev področja in opis problema. ˝Diplomsko delo˝. Podjetja se danes soočajo s številnimi dejavniki, ki otežujejo njihovo rast in razvoj, predvsem pa vedno težje zadovoljijo bolj in bolj zahtevne kupce, saj z vsakim dnem tisto, kar je nekoč pomenilo nekaj navdušujočega, pomeni nekaj vedno bolj samoumevnega. V času, ki ga zaznamujejo hitre spremembe, globalizacija, globalne strateške in moralno-etične krize, naraščanje variant izdelkov in vedno krajše življenjske dobe le-teh, morajo podjetja posegati po inovativnih pristopih, v kolikor želijo v razvoju izdelka ustvariti izdelek, ki bo zadovoljil ciljno skupino – njihove odjemalce. Razvoj izdelka je projekt ali program projektov, ki je enkraten, ciljno determiniran in časovno omejen proces, ki združuje razvojne, marketinške, organizacijske, kadrovske in tehnično-tehnološke aktivnosti, ki so potrebne za izpolnjevanje zadanih strateških in drugih ciljev podjetja. Razvoj izdelka ima vse značilnosti projekta in združuje projektni tim, ki vsebuje strokovnjake iz predrazvoja, razvoja in konstrukterje ter proizvodne inženirje. V kolikor želimo uspešen razvoj izdelka, je potrebno upoštevati prenekatero načelo invencijskoinovacijskega managementa, se zavedati, kako malo idej dejansko postane uporabnih, uspešnih in dobičkonosnih, se torej v končni fazi razvije v inovacijo. Zgolj podjetja, ki so inovativna in delujejo v inovativnih družbah, bodo lahko dosegala dolgoročno rast in razvoj na obstoječih in novih trgih. Inovativnost pa je močno povezana s konceptoma celovitosti in celostnosti, saj jo je potrebno dojemati na vseh sekvencah delovanja, od notranje ureditve organizacije do razvoja izdelka in dojemanja kupčevih želja. Neločljivo povezana pa sta inovativnost in razvoj izdelka z upoštevanjem kupčevih želja, pri čemer nam je lahko v veliko pomoč ustrezno zasnovana metoda QFD. Le-ta je orodje, ki omogoča, da so pri razvoju in proizvodnji novega izdelka upoštevani kupčevi vidiki in tehnično-tehnološke specifikacije. S pomočjo QFD metode lahko dosegamo konkurenčno prednost in usmerimo vire podjetja v pomembne strateške cilje, ki jih razpoznamo z ustrezno matriko metode QFD – hišo kakovosti.. 1.

(11) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. 1.2. ˝Diplomsko delo˝. Namen in cilji. Namen diplomskega dela je teoretična opredelitev terminologije s področja invencijskoinovacijskega managementa, razvoja izdelkov in metode QFD. V diplomskem delu želimo prav tako pokazati, kako medsebojno odvisno so povezani omenjeni koncepti in kako pripomore metoda QFD pri upoštevanju kupčevih želja v razvoju izdelka. Cilji diplomskega dela se nanašajo na vsa tri obravnavana področja, in sicer želimo prikazati, kako pomembno je upoštevanje smernic, načel in elementov invencijskoinovacijskega managementa, v kolikor proizvodno-prodajna podjetja želijo zadovoljiti želje kupcev. Zadali smo si cilj, da ugotovimo, kakšna je vloga invencijsko-inovacijskega managementa pri razvoju novih izdelkov in kako nam do inovativnih in tržno uspešnih izdelkov lahko pripomore pravilno uporabljena metoda QFD. V ta namen smo si zadali cilj, da analiziramo, preučimo in ovrednotimo ter morebiti optimiziramo primer uspešno uporabljene metode QFD pri razvoju novih izdelkov, ki so plod upoštevanja načel invencijsko-inovacijskega managementa.. Teze: 1. Za razvoj novih izdelkov, ki želijo slediti smernicam sodobnega časa (konkurenčnost, globalizacija in globalne strateške krize) je potrebno upoštevanje načel invencijskoinovacijskega managementa. 2. Uporaba metode QFD in ostalih kreativnih tehnik pripomore h kreativnemu vzdušju zaposlenih in večji verjetnosti za tržni uspeh novega izdelka. 3. Tehnični razvoj izdelka in kupčevo dojemanje specifikacij izdelka morata biti povezana.. 1.3. Predpostavke in omejitve. S stališča raziskovalnega dela predpostavljam, da bo pridobljeno strokovno in znanstveno gradivo pravilno, ustrezno in verodostojno prikazovalo in opisalo terminologijo invencijskoinovacijskega managementa, razvoja izdelka in metode QFD. Omejili se bomo na prvo stopnjo matrike QFD in osnovne faze razvoja izdelka, predvsem pa poskušali slediti najnovejšim smernicam na področju obravnavanih konceptov.. 2.

(12) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. 1.4. ˝Diplomsko delo˝. Uporabljene raziskovalne metode. Terminologijo za teoretični del bomo preučili s pomočjo literature v domačem in tujem jeziku (angleščina) ter pridobil ustrezne in aktualne podatke na internetu in s pomočjo ostalih medijev.. V diplomski nalogi bomo uporabil naslednje metode raziskovanja:. . Induktivna metoda: s pomočjo analize posebnih in podrobnejših dejstev iz področja invencijsko-inovacijskega managementa bomo prišli do splošnih sklepov o interakciji obravnavnih področji.. . Deduktivna metoda: po preučevanju splošnih spoznanj o razvoju novih in inovativnih izdelkov bomo prišli do podrobnejših lastnih sklepov, ki jih bomo tudi verificirali na obravnavanem primeru.. . Metoda sinteze: ta metoda raziskovanja nam bo omogočala pojasniti dejstva z združevanjem enostavnih dejstev v bolj kompleksne in abstraktne, prav tako pa bomo preučevali vzročno-posledično odvisnost vseh obravnavanih področij, njihovih procesov, elementov in aktivnosti.. . Metoda klasifikacije: s pomočjo te metode bomo definirali različne pojme iz terminologije invencijsko-inovacijskega managementa, razvoja izdelka in metode QFD.. . Metoda kompilacije: na konceptu le-te povzemamo rezultate, objave in ugotovitve znanstveno-raziskovalnega dela drugih avtorjev s področja razvoja novih, inovativnih izdelkov in uporabe metode QFD.. . Komparativna metoda: v diplomskem delu bomo tudi primerjali enaka ali sorodna dejstva, pojave in procese oziroma podobnosti in razlike med njimi.. . Statistična metoda: z metodo grafičnega ponazarjanja statističnih podatkov bomo prikazali tista dejstva s področja invencijsko-inovacijskega managementa, razvoja novih izdelkov in upoštevanja kupčevih želja z metodo QFD, ki so v tej obliki bolj nazorno prikazana.. 3.

(13) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 2 PREUČITEV IZBRANIH PODROČIJ INVENCIJSKO-. INOVACIJSKEGA MANAGEMENTA Diplomsko delo sestoji iz medsebojno odvisno povezanih področij, in sicer uspešnega razvoja novega izdelka, invencijsko-inovacijskega managementa in implementacije metode QFD v načrtovanju novih izdelkov oz. njihovih lastnosti. Sinergija med temi obravnavanimi področji je lahko ključ do uspeha, in sicer zelo dobrega izdelka ali storitve, ki lahko ustreza zelo širokemu spektru potrošnikov. V ta namen je v času, ki ga označuje globalizacija, globalne moralne in etične krize, konkurenčnost in nestanovitnost, zelo pomembno, da inoviramo. Inoviranje je proces, ki bi moral biti stalna praksa v vseh podjetjih, ki želijo rast in razvoj, se širiti. Najbolje je, če povzamemo besede častnega občana Mestne občine Maribor, prof. ddr. Matjaža Muleja, ki je v preteklem intervju za Večer (2011 : 7,9) izjavil, da »inoviranje sploh ni več vprašanje; ker tisti, ki ne bo inoviral, ne bo preživel«. V nadaljevanju se bomo posvetili izbrani terminologiji s področja invencijskoinovacijskega managementa, ki so pomembnejše za razumevanje soodvisnosti razvoja izdelka na osnovi metode QFD in invencijsko-inovacijskega managementa.. 2.1 TERMINOLOGIJA INVENCIJSKO-INOVACIJSKEGA MANAGEMENTA 2.1.1 Invencija V zadnjem času pogosto slišimo o pomenu procesa inoviranja za uspešno širjenje manjših in večjih podjetjih, a se zdi, da predstavniki srednjega in višjega managementa še vedno posvečajo premalo pozornosti pomenu inovativnega delovnega kadra in predvsem spodbujanju njihove inovativnosti. V kolikor pa v tržno usmerjenem gospodarstvu želimo konkurirati na osnovi invencijsko-inovacijskega potenciala na področju kadrov, opreme, tehnologij in strategij, moramo poznati osnovne pojme s tega področja in ločiti med sorodnimi invencijami, potencialnimi inovacijami in inovacijami. V začetku lahko opredelimo pojem invencija na naslednje načine: 4.

(14) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. »Invencija predstavlja idejo, opis ali model za novo ali izboljšano sredstvo, proizvod, proces ali sistem.« (Devetak 1980, v Likar in sodelavci, 2000, 16) »Invencija je vsakršno ustvarjalno spoznanje, rešitev, zamisel ali dosežek.« (Pretnar, 1992, 7) »Tako pomeni invencija vsak nov domislek, ki bi morda kdaj kasneje utegnil voditi h kakšni koristi za odjemalce in avtorje/lastnike.« (Mulej in Ženko, 2004, 187) »Invencija je nov domislek, ki bo morda kdaj postal uporaben in koristen.« (Rebernik, 1997, v Likar in sodelavci 2000, 16) »Invencija je pojem, ki ga nekoč niso razlikovali od pojma inovacije, danes pa je razlika poudarjena.« (EU 1995, Oslo 1992, Frascatti 1971, v Mulej in Ženko 2004, 187) Povzamemo lahko, da je torej nastanek invencije v bistvu nov domislek, nova ideja, ki lahko morebiti postane uporabna, koristna ali dobičkonosna. Ideja je v fazi invencije lahko zgolj orisna, osnutek, nekaj bistvenega, kar lahko po uporabi različnih metod za »razločevanje« idej uporabimo vnaprej. Ne samo, da ni prepovedano, celo zaželeno je, da invencija na prvi pogled deluje čudno, nekonvencionalno, da ponuja nekaj novega. Vsakršna invencija pa se lahko kasneje subjektivizira po željah managerjev. Invenciji sledi prehodna faza, ki jo nekateri strokovnjaki omenjajo, spet drugi pa je ne dajejo v svoje sezname. Mi smo jo spoznali na vajah iz področja invencijsko-inovacijskega managementa, in sicer pišemo o sugestiji. Sugestija je v bistvu invencija, ki se ne izgubi v mislih (možganih) avtorja, inženirja oz. inovatorja, ampak jo le-ta predstavi, pokaže nadrejenim, organizaciji ali agenciji (uradu) za patentiranje. Sugestiji sledi prehod v nastanek potencialne inovacije, ki pomeni naslednjo fazo razvoja invencije proti inovaciji, saj ima sedaj novost večino lastnosti, brez katerih si ne predstavljamo praktične uporabnosti le-te, ni pa še našla kupcev in še zato od nje nimajo koristi niti odjemalci niti inovatorji oziroma lastniki predhodno dane ideje. V prvotnem razlikovanju med invencijo in inovacijo, večinoma s tehnično-tehnoloških vidikov, so zato rekli, da je inovacija tista invencija, ki je uporabna (Mulej in Ženko 2004, 187). Kot vidimo, je torej potencialna inovacija pripeljala novo idejo do uporabnosti, a še od nje nimamo koristi v obliki ekonomskih učinkov. Žal teoretična podlaga invencijsko-inovacijskega managementa ni dovolj za to, da bi lahko vsa podjetja na veliko inovirala in da bi popolnoma spremenili miselnost ljudi. V. 5.

(15) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. kolikor želimo spodbujati nastanek vedno novih invencij, še posebej na področju razvoja novega izdelka, je zaželeno, da zadostimo nekaterim pogojem: -. ustrezna inovacijska klima (pomembno je, da vodstvo inovativnih družb strmi k. iniciiranju ustvarjalnega razmišljanja, prav tako pa čimbolj ustrezno povezuje kadre in delovne skupine, da se doseže sinergija na vseh področjih), -. finančna podpora (zaželeno je, da se finančna sredstva zagotavljajo iz notranjih in. zunanjih virov, kar pomeni, da je treba stalno iskati partnerje, rezervna sredstva, morebiti namensko varčevati ipd.), -. tehnološka podpora (tehnično-tehnološka dovršenost bodisi v proizvodnji bodisi. na ravni komunikacije med »ustvarjalci« idej je osnova za vsakršen proces inoviranja, omogoča lažje delo, komuniciranje in je nujen in zadosten pogoj hkrati), -. informacijska podpora (pomeni, da je zaželeno, da znotraj ustvarjalcev idej,. invencij in kasneje inovacij, ni asimetrije informacij, ampak so inovatorji seznanjeni z razmerami na trgu, s konkurenco, patenti in predvsem z vsemi novostmi ter potrebami in željami ciljnih skupin.), -. zaščita intelektualne lastnine (na ravni patentov),. -. skladnost z globalno strategijo podjetja (za izpolnjevanje strateških ciljev in. doseganje konkurenčne prednosti mora biti dosežena konsistentnost na vseh ravneh organizacije), -. skladnost z realnimi možnostmi podjetja na vseh področjih in. -. človek kot najbolj cenjeno `sredstvo´. Ne glede na vse informacije, podporo in. izpolnjevaje pogojev, so na koncu ljudje tisti, ki ustvarjajo invencije in zavedati se je treba, da je lahko prenekateri um zelo dragoceno orodje. (povz. po Likar in Fatur, 2009, str. 55) Žal nas lahko med procesom inoviranja prav tako zavira prenekateri faktor, med katerimi velja omeniti: -. notranje in zunanje odpore (iz ekonomskega stališča bi tukaj prišteli previsoke. izdatke; obstajajo pa še tehnološki in družbeni, kadar vodilni v podjetjih ne sledijo željam in potrebam odjemalcev), -. ozka grla (problemi nastanejo v podjetjih, kjer so zaposleni ali, še huje, vodstvo,. nagnjeni h konvencionalnemu načinu razmišljanju in jim je »out of the box« logika tuja),. 6.

(16) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝ -. ˝Diplomsko delo˝. pristojnost (jasno določene morajo biti: odgovornost, dolžnost, pravica in vse, kar. sodi v formalno sintakso procesa inoviranja). (povz. po Likar in Fatur, 2009, str. 54). 2.1.2 Inovacija – od ideje do izdelka z uporabno vrednostjo V predhodnem poglavju smo že povedali, da moramo za uspešno izvajanje inoviranja poskrbeti za jasne ločnice med pojmi, kot so ideja, sugestija, invencija, potencialna inovacija in inovacija, v kolikor tudi vse priznavamo. Dejstvo pa je, da so v preteklosti pojme med seboj zamenjevali oz. jih niso natančno definirali, kar potrjuje tudi stroka dr. Ženko in ddr. Mulej (Mulej, Ženko, 2004, 7): »nekoč niso razlikovali invencij in inovacij. Potem so jih sicer razmejili, a tako, da so za inovacije šteli samo del inovacij, namreč tiste, ki so po posledicah drobne, po nastanku izven poklicne dolžnosti, po vsebini tehnično-tehnološke.« Prišli smo do zadnje faze od ideje do inovacije, ki jo lahko pojmujemo kot vsako dokazano koristno novost. Zmotno je mišljenje, da so inovacije zgolj tehnično- tehnološke novosti, saj so pogosto tudi socialno-družbene, oz. netehnične zvrsti, vsekakor pa inovacija ne more biti katera koli novost (Rebernik, 1997, citirano v : Likar in soavtorji 2002, 18). Inovacija je odkritje, ki dosega nivo sprejemljivosti za okolje. Če želimo, da odkritje preide v inovacijo, mora biti prenosno in prenosljivo. Pravzaprav nivo sprejemljivosti okolice določa, ali bo odkritje imelo značaj inovacije ali ne (Mayer 1991, 18). Pretnar (1992, 7) ob tem dodaja, da je inovacija pionirska raba tehnologije in znanosti v gospodarske namene, zatorej je inovacija ekonomsko izkoriščena invencija. Prav tako je zastrašujoč statistični podatek, je, da je relativni delež invencij, ki preidejo v inovacije zelo nizek, kar omenja tudi Likar s soavtorji (2002, 21), ki dodaja, da se na 100 idej opravi selekcija 25, od katerih jih preide v fazo razvoja 15, zgolj 8 se jih predstavi tržišču, kjer uspeta le 2. Inovacijo je mogoče z vidika podjetništva opredeliti tudi na naslednji način: »Inovacija zajema uvajanje finalizirane verzije invencije in njeno prvo praktično uporabo« (Rebernik 1990, 111). Pomembno je spremljati inoviranje v gospodarskih družbah, ta dejavnost podjetja pa se vidi kot: •. Udejanjenje idej, ki so nove za posamezno podjetje;. •. vpeljava idej, ki so nove v obstoječem stanju domačega tržišča in nove glede na stanje. tehnoloških inovacij v svetu (Devetak 1980, 21).. 7.

(17) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Za konec dodajmo še, da inovacija nastane, ko invencijo nekdo pripelje do uporabnosti in ko jo obenem odjemalci sprejmejo, kupijo in uporabijo ter s tem dajejo možnost avtorju, izdelovalcu in trgovcu za zaslužek, ker jo smatrajo za koristno (Mulej in Ženko 2004, 8).. 2.1.3 Uveljavljanje inovacij Z zaključenim prvim korakom, ko pridemo do inovacije, je potrebno le-to tudi ekonomsko upravičiti vodstvu konkretnega podjetja, kar je načeloma težji del, ki zahteva uspešno prodajo novega izdelka ne glede na okoliščine in pogoje, ki jih imamo. Pri tem moramo ubrati uspešno marketinško strategijo in preko naslednjih vrst marketinških aktivnosti doseči uspešno prodajo: -. trženje (zavedati se je potrebno, da se do inovacije odjemalci vedejo z določeno mero »strahu« pred nakupom, zanimajo jih strokovne recenzije, mnenja uporabnikov in uporabnost novitete, zato je smiselno oblikovati skupino trženjskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo izključno s prodajo novitete),. -. direktna prodaja (potrebno je pristopiti k ljudem, preprodajalcem, distributerjem in ostalim, s katerimi lahko vzpostavimo vez, ki temelji na poslovnem bontonu in zaupanju ter vzdrževanju trajnostnih poslovnih razmerij – priporočljive so predstavitve s povabljenci, da povečamo ekskluzivnost izdelka),. -. posredna prodaja (tukaj so nam lahko v pomoč t.i. inovacijski brokerji, ki so pogodbeni predstavniki in so seznanjeni s patentno zakonodajo in razmerami na tržišču; prav tako so koristni sejmi, saj se na njih namensko zbirajo potencialni odjemalci. (povz. po Likar in sodelavci, 2000, 60…). Ob ustvarjanju in uveljavljanju inovacij je potrebno najti prostor tudi za strokovnjake in kadre s področja inovacijskega in projektnega managementa, ki sta neločljivo povezana v raziskovalno-razvojnih podjetjih, kakršna navsezadnje uvajajo metodo QFD. Govorimo o t.i. difuziji novosti ali uveljavljanju/širjenju novosti znotraj ciljnih skupin naših kupcev. Rogers (2003), priznan strokovnjak na področju zgoraj omenjene difuzije meni, da gre v bistvu za spreminjanje družbe, saj se teorija o difuziji in širjenju novosti primarno loteva: -. s preprekami (novost ni primerno sprejeta),. -. s sredstvi in postopki - metodologijo (primerno ukrepanje za sprejetje inovacij).. 8.

(18) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Difuzija, o kateri govorimo, je trajen proces, ki vsebuje: -. novost,. -. komunikacijski kanal,. -. čas in. -. družbeni sistem.. •. Novost je ideja, ki jo potencialni odjemalec subjektivno sprejme kot nekaj novega,. neznanega in nekaj, kar bi mu utegnilo koristiti; preprosto nekaj, kar bi mu lahko bilo všeč. V tej fazi je zelo pomembno, na kakšen način se posameznik sooči z novostjo, kakšen je prvi stik, kako se mu novost predstavi – napaka v tej fazi lahko prepreči nadaljnje akceptiranje inovacije. •. Komunikacijski kanali niso enaki običajnim, saj lahko pojmujemo komunikacijo med. dvema klientoma kot komunikacijo na osnovi asimetrije informacij, saj ima ponudnik – inovator več podatkov kot potencialni odjemalec, nekdo, ki novost šele sprejema. Vsekakor lahko komunikacija poteka med fizičnimi ali/in pravnimi osebami. •. Čas pojmujemo pri uvajanju novosti na vsaj tri različne načine. Dimenzija časa je. pomembna predvsem za agente spreminjanja, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, saj lahko le-ti ugotovijo, kako daleč je s sprejetjem novosti, ali jo odjemalci že pojmujejo kot dobro ali ne. Čas lahko opazujemo znotraj teorije difuzije iz naslednjih vidikov: -. potek odločanja o novosti (gre za čas, ki ga potencialni odjemalec porabi za razmišljanje. in vse aktivnosti od trenutka, ko se prvič seznani z novostjo, do trenutka, ko se odloči, ali jo bo sprejel ali ne), -. zgodnost ali poznost sprejemanja novosti (potencialni odjemalci so različno dovzetni za. novosti in glede na konvencionalno ali napredno razmišljanje ter sprejemanje inovacij, so lahko označeni kot prvi, povprečni in zamudniki), -. število odjemalcev novosti, merjeno v celotni družbi glede na neko časovno obdobje.. (povz. po Mulej in Ženko, 2009, str. 163-166). Za sprejemanje novosti so zaželene znane osebnosti, strokovnjaki ali marketinški sodelavci, ki s skupnimi močmi omogočijo uveljavljanje inovacij. »Med agente spreminjanja spadajo praktično vsi ljudje in organizacije, ki ne želijo ali ne smejo dopustiti, da bi ljudje okrog njih. 9.

(19) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. pretirano ostali pri starih navadah, gospodarskih, tehnično – tehnoloških in drugih, in se zato dejavno trudijo, da bi iz invencij nastale inovacije.« (Mulej in Ženko, 2004, 161) »Mnenjski vodje so zelo bistveni za opredelitev, kaj štejejo možni odjemalci za primerno in česa ne. Imajo vpliv na druge možne odjemalce, na njihova stališča in dejansko obnašanje, tudi glede možnih novosti. Tisti, ki so – za pojme svojega družbenega okolja – pretirano inovativni, so preveč heterofilni, da bi pri povprečnih pripadnikih socialnega sistema veljali za mnenjske vodje. Morajo torej svoj položaj pridobiti in to tako, da ne odstopajo od drugih pretirano, a vendarle veljajo med njimi za: bolj strokovne, družbeno dostopne, razgledane, izpostavljene informacijam od drugod, za ljudi z višjim družbenim statusom, pa tudi za (ravno prav) bolj inovativne.« (Mulej in Ženko, 2004, 166) Vidimo lahko, da je inoviranje kompleksen in kompliciran ter predvsem dolgotrajen proces, pri katerem moramo preprečiti številne ovire, tlakovati pot potencialnim inovatorjem znotraj lastnih kadrov in skrbeti za inovativno okolje. Vsekakor nam pri tem in pri razvoju novih izdelkov veliko pripomore poznavanje in predvsem razumevanje temeljev invencijskoinovacijskega managementa.. 2.1.4 Razvrščanje inovacij Velika večina ljudi pri inovacijah takoj pomisli le na tehnično-tehnološke; pravzaprav se je v preteklosti tudi stroka ukvarjala in ustvarjala teorije na področju inoviranja zgolj iz tehnološko-tehničnega vidika, šele kasneje pa so jih začeli pojmovati širše, kot je tudi pravilno. Prof. ddr. Matjaž Mulej predlaga za razdelitev tipov inovacij na osnovi treh meril: -. vsebine inovacij,. -. posledic inovacije in. -. dolžnosti inoviranja.. Kot je razvidno, iz tega sledi 20 tipov inovacij (5 x 2 x 2), in če upoštevamo prvo merilo tako pridemo do naslednjih: -. Programske inovacije. Le-te nastanejo pri povezovanju internih oddelkov podjetja, nor. razvoja in marketinga; primerne so za nastanek novih poslanstev, obnovitev vizije in kreiranje strategij, saj dobro povezujejo tržno funkcijo s tehnično-tehnološkim sektorjem. 10.

(20) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝ -. ˝Diplomsko delo˝. Tehnično-tehnološke inovacije. Pri teh mislimo na različne izboljšave, novitete in posodobitve na primeru konkretnih izdelkov ali proizvodnih linij. Predvsem gre za majhne ali korenite spremembe izdelkov za široko potrošnjo ali specialne tehnologije, preko katere se odraža napredek družbe. -. Organizacijske inovacije. Z njimi mislimo na inovacije znotraj gospodarskih družb in vse, kar je potrebno za uspešno povezovanje z globalnim trgom. -. Upravljavske inovacije. So zelo pomembne in v naprednih podjetjih gredo v smer kolektivne odgovornosti in zaslug, tako da lahko vsi delajo enako ali podobno, enako ali podobno razmišljajo, svetujejo in odločajo. -. Metodološke inovacije. Le-te so temelj za upravljavske inovacije.. Omeniti velja še, da glede na posledice Mulej (2008, 122) razlikuje manjše posledice in korenite posledice inovacij; majhne posledice zgolj minimalno vplivajo na sedanje stanje, tehnologijo in delovanje, inovacije s korenitimi posledicami pa rušijo konzervativno podobo rabe opreme, razlaganja znanj in ustvarjalnosti ter postopke prevedejo v nove metodologije, saj omogočijo, da spremenimo način razmišljanja. V kolikor pa razlikujemo inovacije na osnovi poklicne dolžnosti inoviranja pa je potrebno ločiti med tistimi, ki inovirajo in ustvarjajo znotraj svoje službe (Yahoo) in tistimi, katerih službena dolžnost ni inoviranje, to delajo za lasten vir preživetja in/ali užitek ter s tem postanejo uradni lastniki inovacije, npr. določene blagovne znamke ali patenta in s tem skrbniki vseh pravic, ki sodijo poleg k inovaciji.. 11.

(21) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3 DEFINICIJE IN SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI Ustvarjalnost je pojem, ki ne glede na to, kako ga interpretiramo, pomeni v procesu inoviranja največ. Znano je dejstvo, da je znanje omejeno, kreativnost ali domišljija pa svojih mej nima. Iz tega tudi izhajajo številne strokovne opredelitve ustvarjalnosti, ki le-to povezujejo z entuziazmom, željo po iskanju nečesa »novega«, spet drugi pa so mnenja, da je kreativnost v bistvu življenjska sila, ki določene skupine ljudi sili k razmišljanju, delovanju in navsezadnje – inoviranju. Maslow je mnenja (1998, 116), da praktično vsi zaposleni želijo delo, ki ima večji pomen glede na rutinska ali manj pomembna opravil. Maslow nadaljuje, da to spominja na naš biološki mehanizem, ki je usmerjen v iskanje celotnega sistema vrednot, bolj globoke obravnave samega sebe in okolja ter iz vsega tega ustvariti nek pomen. Znano je, da zaposleni, ki opravljajo manj zanimivo in pomembno delo, prenesejo občutke ob tem v svoje življenje, ki zaradi tega postane nezanimivo, s tem pa se psihofizično počutje teh oseb poslabša, produktivnost pri delu pa upada obratnosorazmerno s pomembnostjo opravil, ki jih opravljajo. Pečjak (2008, 145) pravi, da je ustvarjalnost generiranje novih idej, ki se odraža v storitvah, metodah, izdelkih ali dejanjih, čeprav ti postopki le oblikujejo idejo, ki je bila že pred tem v zavesti. Likar (2001, 17) navaja definicijo ustvarjalnosti po Enciklopediji (1968) in jo predstavlja kot: ‘‘sposobnost odkrivanja novih aspektov ali odnosov med stvarmi, pojavi ali pojmi, oziroma zmožnost, da se na podlagi poznanih elementov izdelajo nove celote – sinteze. Ta sposobnost, ki je pri posameznikih različno razvita, prihaja do izraza v znanosti in umetnosti, in sicer pri snovanju novih teorij, hipotez, sistemov, pri odkrivanju dotlej neznanih zakonitosti, mehanizmov, naprav, postopkov.’’ Kreativnost je pravzaprav tista stvaritev, ko nekaj delamo na novo, nenavadno, nekonvencionalno, zato je hkrati izvirno razmišljanje o težavah in procesih ter pojavih okoli nas (Srica 1999, 51). Ustvarjalnost je eden izmed najbolj konstruktivnih vzorcev človekovega obnašanja. Gre za proces sinergije čustev, osebnostnih lastnosti, inteligentnosti, motivov, zavestnega, zavednega, nezavednega in intuitivnega ( Mayer 1994, 44). Mulej in Ženko (2004, 145-146) pa pojmujeta ustvarjalnost kot dejavnost za generiranje novih idej, ki rezultira v produktih, metodah, pisnih izdelkih ali dejanjih; ustvarjalnost – lastnost pa opredelita kot ustvarjalni duh, za katerega je značilno, da obravnava običajne stvari na neobičajen način. 12.

(22) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Menimo, da je ustvarjalnost lastnost, ki je zadosten in nujen pogoj za uspešno izvajanje invencijsko-inovacijskega procesa, saj omogoča generiranje idej, ki so vhodni parameter v procesu pridobivanja novih inovacij. Ustvarjalnost je lastnost, ki se lahko skupaj z entuziazmom prelije v želeno strukturo kadra in timskega sodelovanja, ki ga želimo v razvoju izdelka in v sklopu marketinških aktivnosti znotraj vsake organizacije. Ustvarjalnost in razmišljanje izven ustaljenih okvirjev je tisto, ki v končni fazi omogoča prepletanje želja potrošnikov in inženirjev. Strokovnjaki na tujem geografskem območju (Polanec, 2011, 9, povz. po Bayus et al 2011, 29-30) opredeljujejo ustvarjalnost kot največjo človeško odliko in kot enega izmed temeljnih indikatorjev inteligence, ki pride do izraza na številnih področjih. Rečemo lahko, da je ustvarjalnost še relativno nepojasnjen pojav, inteligenca oziroma zelo prepleten in razpršen pojem. Berginc (Likar et al. 2002, 115) omenja definicijo ustvarjalnega mišljenja po Teresi Amabile in pravi: ‘‘ustvarjalni proces je proces reševanja problemov. Pomembne so predpriprave in pridobivanje ustreznih informacij o problemu. Tu so pomembne lastne izkušnje, znanje in talent. Sledi generiranje idej, ki je odvisno od ustvarjalnih zmožnosti in motivacije do aktivnosti. Bolj ustvarjalni so posamezniki, pri katerih prevladuje notranja spodbuda nad zunanjo. Proces ustvarjalnega mišljenja zatorej pomeni proces uresničevanja novih zamisli.’’ Maslow je velik čas svojega preučevanju namenil tudi kreativnosti zaposlenih in metodam za spodbujanju le-te, saj je verjel, da je za doseganje strateške prednosti potrebno motiviranje usmeriti tudi v spodbujanje ustvarjalnosti. Le-ta je v povezavi s sposobnostjo razumevanje potreb v prihodnosti, ki jih bodo ljudje sprejeli in pridobili večrazsežnostno domišljijo. Maslow je po večletnem raziskovanju vzrokov za ustvarjalni duh in pospeševanja kreativnosti prišel do posplošitev, da ni čudežnega pripomočka, ki bi jo naredila, ampak je povezana s procesom samoaktualizacije. Potrebno je zaposlene privesti do te ravni, tako da imajo izpolnjene vse ostale potrebe, saj lahko zatem samoaktualizacijo in njene elemente enačimo z ustvarjalnostjo, tj. potrebo po raziskovanju novega, po rasti, ki ni nastala zaradi deficita določenih stvari, ampak je posledica izpolnjenega in umirjenega človeka, ki se lahko fokusira na ustvarjanje novih idej.. 13.

(23) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 3.1 Ustvarjalna klima V preteklih poglavjih smo govorili o pomenu tega, da je v podjetjih potrebno ustvariti ustrezno klimo oz. okolje, ki lahko privede do uspešnega inoviranja. Povzamemo lahko, da se je ustvarjalno klimo in spodbujanje kreativnosti pri zaposlenih zaželeno zadostiti naslednjim pogojem (Mulej 1987, 58): -. Ustvariti, organizirati, spremljati in učinkovito voditi politiko inoviranja,. -. invencijsko in inovacijsko dejavnost strokovno opredeliti in organizirati na ravni organizacije ter kot strokovno raziskovanje in v smislu usmerjenega in planiranega delovanja več zaposlenih,. -. strokovno poučevati vse zaposlene za invencijsko-inovacijske aktivnosti, kar pomeni motiviranje v smislu spodbujanja ustvarjalnega mišljenja in vzbujati občutek in željo o potrebnosti nečesa novejšega, ustreznejšega in bolj uporabnega ter o tem, da je vsakdo izmed njih dovolj zmožen biti kreativen in da vodi ustvarjalnost v timu k še boljšim učinkom,. -. materialno in besedno motivirat zaposlene v ekipi, pa tudi ostale raziskovalce in znanstvenike, pri katerih se kreativnost pojmuje kot njihova službena dolžnost. Zaželeno je, da se jim daje javno priznanje in da se njihovi dosežki ustrezno objavljajo,. -. dodatno spodbujati inovacije, ki so esencialnega pomena za mednarodno prodajo, ter tiste, ki so potrebne za uveljavljanje drugih oblik gospodarskih odnosov s tujino, vse od trženja znanja (know-how) do ohranjanja trajnega mednarodnega soodvisnega delovanja. Likar s soavtorji (2002, 19–20) je mnenja, da je človeški mehanizem za spodbujanje. ustvarjalnosti možno pohitriti, tako da lahko ustvarja večje število želenih idej. Nekdo, ki želi ustvarjati, mora biti sposoben povezovati stvari, ideje in besede v najbolj nemogoče kombinacije, da iz navidezno zelo kompleksnega problema generira novo, najboljše da preprosto rešitev. Likar z ostalimi (ibid, 20) pravi, da si mora pri spodbujanju ustvarjalnosti: ‘‘človek priklicati v spomin svoje umske zmogljivosti in jih osredotočiti na izbrani problem. Razpoznati ga mora iz čim več zornih kotov, ga analizirati in primerjati z dejstvi ter spoznanja povezati. Šele, ko se njegove domneve z njimi ujemajo, ga to vodi do popolne ali delne rešitve.’’ Pravzaprav lahko rečemo, da ustvarjalna klima predstavlja trenutne sociopolitične razmere (globalno) ali gospodarske razmere (na ravni organizacije), ki spodbujajo ali zavirajo ustvarjalnost ljudi. Parametrom, ki zavirajo kreativnost, pravimo blokade ali bloki. Le-ti so v 14.

(24) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. gospodarskih družbah premajhna materialna podpora za inovacije, nizka materialna in miselna spodbuda, nezaupanje do ustvarjalcev, nepripravljenost za tveganje, nestrpnost vodilnih organov, nepriznavanje pravice do poskušanja in napak, posiljevanje ustvarjalcev z rutinskim delom, papirnato vojno in sestankovanjem. Dejstvo je, da te blokade onemogočajo kreativno razmišljanje in trajno delo v razvojnih oddelkih, zato se večje inovativno gibanje ne more razširiti znotraj organizacije. Znotraj organizacije so tako zaželene: primerna tehničnotehnološka oprema, laboratoriji, ustrezna komunikacija in izmenjava informacij, znanstvena literatura, moralna in materialna spodbuda, predvsem pa akceptiranje managerjev in vodstvenih delavcev za novosti oz. nove ideje (Pečjak 1987,178-196 ).. 15.

(25) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 4 RAZVOJ NOVEGA IZDELKA – OPREDELITEV PROCESA Z AKTIVNOSTMI 4.1 Nov izdelek – gonilna sila rasti in razvoja gospodarskih družb Večina gospodarskih družb, katerih cilj je maksimiziranje dobička, prihodkov ali povečevanje rasti in razvoja, se danes sooča z lokalno in mednarodno konkurenco. Za doseganje konkurenčne ali celo strateške prednosti pa je pomembno, da podaljšuje življenjske cikle izdelkom, ki so njihovi »paradni konji«, predvsem pa je esencialnega pomena, da razvija vedno nove, boljše in s strani potrošnikov zaželene izdelke. Ob razvoju novega izdelka seveda prvo pomislimo zgolj na tehnično-tehnološke novosti, vendar je danes razvoj izdelka proces, ki je prepleten iz marketinških, razvojnoraziskovalnih, managerskih in ostalih aktivnosti – to tudi pomeni, da se vanj vključuje vsi oddelki oz. kadri, ki medsebojno oblikujejo nov izdelek in s tem pripomorejo k premostitvi razlik, ki nastanejo med vidiki inženirjev in željami potrošnikov. Med ljudmi prevladuje mnenje, da so novi izdelki vedno izvirni izdelki. To dejstvo ne drži, oziroma bolj pravilna bi bila obratna trditev, saj je velika večina na novo nastalih izdelkov v bistvu narejenih iz obstoječih izdelkov, zato da bi izboljšali kvaliteto, uporabnost, in druge lastnosti, ipd. Z bolj novejšim izdelkom kot poskušamo prodreti na trg, večji je riziko za izdelovalce, vendar je lahko večji tudi končni izkupiček (Bobrow 1997, str. 22). Nove izdelke lahko klasificiramo v naslednje skupine, če upoštevamo opredelitev Agencije Booz, Allen in Hamilton: . novi izdelki na mednarodnem območju,. . nova kategorija (zvrst) izdelkov,. . spremembe in dodelave na obstoječih skupinah izdelkov,. . predelave in izboljšanje lastnosti obstoječih izdelkov,. . repozicioniranje,. . zmanjševanje stroškov.. Medtem ko Edvin E. Bobrow v svojih zapisih v „The Complete Idiot`s Guide To New Product Development“ (Bobrow 1997, str. 13) definira izdelek kot noviteto tudi v primeru, ko gre za:. 16.

(26) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. . izdelek iz področja novih tehnologij,. . izdelek, ki ima vse potrebne lastnosti inovacije,. . izdelek, ki ima izboljšane lastnosti in dodelave glede na obstoječi izdelek,. . izdelek, ki predstavlja noviteto na tržišču,. . izdelek, ki predstavlja novosti v trženjskem segmentu,. . izdelek, ki še ni bil viden v državi,. . že obstoječi izdelek, ki se začne proizvajati pod novo znamko,. . izdelek, katerega embalaža je spremenjena.. V začetku je potrebno, da podjetje skrbno izbere ciljne skupine odjemalcev in potrošnikov, razume njihove potrebe in zmogljivosti ter se pozicionira v ustrezni tržni segment. Šele nato se lahko začne razvijanje novega izdelka, kjer imajo v začetni fazi ključno vlogo kadri iz marketinga. Le-ti morajo prebrskati in oceniti ideje za razvoj novih izdelkov ter se povezovati z ostalimi oddelki (npr. za raziskave in razvoj, logistiko in kadrovsko službo) v vsaki fazi razvoja novega izdelka. Odločitveni proces za razvoj novih izdelkov je sila kompleksen (zapleten zaradi lastnosti povezav), kar prikazuje tudi naslednja slika 1:. 17.

(27) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. [povz. po Kotler, 2004, 26]. Slika 1: Odločitveni proces v razvoju novega izdelka. 18. ˝Diplomsko delo˝.

(28) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Zavedati se je potrebno, da odjemalci želijo novejše izdelke in konkurenčna podjetja bodo naredila vse, da bi jim ustregla (Kotler 2004, str. 348). Za uspešen razvoj izdelkov je potrebno predhodno dodobra izpolniti vse kriterije in uspešno izvesti vse prej omenjene aktivnosti, poleg tega pa Potočnik (2008, str. 183) navaja naslednje dejavniki, s katerimi naj bi bil povezan uspešen razvoj novih izdelkov: . dovolj velika količina uporabnih idej za nove izdelke,. . zadostna materialna in denarna sredstva ter sodelovanje strokovnjakov,. . potreben čas za razvoj izdelkov,. . upoštevanje vedno krajšega življenjskega cikla izdelkov,. . stroški, ki nastanejo med razvijanjem novih izdelkov,. . predvideno povpraševanje in razdeljenost trga na ustrezne tržne segmente. Če pogledamo ugotovitve dolgotrajne študije agencije Booz-Allen & Hamilton se kar. 97,5 % novih izdelkov sooča z ukinitvijo še preden podjetje le-te pošlje na trg. Dejstvo, da je izmed preostalih 2,5 % več kot 70 % ekonomsko uspešnih, pa nakazuje na to, da so dobro izbrani (Bobrow 1997, str. 25). Strokovnjaki menijo, da je edinstvenost odločilen dejavnik uspešnosti novega izdelka na trgu. Pri tem navajajo, da naj bi bila možnost za uspeh takega izdelka kar 98 %. Med ostale bistvene dejavnike uvrščamo medsebojno prepletanje tehnologije in trženja, kvaliteto izvajanja aktivnosti v vseh fazah in stanje na trgu. (Kotler 2004, str. 352). 4.2 Vzvodi za razvoj izdelka in razvoj kot projekt Čeprav se večina podjetnikov zaveda, da je za uspešen prodor na trg potrebno proizvajati nove izdelke- pa naj si bodo to povsem novi ali zgolj spremenjeni, vsekakor ni dovolj zgolj nov izdelek, ampak mora izpolnjevati to, kar trg potrebuje v tistem trenutku in v načrtovanem življenjskem ciklu le-tega. Po Dovžanu bi razvoj poskrbel, da so na novem izdelku izpolnjeni naslednji kriteriji (1993, 3): -. z vidika izdelave mora biti tehnično uspešno zasnovan,. -. s potrošnikovega vidika mora biti uporaben in. -. rentabilen (ekonomsko upravičen) v poslovnem izidu podjetja. V nadaljevanju bomo pogledali, kateri so vzroki oz. vzgibi, ki usmerjajo podjetnike v. snovanje in razvoj novih izdelkov. Vzroke, zaradi katerih se podjetniki lotevajo razvoja vedno. 19.

(29) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. novih izdelkov oz. vzroki za njihovo inovacijsko dejavnost so lahko zunanji (eksterni) in notranji (interni). Oboji nastanejo na podlagi podatkov, ki jih lahko podjetnik pridobi iz lastne organizacije, okolja in predvidevanj o ekonomsko-političnem položaju v tržnih segmentih, kjer želi sodelovati.. Eksterni vzvodi so tako lahko (Dovžan, 1993, 5): -. naši izdelki so ekonomsko in tehnično-tehnološko zastarali,. -. novi tehnično-tehnološki postopki za izdelavo boljših alternativ so dostopnejši,. -. novejši in ugodnejši materiali z boljšimi lastnostmi,. -. spremenjene potrebe ciljnih skupin,. -. variiranje povpraševanja,. -. padec prihodkov in. -. zakonodajni ter gospodarsko-politični ukrepi družbe oz. države itd. Interni spodbujevalni vzvodi, ki delujejo na podjetnika in ga prepričajo v načrtovanje. izdelkov, pa so (Dovžan, 1993, 6): -. presežne kapacitete, ki jih je mogoče bolje izkoristiti,. -. doseganje bolj stabilnega poslovanja in zmanjševanje rizika,. -. prenos novodobnih dosežkov s področja razvoja, tehnologije in trženja v lokalno okolje,. -. smotrnejša izraba proizvodnje, logistike, sestave in montaže,. -. boljše pretočni in pripravljalno-zaključni časi zaradi povezovanja proizvodnih celic,. -. okoljevarstvo, dobro ime podjetja itd.. Kot smo dejali, je težnja po razvoju novega izdelka predvsem iz razloga, ker lahko s tem dosežemo rast in nadaljnji razvoj podjetja. Zaradi tega v ponazoritvi klasifikacije različnih možnosti rasti podjetja (Ansoff matrika, 1968) vidimo tudi uvajanje novega izdelka. Ansoff povzema predvsem dva glavna parametra, ki soodvisno pripomoreta k rasti organizacije: povečevanje trženjskih priložnosti in po drugi strani povečevanje možnosti za plasiranje novih izdelkov. Iz tega izhaja, da je razvoj novih izdelkov vsekakor ena izmed 4 možnih razvojnih strategij. V vsaki izmed štirih celic matrike, lahko vidimo različne možnosti variant obeh spremenljivk: trg - izdelek. Največja slabost matrike je zgolj v tem, da predpostavlja, da možnosti za rast obstajajo vedno, kar pa vemo, da ni zmeraj tako (Trott 2002, str. 204).. 20.

(30) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Slika 2: Ansoffova preglednica izbire poslovne strategije za rast organizacije. Vir: [Kotler, 2004, 77] Razvoj novih izdelkov lahko obravnavamo tudi z drugačnega stališča, in sicer kot projekt oz. kot program projektov. Takšno obravnavanje nam pomaga razumeti, da razvoj novih izdelkov sooblikujejo tudi nekateri elementi zagonskega elaborata projekta, kot so ciljna analiza rizikov, taktika izvedbe, finančni plan itd. Prav tako je nujnega pomena, da so projekti razvoja novih izdelkov pravočasno končani, saj v nasprotnem primeru lahko pride do luknje v določenem tržnem segmentu, predvsem pa lahko zamudimo konec življenjskega cikla izdelkov (glej sliko 3), ki smo jih že predhodno predstavili na trgu in bodo počasi zastareli.. 21.

(31) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Slika 3: Življenjski cikel izdelkov. Po Haucu (2004, 53) so lahko projekti razvoja novih izdelkov naslednji: • Projekti, s katerimi izvajamo izboljšave na izdelkih (oblikovne spremembe, dodatki, nove ali izboljšane funkcije…) • Projekti, s katerimi do neke mere izpopolnimo izdelek (izboljšane funkcijske zmogljivosti, sprememba dizajna, združevanje več izdelkov v enega ali v skupino leteh…) • Projekti, s katerimi plasiramo nov izdelek (izdelek dobi povsem novo obliko, dodatne, do zdaj nevidene funkcije, novo poimenovanje izdelka itd.) Projektni razvoj novega izdelka je neizogibno povezan z invencijsko-inovacijskim managementom, in sicer preko t.i. inovacijskega projekta, ki je izveden z namenom izdelave rešitve problema ali primanjkljaja na področju novih izdelkov nekega tržnega segmenta (nov izdelek ali storitev oz. proces je rezultat inoviranja).. V inovacijskem projektu, ki mora izhajati iz razumevanja problema in želja potrošnikov, so zajeti naslednji elementi (Leber, 2004): •. iskanje idej,. •. preizkus idej,. •. realizacija idej,. •. vrednotenje idej.. Poleg tega lahko dodamo še naslednje aktivnosti: •. finančno svetovanje,. •. patentna zaščita, varovanje idej, licence,. 22.

(32) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝ •. ˝Diplomsko delo˝. testiranje, ocenitev…. Slika 4: Relacija med invencijsko-inovacijskim managementom in razvojem izdelka. Vir: [Leber, 2004] Razvoj novih izdelkov je vsekakor potrebno spremljati vedno bolj natančno in dosledno, saj se dandanes soočamo z (Leber, 2004): •. Vedno krajšimi življenjskimi cikli izdelkov – inoviranje mora biti stalno prisotno,. •. Usmerjanje v izpolnjevanje posameznih potreb kupcev (proizvodnja po naročilu),. •. Globalizacija in globalne gospodarske in etično-moralne krize hitro spreminjajo tržišča,. •. vedno nove oblike podjetništva; zapletene in moderne tehnologije.. 23.

(33) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 4.3 Faze razvoja novega izdelka Ugotovili smo, kako medsebojno odvisno povezana so številna interdisciplinarna področja, predvsem pa prednjačita invencijsko-inovacijski management in razvoj z raziskovanjem, prav tako pa je zaželeno, da pa se v okvir vseh dejavnostih redno vključujejo še ostali oddelki, kot so proizvodnja, logistika in marketing. Znotraj razvoja novega izdelka je namreč potrebno: . redno preverjanje primernosti ideje in osnutka novega izdelka (zadostna kvaliteta, proizvodljivost in privlačnost oblike, ustreznost z zakonodajo in standardi itd.),. . ekonomsko-poslovna. analiza. (smiselnost. razvoja. novega. izdelka,. določitev. predvidenih količin za prodajo, prihodki od prodaje, pregled konkurentov v danem tržnem segmentu, gospodarske razmere znotraj ciljnih skupin itd.), . definitivni razvoj (identifikacija lastnosti vseh elementov, sklopov, patentno varstvo novega izdelka, specifične raziskave na področju trženja in tehnoloških novosti),. . verifikacija trženja (osnutek marketinškega spleta, raziskave vedenja potrošnikov itd.) [Kopše, 2010, 34] V kolikor razvoj izdelka obravnavamo skupaj z elementi invencijsko-inovacijskega. managementa (Leber, 2004) gre za linearen proces, ki vsebuje naslednje sklope: -. generiranje idej,. -. pregled in izbor idej in. -. koncept (zasnova izdelka.) Seveda obstaja več delitev razvoja novega izdelka na podsklope oz. aktivnosti, vendar. se bomo v nadaljevanju osredotočili le na eno. Dovžan (1993, 8-25) navaja naslednje sklope aktivnosti, ki spadajo pod razvoj novega izdelka: Trajno iskanje in vrednotenje idej zajema podsklop iskanja idej, kar pomeni načrtovanje prosperirajočih raziskovalno-razvojnih programov, iz katerih bi lahko prišli novi izdelki. S pomočjo teh programov in projektov bi podjetja lahko bolje izkoristila razvojne, proizvodne in tržne zmožnosti. S številnimi metodami za generiranje idej ne dobimo le odgovora na vprašanje, kako delati (know-how), ampak tudi kaj delati (know-what). Pri pridobivanju novih idej si lahko pomagamo tudi s pomočjo:. 24.

(34) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝ -. ˝Diplomsko delo˝. internih virov (zaželeno je, da sposobne kadre v ta namen dodatno spodbujao, seveda pa večino idej pričakujemo od zaposlenih, ki se ukvarjajo s trženjem in izvozom in imajo največ povezave z novitetami na trgu in spremembami oz. dinamiko na njem; še boljše pa je, da podjetja izvajajo raziskave in ugotavljajo potrebe odjemalcev),. -. eksternih virov (dobrodošle so zamisli od zunaj, ki jih ponudijo potrošniki, dobavitelji, konkurenti; zamisli, ki jih dobimo na razstavah, sejmih, v člankih, ter v združenjih, akademskih krogih in klubih). -. drugi specialni postopki generiranja idej (vsem dobro poznani brainstorming oz. »možganska nevihta«, kjer želimo od vseh soudeleženih pridobiti čim več idej, saj šteje kvantiteta, torej količina idej, ne njihova kvaliteta. Dodajmo še metodo 635 in Delphi postopek, ki ju bomo kot inovativni postopek za pomoč pri razvoju izdelka pokazali kasneje. V ta sklop aktivnosti prištevamo še subaktivnost klasificiranja in ocenjevanja idej,. preko katerega pridemo do seznama ustreznih zamisli, ki jih določimo z ocenjevalnimi lestvicami, saj smo navsezadnje omejeni s proizvodnimi zmogljivostmi in tržnimi zakonitostmi, zato vseh idej ni možno uresničiti. Po vseh podaktivnostih sledijo še tržne raziskave, da vemo, kaj lahko pričakujemo od vseh ciljnih skupin v našem tržnem segmentu. Ugotavljanje tržnih potreb in proizvodnih možnosti je sklop aktivnosti, ki se pričnejo z identificiranjem potreb odjemalcev, in sicer obsegajo raziskave želja, kupne moči v našem segmentu, razmere na lokalnem in globalnem trgu, ugotovitev velikosti in lastnosti odjemalcev v našem tržnem segmentu ter konjunkture ali recesije in napovedi ekonomske situacije v naslednjih letih. Kot smo omenili prej, so v vsaki družbi bodisi zaposleni bodisi odjemalci na različnih stopnjah zadovoljenih potreb, zaradi česar nam pri obravnavi ciljnih skupin v naših tržnih segmentih lahko pomaga Maslowa hierarhična teorija (fiziološke potrebe, potrebe po varnosti, potrebe po pripadnosti, potrebe po samospoštovanju, ugledu in potrebe po samouresničevanju), saj lahko na podlagi ugotovitev usmerimo izdelke, da z lastnostmi zapolnjujejo potrebe odjemalcev. Navkljub usmerjenosti v potrošnika, kar navsezadnje je cilj uvedbe metode QFD, o kateri bomo govorili v nadaljevanju, pa ne smemo pozabiti, da mora vsaka potreba biti izvedljiva z vidika tehničnih in ekonomskih zmožnosti. Ustvarjanje novega izdelka – nastanek prototipa je faza, v kateri zagotovo napredujemo iz raziskovalnega v razvojni del. Zamisli za nove izdelke, ki smo jih ocenili in izbrali, sedaj prinašajo določeno stopnjo rizika, saj postavljajo proizvajalca v položaj, ko more nove izdelke poslati v nove tržne segment in usmerjati prodajo v druge sektorje. Na tej stopnji mora biti 25.

(35) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. proizvajalec oz. prodajalec zelo fleksibilen, saj se mora prilagajati nenehnim spremembam na trgu in biti zmožen takojšnjega odziva. Vsem predhodnim aktivnostim končno sledi konstruiranje izdelka, ki mora slede najnovejšim smernicam na tem področju in izpolnjevati: -. načelo funkcionalnosti,. -. načelo najmanjše teže,. -. načelo najnižjih proizvodnih stroškov,. -. načelo najmanjših gabaritnih mer,. -. načelo najmanjših obratovalnih stroškov,. -. načelo enostavnega upravljanja in. -. načelo enostavnega vzdrževanja (servisi).. Poleg osnovnih elementov oz. parametrov, ki jih je potrebno izpolniti, pa ne smemo zanemarjati estetske funkcije in drugih funkcij, ki jih lahko pravilno dodamo, če ustrezno implementiramo marketing, invencijsko-inovacijski management in razvoj izdelka ter pravilno razberemo potrebe odjemalcev. Med drugim lahko s primerno obliko dosežemo: -. celovitost (enostavnost oblike, sorazmerij, ponovljivost…),. -. zanimivost (poudarek, kontrast, ritem…),. -. ravnovesje (simetrija) in. -. površina (barva, prevleka…).. Seveda nikoli ni mogoče doseči popolnega izdelka oz. vključiti vseh funkcij – ravno zaradi tega pa moramo biti pripravljeni se hitro odzvati, v kolikor se na trgu spremenijo potrebe odjemalcev oz. so zaželene druge funkcije izdelka, kot te, ki jih ponujamo mi. Prav tako je bilo analitično in eksperimentalno potrjeno, da s pravilno izbiro funkcij (odstranitvijo nepotrebnih) zmanjšamo proizvodne stroške za do 25 %. Tehnično-tehnološko in trženjsko validiranje vzorca novega izdelka - prototipa je potreben sklop več postopkov, preko katerih ugotovimo strukturne pomanjkljivosti na področju konstrukcije in tehnično-tehnoloških zmogljivosti proizvodnje. Vsekakor je v tej fazi potrebno zadostiti vsem zakonskim določilom, standardom, varnostnim zahtevam, zahtevam celovitega obvladovanja kakovosti in projektni dokumentaciji. Prav tako je vse bolj pomembna ekologija, zato mora izdelek kar se da minimalno obremenjevati okolje in zdravje ljudi. V aktivnostih tržnega testiranja mislim predvsem na reprezentativni vzorec, ki mu v čim večjem številu ponudimo vzorce novega izdelka. Le-to lahko opravimo: -. pred predstavitvijo novega izdelka na trgu, 26.

(36) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝ -. pri uvodnem plasiranju izdelka na trg ali. -. po določenem obdobju prodaje izdelka.. ˝Diplomsko delo˝. Preko teh podatkov iz trženjske analize lahko z dovolj velikim reprezentativnim vzorcem že pridemo do ustreznih informacij o tem, kakšna bo prodaja našega izdelka. (povz. po Dovžan, 1993, 22-53) Čeprav lahko v razvoju novega izdelka upoštevamo več vidikov, se žal zadnja leta uveljavlja predvsem trženjski način razvoja novih izdelkov, saj tako narekujejo vedno bolj naraščajoče potrebe odjemalcev in individualizirane želje ciljnih skupin v tržnem segmentu. Trženjski koncept razvoja novega izdelka temelji na kupcu oz. porabniku, upošteva se njegove želje, potrebe, ravnanja in odločitve, predvsem pa je ponudba ustrezno segmentirana in ima jasno opredeljene ciljne skupine (odjemalce in potrošnike). V kolikor se podjetja odločijo za takšen princip delovanja in razvojno-raziskovalnega dela, ne smejo preferirati maksimiziranja dobička ali prodaje, ampak se usmeriti h kupcu in za voljo morebitnega manjšega začetnega prihodka poskrbeti za izpolnjevanje ustreznih potreb. Prav tako pa je nujno tudi dobro poznavanje konkurence, kar je temelj za uspešno izvajanje aktivnosti razvoja novega izdelka. Glede opredelitve konkurentov in konkurence je stroka mnenja (Snoj in Gabrijan, 2008) da podjetje, ki izmenjuje izdelke z določenimi ciljnimi skupinami, je nemalokrat njihov edini dobavitelj (prodajni trg) ali odjemalec (nabavni trg). V procesu trgovanja (nabava in prodaja) izdelkov s svojimi ciljnimi skupinami se podjetje – nosilec trženjskih aktivnosti po navadi srečuje z drugimi gospodarskimi družbami, ki menjavajo oziroma skušajo izmenjati izdelke z enakimi ciljnimi skupinami. Podjetja, ki to želijo, moramo obravnavati kot njene konkurente.. 27.

(37) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. 5 METODA QFD Vsak dan več konkurentov, hitro spreminjajoče zahteve trga in razvoj tehnologije, so vzrok za vse večje skrajševanje življenjske dobe izdelkov na tržišču. Izdelke, ki so še včeraj bili paradni konji, hitro zamenjajo novi, prejšnjim pa padajo cene. Zato je stalen razvoj novih izdelkov ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja na trgu. Ključ do dolgoročnega uspeha je torej stalen razvoj podjetja in izdelkov, uresničevanje zastavljenih strateških ciljev in izbranih strategij. Razvoj, prilagojen željam in potrebam kupcev, ki rezultira v proizvod z odličnimi tehničnimi specifikacijami in kakovostnimi lastnostmi želja kupcev, pa je eden izmed poglavitnih ciljev metode QFD (Quality Function Deployment).. 5.1 Nastanek in razvoj metode QFD V nadaljevanju bomo obravnavali metodo razvoja funkcij kakovosti, ki se uporablja pri procesu načrtovanja razvoja izdelka in storitev. Na osnovi metode QFD ( Quality function deployment method ) se določi končni cilj, to je kvaliteta izdelka, ki najbolj ustreza potrebam kupcev. Metoda QFD temelji na osnovnem diagramu, ki se imenuje hiša kakovosti, v njem pa so zapisane zahteve kupcev in njihova pomembnost, tehnične karakteristike produkta in njihove povezave z željami potrošnikov, medsebojne odvisnosti tehničnih značilnosti, primerjalne ocene izpolnjevanja potrošnikovih želja ter tehničnih-tehnoloških lastnosti preučevanega in izdelkov, ki so plod konkurence. Metoda QFD je primerna za uporabo v zgodnji fazi razvoja izdelka. Namenjena je uporabi v vseh postopkih tehničnega razvoja, priprave dela, proizvodnje in zagotavljanja kakovosti. Z njo upoštevamo želje po stopnjah navzdol - metoda namreč nudi možnost povezovanja diagramov od zgornjega nivoja vedno bolj dol, tako da so bistvene zahteve iz diagrama na višjem nivoju ustrezno razvite na diagramu nižjega nivoja vse do tiste točke, ki je nujna za zanesljivo izpolnjevanje potreb kupcev. Idejo razvoja funkcij kakovosti – QFD sta leta 1966 na Japonskem predstavila Yoji Akao in Shigero Mizuno (History of QFD, 2004, 54). Leta 1972 so jo prvič praktično uporabili v Mitsubishijevi ladjedelnici v japonskem mestu Kobe za razvoj supertankerjev. Japonska podjetja so bila med prvimi, ki so uporabljala metodo QFD in zanesljivo lahko trdimo, da se je zelo hitro razširila med uspešna japonska podjetja. V sedemdesetih letih 28.

(38) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. dvajsetega stoletja se je razširila v različne dejavnosti, pri čemer so jo prve kot serijsko orodje uporabljale tovarne iz industrije avtomobilizma na Japonskem. Metoda QFD je omogočila večje prihranke pri stroških uvajanja novih serij avtomobilov in zmanjšala čas uvajanja. Levji delež pri razvoju in popularizacij te metode ima predvsem tovarna Toyota, ki je s pomočjo te metode v letih med 1977 in 1984, zmanjšala stroške razvoja novega izdelka za 61 % in čas razvoja novega izdelka za eno tretjino (Metode – QFD – Uvod, 2002, 32). V ZDA je bila metoda prvič predstavljena leta 1983. Znanstvena inštituta ASI in GOAL sta prilagodila QFD ameriškemu načinu razmišljanja in poenostavila določene faze, metoda pa je bila predstavljena predvsem v povezavi s podjetji Xerox in Ford. Širšo uporabo je v razvitih deželah zahoda dosegla v začetku devetdesetih, v ZDA pa je bil v zadnjih letih razvoj na tem področju tako silovit, da so prekosili celo Japonsko. Metoda QFD se je z leti in na podlagi različnih področij uporabe delno spreminjala, najočitnejša je razlika med osnovno metodo, ki predstavlja japonski način in kasnejšo, ki se je razvila v ZDA. Akao, Makabo in Fukuhara so razvijali QFD na Japonskem, za njihove variante pa je značilno, da ima metoda zelo veliko število matrik (Akao ima za pri nekaterih primerih preko 100 matrik, Fukuhara pa je pri Toyoti Body Shopu uporabil 18 matrik). V ZDA so metodo modificirali na sledeča načina: . Bob King je na osnovi Akao pristopa razvil model (Matrix of Matrices), ki je sedaj temelj GOAL/QFC, pri čemer vključujejo nekateri modeli 30 matrik (primeren za nadaljnjo razčlenitev ).. . Donald Clausing pa je uvedel Makabov model štirih matrik in s tem modelom postavil osnovo pri ASI (prej omenjeni »Matrix of Matrices« ima 6 matrik za planiranje proizvodnje, medtem ko ima model ASI eno samo) (Krajnik, 2005, 22). Ugotovitve raziskave leta 1989 so potrdile, da 10 % uporabnikov QFD uporablja samo. model s štirimi matrikami, 10 % uporabnikov s 30 matrikami, kar 80% uporabnikov pa ima integriran pristop – poskuša vključiti prednosti ene in druge skrajnosti. Sklenemo lahko, da je verzij QFD verjetno skoraj enako številu uporabnikov, kajti vsak uporabnik jo prilagaja izključno svojim potrebam (dodaja faze, uporabo kakšnih specifičnih metod, orodij, vsak določa svoja pravila,...) (Žnidarčič, 1998, 13). V slovenščini za Quality Function Deployment (QFD) uporabljamo besedno zvezo razvoj funkcij kakovosti. QFD bi lahko opisali z naslednjo definicijo, povzeto po American Supplier Institute (ASI): QFD je metoda, ki nam omogoča pretvorbo potrošnikovih preferenc 29.

(39) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. v preference podjetja in to za vsako področje, od raziskav, razvoja izdelka, proizvodnje do prodaje in distribucije. QFD je potrebno obravnavati iz več vidikov, in sicer: . QFD ni samo orodje / metoda za proizvode, ampak je uporabna tudi za procese in storitve,. . QFD ni samo orodje za kakovost, ampak je tudi orodje za načrtovanje izboljšav obstoječih proizvodov, procesov in storitev, kot tudi za predstavitev novih proizvodov, procesov in storitev,. . QFD ne bi smeli uporabljati samo v oddelkih, ki se ukvarjajo s kakovostjo, ampak povsod. Končni uporabnik ni vedno samo potrošnik. Tudi sama organizacija naj se obnaša kot. potrošnik – določi naj si svoje cilje. QFD lahko ustvari relevantne rezultate le pod pogojem, če samo vodstvo organizacije (management) zagovarja uporabo le-te.. 5.2 Uporabnost metode QFD Uporaba metode nam omogoča:  Prenos potrošniškega razmišljanja v tehnično-tehnološke specifikacije – QFD omogoča strukturno pretvorbo potrošnikovih želja, ki pogosto niso eksplicitno opredeljene; izkazane želje in potrebe prenesemo v tehnične lastnosti, ki jih potrebujejo inženirji in tehnologi, da lahko razvijejo dober proizvod, storitev, proces. Upoštevanje lestvic lastnosti, ki jo določijo kupci, daje razvijalcem moč, da se posvetijo problemom – ciljem, ki so za potrošnika bistvenega pomena.  Analizo povezav med potrošniki in razvojem in lažjo vizualizacijo – končni izdelek lahko daje videz nepovezanosti, vendar je ob sodelovanju oblikovalca matrik zelo enostavno preiti iz ene matrike v drugo tudi zunanjemu sodelavcu in mu obenem natančno prikazati vse ozadje, ki je za kakšnim simbolom – številko in kako posamezna soba vpliva na druge.  Podatke in znanje, pridobljeno od medsebojno soodvisno povezanih razvojnih skupin – zaželeno je, da je mešana, izobražena in predvsem medsebojno dobro usklajena skupina – boljši je končni rezultat. Zaradi te neposredne bližine članov tima in njihovega 30.

(40) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. specifičnega strokovnega znanja omogoča povezan pristop k razvoju, pri čemer ni nobena lastnost zanemarjena – izpuščena ali pa preveč poudarjena. Uporabnost QFD metode je vidna predvsem zaradi dejstva, da že v zgodnjih – začetnih fazah pripomore k odločitvam, ki imajo vpliv na končni rezultat. Kot vemo, pa po načelu »pravila deseterice (Ačko, 2012, 31)« stroški v naslednjih fazah ob napačnih odločitvah močno narastejo. Odločitev o tem, kakšen koncept se bo razvijal, povzroči približno 80% končnih stroškov (razvoj, proces, montaža, materiali, izdelava delov,...). vpliva pa tudi na dolžino razvojnega cikla, čas trajanja procesa (proizvoda ali storitve), trpežnost izdelka, distribucijo in servisno službo, marketing itd. Ugotovitve raziskovalne skupine McKinsey & Co leta 1989 na področju visoko tehnoloških proizvodov so pokazale, da produkti, predstavljeni na trgu s 6-mesečno zamudo, prinesejo 33 % manj dobička v 5 letih. Na drugi strani pa proizvod, ki je uvrščen v tržni segment pravočasno, toda s 50 % večjimi stroški od pričakovanih, zmanjša dobiček v 5 letih le za 4%. Globalni trendi v zadnjih letih nakazujejo, da to te številke vsako leto še večje. Med vzroke za zamujanje pri razvijanju in pošiljanju novih izdelkov na trg lahko omenimo predvsem naslednje (Žnidarčič, 1998, 28): . Slabo določene zahteve izdelka 71%. . Nedoločene tehnično-tehnološke karakteristike 58%. . Premajhna podpora višjega managementa v podjetju 42%. . Primanjkljaj denarnih in materialnih sredstev 42%. . Nestrokovno in neustrezno vodenje projektov 29% Zgodnja faza razvoja izdelka je najprimernejša za implementacijo metode QFD, saj nam. lahko koristi v vseh aktivnostih tehničnega razvoja, pri pripravi dela, proizvodnje in zagotavljanju kvalitete. Dejstvo je, da metoda QFD prinaša prednosti ne glede na panogo, v kateri je podjetje. Metodo QFD so vključili že v mnogih panogah proizvodnje in storitev, predvsem pa jo koristijo v letalstvu, elektroniki, avtomobilski industriji, ladjedelništvu, javnih podjetjih, izdelkih in storitvah za prosti čas. Kot vidimo iz naštetih panog, lahko trdimo, da je ustrezna predvsem za velikoserijsko proizvodnjo in panoge, kjer se zahteve potrošnikov hitro spreminjajo, vendar je primerna tudi za številna manjša in storitvena podjetja, ki imajo tendenco po doseganju fleksibilnosti na več področjih.. 31.

(41) ˝Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo˝. ˝Diplomsko delo˝. Faze oz. nivoje razvoja izdelka običajno pri metodi QFD razčlenimo v štiri medsebojno odvisne nivoje. Pojem razvitje funkcij kakovosti govori ravno o razčlembi zahtev po stopnjah navzdol, tako da so bistvene zahteve iz diagrama višjega nivoja (želje potrošnikov) razvite na diagramu nižjega nivoja, tako globoko, kot je potrebno za zanesljivo izpolnitev zahtev kupca. Najpogostejši model takega sistema je Clausingov 4-fazni model (Ačko, 2012, 32), po katerem se zahteve kupca prevedejo skozi naslednje faze: . načrtovanje izdelka, ki prevede zahteve kupca v značilnosti izdelka,. . načrtovanje komponent, ki prevede značilnosti izdelka v značilnosti sestavnih delov,. . načrtovanje procesov, ki prevede značilnosti sestavnih delov v tehnologijo izdelave,. . načrtovanje proizvodnje, ki prevede tehnologijo izdelave v proizvodna navodila.. Shematsko lahko prikažemo povezave med njimi na naslednji način:. Slika 5: Shema povezav v uporabi metode QFD. Vir: [Ačko, 2012, 33]. 32.

References

Related documents

In this report a type of ANN denominated Feed-Forward Neural Network (FFNN) has been tested for modeling of the Turbec microturbine Combined Heat and Power (CHP) unit, T100..

Data from four academic medical centers (Academic Medical Center [AMC], Erasmus Medical Center [EMC], Leiden University Medical Center [LUMC], and University Medical Center

Primal cut records were only retained if the recorded cut weight from both sides of the carcass had a within-animal coefficient of variation of <0.1, and

Garage Door Header Wall Header Bracket Door Bracket Straight Door Arm Curved Door Arm Trolley Emergency Release Rope & Handle Rail Belt Rail Tab ONE-PIECE DOOR WITHOUT

The structure consists of two exterior columns with a similar steel framed structure extending back into the main exterior wall of the building (See Photo #12).. We could not

Impacts of biological invasions, manage- ment needs, and recovery efforts for rare plant species in Haleakala National Park, Maui, Hawaiian Islands.. Restoration of endangered

OF Wil Myers (KC) fell a home run short of the cycle in Tuesday’s win at Salt River after he went 3- for-6 at the plate with two RBI … solo home run in the first inning Monday,

At method level, AspectMaps provides a visualization that shows both call and execution shadow points at that method, concisely visualizing a large amount of data.. For each