Development of e-learning material to support the use of Essence platform for small and medium sized enterprises

Full text

(1)Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov. RAZVOJ E-UČNEGA GRADIVA ZA PODPORO UPORABI ESSENCE PLATFORME V MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH. Mentor: doc. dr. Mirjana Kljajić Borštnar Somentor: izr. prof. dr. Andreja Pucihar Kranj, september 2016. Kandidat: Dušan Radovanovič.

(2) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Mirjani Kljajić Borštnar in somentorici izr. prof. dr. Andreji Pucihar za pomoč in nasvete pri izdelavi magistrskega dela. Hvala dr. Gregorju Lenartu za pomoč in tehnične nasvete pri izdelavi magistrskega dela. Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je vsa leta stala ob strani in me spodbujala..

(3) POVZETEK Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) je kljub dolgotrajnim spodbudam še vedno šibka. MSP so sicer sodeč po raziskavah dobro opremljena z IKT, medtem ko uporaba celovitih rešitev za podporo poslovanju glede na velika podjetja še vedno zaostaja. V eni izmed iniciativ, v kateri je sodelovalo šest evropskih držav (Poljska, Italija, Nemčija, Avstrija, Slovenija in Madžarska), je bila razvita spletna rešitev za celovito podporo poslovanju MSP. Medtem ko je razširjenost uporabe e-poslovanja med velikimi in srednjimi podjetji v Evropi velika, mikro in mala podjetja precej zaostajajo na tem področju. Razloge lahko iščemo v šibkem poznavanju procesov in tehnologij, ceni tovrstnih storitev in tudi velikem številu ponudnikov teh storitev. Osnovni cilj projekta je bil takšnim podjetjem ponuditi dostop do storitev e-poslovanja in na ta način izboljšati njihovo konkurenčno prednost. Spletna rešitev omogoča malim in srednje velikim podjetjem (MSP) poleg osnovnih storitev e-poslovanja (elektronsko izmenjavo poslovnih dokumentov) tudi upravljanje logistike (optimizacijo oskrbovalnih verig z oblikovanjem lastnih poslovnih mrež) ter komuniciranje. Za namene evalviranja e-storitev so bili izvedeni pilotni projekti v šestih sodelujočih državah ter hkrati tudi trije čezmejni pilotni projekti. Na podlagi pridobljenih izkušenj z uporabo Essence spletne rešitve bodo izdelane nadgradnje in dopolnitve. Za uspešno izvedbo pilotnih projektov je bilo potrebno razviti e-učno gradivo (video vodiče in pisno gradivo), ki služi za seznanjanje in izobraževanje uporabnikov spletne rešitve v malih in srednje velikih podjetjih. Predmet raziskave magistrske naloge je razvoj e-učnih gradiv za podporo uporabi spletnih rešitev, namenjenih MSP. Ker je pri tem potrebno upoštevati tako šibko poznavanje e-poslovanja kot tudi uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije, različna kulturna in poslovna okolja, izziv ni trivialen. E-učna gradiva morajo biti preprosta za razumevanje, sistematična in prilagojena samostojni uporabi.. KLJUČNE BESEDE: -. Mala in srednjevelika podjetja (MSP) Spletna rešitev e-učno gradivo Optimizacija logistike e-poslovanje.

(4) ABSTRACT Use of information and communication technologies despite long-term incentives are still weak in small and medium-sized enterprises. SMEs are according to researches well equipped with ICT, while the use of integrated solutions for business support are still lagging behind compared to the large companies. In one of the initiatives in which countries like Poland, Italy, Germany, Austria, Slovenia and Hungary participate, it has been developed a Web solution for comprehensive business support for SMEs. While the prevalence of e-commerce among large and medium-sized enterprises in Europe is great, micro and small enterprises are still lagging behind in this field. The reasons can be found in a poor knowledge of the processes and technologies, the price of such services, as well as a large number of providers of these services. The main objective of this project is to offer above mentioned companies access to e-commerce services and improve their competitive advantage at the same time. This web platform provides small and medium-sized enterprises (SMEs) in addition to the basic services of e-commerce (electronic exchange of business documents), tool for logistics management (optimization of supply chains by creating their own business networks) and communication tool. For the purposes of evaluating e-services there will be conducted pilot studies in the six participating regions and also three transnational pilot studies. Based on the experience gained with the use of this platform upgrades and modifications will be made. For the successful realization of the pilot studies it will be required to develop e-learning materials such as (video guides and written materials), which will serve to inform and educate users of Essence e-services in small and medium-sized enterprises. The subject of the research in this master's thesis is the development of e-learning materials for use of Essence e-services designed for SMEs. The challenge is not trivial because it must be taken into account weak knowledge of e-commerce as well as the use of information and communication technologies and different cultural and business environments. E-learning materials should be simple to understand, systematic and adapted for independent use.. KEYWORDS: -. Small and Medium Sized Enterprises (SME) Web platform e-learning material Logistics optimization e-commerce.

(5) KAZALO 1.. UVOD ...................................................................................... 1 1.1 Predstavitev problema................................................................ 1 1.2 Opredelitev ciljev naloge ............................................................ 3 1.3 Predstavitev okolja.................................................................... 4 1.4 Predpostavke in omejitve ............................................................ 6 2. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ....................................................... 7 2.1 Strategija razvoja in načrtovanja ................................................... 7 2.2 Načrtovanje in razvoj e-učnega gradiva ........................................... 9 3. REZULTATI ............................................................................... 15 3.1 Predstavitev Essence spletne rešitve .............................................. 15 3.2 Priprava scenarijev ................................................................... 16 3.3 Izdelava gradiva ...................................................................... 17 3.3.1 Vzpostavitev nove storitve ali novega produkta ............................ 18 3.3.2 Ustvarjanje novega kupca...................................................... 19 3.3.3 Nova storitev (e-katalog) ....................................................... 20 3.3.4 Ustvarjanje nove aktivnosti .................................................... 20 3.3.5 Ustvarjanje novega modela procesa .......................................... 21 3.3.6 Povezovanje procesov s storitvami ........................................... 22 3.3.7 Ustvarjanje nove ponudbe ..................................................... 23 3.3.8 Vnos ponudbe glede na povpraševanje ....................................... 24 3.3.9 Ustvarjanje novega naročila ................................................... 25 3.3.10 Pridobivanje naročila .......................................................... 26 3.3.11 Pregledovanje naročila........................................................ 27 3.3.12 Spremljanje statusa naročila ................................................. 28 3.3.13 Izvrševanje naročila ........................................................... 28 3.3.14 Podrobni pregled naročila .................................................... 29 3.4 Testiranje in dopolnjevanje gradiva ............................................... 30 3.5 Opis pilotnih projektov .............................................................. 30 3.5.1 Emilia-Romagna pilotni projekt ............................................... 31 3.5.2 Pomurje pilotni projekt ........................................................ 32 3.5.3 Wielkopolska pilotni projekt ................................................... 33 3.5.4 Styria pilotni projekt ........................................................... 34 3.5.5 Leipzig-Halle pilotni projekt ................................................... 34 3.5.6 Nyugat-Dunantul pilotni projekt .............................................. 35 3.5.7 Transnacionalni pilotni projekti ............................................... 36 3.6 Ključne ugotovitve ................................................................... 38 4. DISKUSIJA IN ZAKLJUČKI ............................................................... 39 LITERATURA IN VIRI ....................................................................... 40 PRILOGE .................................................................................... 42.

(6) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 1.. Magistrsko delo. UVOD. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Magistrsko delo je nastajalo v okviru čezmejnega projekta Essence (Easy eServices to Shape and Empower SME Networks in Central Europe), v katerem je sodelovalo šest regij iz prav toliko držav. Eden od ciljev projekta je bil tudi izvedba pilotnih projektov za mala in srednje velika podjetja v omenjenih državah in treh čezmejnih državah. V okviru magistrske naloge je bilo za uspešen zaključek in dosego cilja projekta potrebno razviti e-učno gradivo (video vodiči, Microsoft PowerPoint predstavitve in Microsoft Word gradivo), s katerim smo podprli izvedbo delavnic v okviru pilotnih projektov. Vso izdelano gradivo se nanaša na spletno rešitev Essence in je namenjeno zainteresirana podjetja seznaniti in naučiti uporabljati e-Storitve, ki jih ponuja Essence spletna rešitev za celovito podporo poslovanju. Uspešnost izdelave magistrske naloge je pogojena z uspešnostjo izvedbe samega projekta. Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost izvedbe projekta, so koordinacija vseh vpletenih v projektu, planiranje projekta, predviden čas do zaključka posameznih faz projekta, sredstva in viri. Ker gre za mednarodni projekt, je potrebno razviti e-učno gradivo v angleškem jeziku in na primerih oziroma scenarijih, ki bodo relevantni za vsa zainteresirana podjetja v vseh sodelujočih državah. To lahko samo po sebi predstavlja problem, saj zainteresirana podjetja delujejo v različnih gospodarskih panogah. Zaradi tega razloga je nadvse pomembno, da bo e-učno gradivo čim bolje narejeno in s tem posledično bolj razumljivo zainteresiranim podjetjem, saj bo to vplivalo na končno uspešnost izvedenih delavnic v okviru pilotnih projektov, obenem pa tudi na samo uspešnost Essence spletne rešitve v prihodnosti. Kljub temu, da mnogo malih in srednje velikih podjetij deluje tako na evropskem trgu kot tudi na globalnih trgih pod enakimi pogoji kot velika podjetja, se spopadajo s številnimi omejitvami in preprekami. Večina MSP še vedno ne uporablja ustreznih informacijskih orodij (uporabljajo zgolj Microsoft Office orodja) ter nimajo usposobljenega in specializiranega kadra. V trenutnem gospodarskem okolju lahko MSP delujejo v oskrbovalnih verigah ali pa so del večje oskrbovalne verige oziroma večjega števila verig. Ker MSP pri svojem poslovanju ne uporabljajo ustrezne informacijske in komunikacijske tehnologije, posledično njihovi stroški in procesi niso optimizirani, kar jih hkrati omejuje pri sami rasti in prodoru na tuje trge. Omenjene prepreke in omejitve so bile ključni razlog za nastanek Essence projekta. Ta je stremel k razvoju celovite spletne rešitve, ki bi podprla poslovanje, medsebojno povezovanje mnogih podjetij in komuniciranje MSP v oskrbovalnih verigah. Essence projekt je pomemben, ker opozarja na ključne pomanjkljivosti, s katerimi se v današnjem času srečujejo majhna in srednja velika podjetja. Trenutno je to področje še premalo raziskano, vendar so raziskave na temo optimizacije v malih in srednje velikih podjetjih ter uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij vedno bolj aktualne. V predhodnih raziskavah so že raziskovali optimizacijo transportnih poti in komunikacijo med podjetji z uporabo informacijskih rešitev, kjer lahko kot primer dobre prakse omenimo projekt KASSETTS (Knowledge enabled Access of Central Europe SMEs to Efficient Transnational Transport Solutions ali v prevodu: Na znanju temelječ dostop srednje-evropskih podjetij do učinkovitih čezmejnih rešitev na področju transporta). Gre za evropski projekt, v okviru katerega je prav Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 1.

(7) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. tako nastajal elektronski priročnik za uporabo spletne rešitve. Pri razvoju elektronskega učnega gradiva za Essence spletno rešitev smo zato uporabili nekatera pomembna spoznanja iz projekta KASSETTS. Pri projektu KASSETTS so uspešno rešili težave z logistiko in komunikacijo med podjetij tako, da so med seboj povezali podjetja z ustrezno prilagojeno spletno rešitvijo. Transport so optimiziralis tem, da so zmanjšali število »praznih poti« ter s tem izboljšali obstoječo zmogljivost transporta na istih relacijah. Kot je navedeno v (Hamburg in drugi, 2008), se e-učenje uporablja predvsem v velikih podjetjih, medtem ko večina malih in srednje velikih podjetij nima dovolj znanja in sredstev za razvoj in implementacijo trajnostnih strategij za usposabljanje, ki bi temeljilo na novih medijih in upravljanju znanja za lastne potrebe organizacije. MSP predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij, ki bi morala stremeti k iskanju novih načinov poslovanja, da se bi lahko soočila s čedalje večjimi pritiski, povezanimi z večjo uspešnostjo. Ključni dejavnik uspeha za MSP je sposobnost razširiti zmogljivosti svojih človeških virov. V današnjem poslovnem svetu so uspešne tiste globalne ekipe, ki razvijajo v virtualnih okoljih in osvežujejo svoje sposobnosti z uporabo novih medijev in metod, kot so e-učenje. Rezultati študij kažejo, da manj kot 25 % zaposlenih v MSP sodeluje v programih poklicnega usposabljanja in da manj kot 60 % delodajalcev izvaja kakršnekoli vrste usposabljanj za svoje osebje. Avtorji Hamburg, Engert, Anke in Marin zagovarjajo predvsem kombinacijo e-učenja z Web 2.0 (e-učenje 2.0), saj ponuja številne obetavne možnosti za doseganje trenutnih pričakovanj podjetij z zagotavljanjem podjetniških storitev prek spleta ter izboljšanje sodelovanja, komunikacije in učinkovitosti dela. Kot sledi iz (Werber in drugi, 2015), je v zadnjem desetletju Evropska unija prepoznala pomembnost mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, saj prispevajo k rasti in gospodarskemu razvoju. Znotraj MSP kategorije je definirano, da je mikro podjetje tisto, ki zaposluje manj kot 10 ljudi in v katerem letni promet in/ali letna bilanca v celoti ne presega dveh milijonov evrov. V Sloveniji je bilo leta 2011 registriranih 169.360 podjetij; 94.5 % je bilo mikro podjetij, 4.1 % je bilo majhnih podjetij, 1.2 % je bilo srednje velikih podjetij in 0.2 % velikih podjetij. Največ ljudi je zaposlenih v velikih podjetjih (30.6 %), sledijo mikro podjetja (27.7 %), nato srednje velika podjetja (24.8 %) in majhna podjetja (16.9 %). V letu 2011 so v Sloveniji mikro podjetja ustvarila eno petino celotnega prihodka od prodaje (19.7 %). Podobne deleže so dosegla tudi majhna podjetja (20.4 %) in srednje velika podjetja (26.4 %). Avtorji Werber, Rajkovič, Urh in Žnidaršič ugotavljajo, da se lastniki in upravljavci podjetij zavedajo, da bi morali izboljšati svoje računalniško znanje in veščine, biti obveščeni o novih trendih, slediti razvoju na področju IKT ter da bi morali pridobiti tehnične in vodstvene kompetence, ki so potrebne za učinkovito upravljanje informacijskih sistemov. Vseživljenjsko učenje je poglavitnega pomena za konkurenčnost in uspešnost tako posameznikov kot tudi podjetij, kot je navedeno v (Marolt in drugi, 2007). S pojavom e-izobraževanja se potreba po časovni in fizični prisotnosti prejemnikov znanja zmanjšuje, vendar pa se posledično povečuje potreba po učinkovitih in dobro pripravljenih e-učnih gradivih. S kakovostnim upravljanjem in razvojem človeškega kapitala vplivamo na boljšo učinkovitost organizacijskih procesov, zadovoljstvo ljudi, kakovost produkcijskih rezultatov, tržno uspešnost in. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 2.

(8) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. perspektivnost podjetja. Podjetja lahko ohranjajo konkurenčnost na trgu tako, da vlagajo v obnavljanje in nadgrajevanje človeškega kapitala oziroma investirajo v znanje svojih zaposlenih. Podjetja se tega dobro zavedajo, saj v to vlagajo vedno več časa in denarja ter se čedalje bolj pogosto poslužujejo e-izobraževanja. Vse nakazuje, da bo prav informacijsko komunikacijska tehnologija naslednji korak vseživljenjskega izobraževanja, ki bo vplival na učinkovitost in ekonomičnost izobraževalnega procesa. Pogoji za uspešnost e-izobraževanja so: - postati mora cenejše, - prejemnika znanja mora aktivno motivirati, - podajanje znanja mora biti uporabniško prijazno, multimedijsko podprto in dostopno vsakomur. V prihodnosti bo prav tako pomembno vlogo igralo usposabljanje ustreznih kadrov, ki bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju in razvoju e-učnih gradiv. Kot sledi iz (Sulčič, 2008), je dejavnost slovenskih malih in srednje velikih podjetij na področju e-poslovanja enakovredna dejavnosti podjetij v Evropski uniji. K temu pripomore dejstvo, da ima velika večina podjetij v Sloveniji dostop do širokopasovnega interneta. Mala in srednje velika slovenska podjetja po podatkih Eurostata zaostajajo za podjetji Evropske unije pri e-nakupovanju in e-prodaji, medtem ko slovenska podjetja pogosteje uporabljajo storitve e-uprave. Dejavnik, ki vpliva na to, je, da je ponudba slovenske javne uprave obširnejša od ponudbe javnih uprav preostalih povprečnih držav Evropske unije. Avtor izpostavlja, da je uvedba e-poslovanja slovenskim malim in srednje velikim podjetjem omogočila pridobitev novih znanj, porast učinkovitosti podjetja, hitrejše dostopanje do informacij in boljšo komunikacijo s strankami. Vse to pa se odraža v večji konkurenčni prednosti slovenskih malih in srednje velikih podjetij. Kot je navedeno v letnem poročilu o evropskih malih in srednje velikih podjetjih, je v 28 državah Evropske unije 21.6 milijonov MSP, ki so v letih 2013/2014 zaposlovala 88.8 milijonov ljudi ter ustvarila 3.666 bilijonov evrov dodane vrednosti. Povedano drugače, 99 podjetij od 100 podjetij v tem sektorju so mala in srednje velika podjetja, prav tako velja, da je vsak drugi od treh zaposlenih zaposlen v MSP. To prikazuje, kako pomembna so majhna in srednja velika podjetja (Miller in drugi, 2014). Kot vidimo, avtorji različnih člankov izpostavljajo pomembnost IKT in e-učenja. Sodeč po statistiki MSP morajo stremeti k napredku in prilagajanju trenutnemu poslovnemu okolju, saj močno pripomorejo k razvoju in gospodarski rasti.. 1.2 OPREDELITEV CILJEV NALOGE Cilj magistrske naloge je bil razviti kvalitetno e-učno gradivo v angleškem jeziku (video vodiči, MS PowerPoint predstavitve in Word gradivo), ki bo služilo pri izvedbi delavnic v okviru pilotnih projektov v vseh šestih državah. Na delavnicah v okviru pilotnih projektov se bodo podjetja seznanila z Essence spletno rešitvijo, ki jim bo nudila osnovne storitve e-poslovanja, poleg tega pa bo pomagala bolj učinkovito upravljati s transportom, zmanjšati obremenjenost okolja in povečati produktivnost podjetij ter njihovo konkurenčnost. Essence spletna rešitev rešuje probleme MSP prek razvoja e-poslovanja, e-mreženja in e-logističnih storitev. Med e-storitve, ki jih ponuja spletna rešitev, spadajo: komuniciranje, e-katalogi,. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 3.

(9) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. oblikovanje poslovnih mrež - načrtovanje - delovanje, upravljanje in izmenjava dokumentov in indikatorjev uspešnosti poslovanja (KPI). Rezultat magistrskega dela predstavlja razvito e-učno gradivo v angleškem jeziku (video vodiči, MS PowerPoint predstavitve in Word gradivo), ki temelji na predhodno zastavljenih scenarijih. E-učno gradivo bo seznanilo in naučilo zainteresirana podjetja uporabljati Essence spletno rešitev, hkrati pa se bo omenjeno e-učno gradivo uporabljalo pri izvedbi delavnic v okviru pilotnih projektov v vseh šestih državah.. 1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA Sodelujoča podjetja so bila izbrana prek odprtega razpisa. Po naknadnem dogovoru o skupnem interesu so morala podjetja podpisati Deklaracijo o udeležbi. Podjetja, ki so sodelovala pri projektu, delujejo v različnih omrežjih, poslujejo z različnimi partnerji ter imajo različne dobavitelje in podizvajalce. Regija Emilia-Romagna je ena največjih regij v Italiji. Skoraj polovico ozemlja predstavlja rodovitna zemlja, ki jo uporabljajo za intenzivno kmetovanje in za industrijski razvoj. Dohodek na prebivalca je 21.025 €, kar je precej nad nacionalnim povprečjem, ki znaša 16.315 €. V evropski razvrstitvi na podlagi BDP na prebivalca, ki ga je izdala Evropska komisija, je bila regija Emilia-Romagna vključena med 15 najbogatejših evropskih regij. Emilia-Romagna je tako ena izmed najbolj naprednih in bogatih območij v Evropski uniji. V regiji je 7 % zaposlenih v kmetijstvu, 35 % v industriji in 58 % v preostalih gospodarskih dejavnostih. Stopnja brezposelnosti v Emilia-Romagna znaša samo 5 % (Economy and Statistics About Emilia-Romagna, 2007). Pomurska regija je ena izmed najmanj gospodarsko razvitih regij v Sloveniji. Prevladujoči gospodarski panogi sta kmetijstvo in promet. Podjetja v Pomurju so večinoma mala in srednje velika podjetja, kjer je stopnja uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij zelo majhna. BDP na prebivalca je 11.948 €, stopnja brezposelnosti pa znaša 17.3 %. Leta 2012 je bilo število registriranih podjetij v pomurski regiji 6507 (SI-Stat podatkovni portal, 2015). V Wielkopolski regiji je lociranih 9.3 % vseh podjetij, ki delujejo na Poljskem. Najbolj pomembne gospodarske panoge so industrija, kmetijstvo in finančni sektor. V industriji je zaposlenih 23.6 %, v kmetijstvu 26.2 %, v finančnem sektorju pa 15.1 %. Industrija igra v gospodarstvu pomembno vlogo, saj predstavlja 30 % vseh dohodkov zaposlenih in zagotavlja večji del bruto domačega proizvoda v Wielkopolski regiji. Večina teh industrijskih podjetij spada med mala in srednja velika podjetja. Regija je vodilna v proizvodnji hrane. Donos večine kmetij je primerljiv s tistim v Zahodni Evropi (Wielkopolska - Greater Poland - the regional portal, 2005). Regija Styria se nahaja na jugovzhodu Avstrije in je druga največja avstrijska regija. Po večini se ukvarjajo z industrijo, BDP na prebivalca pa znaša 23.000 €. Najpomembnejše izvozno blago so avtomobili, železniški tiri, high-tech komponente, les, papir, vino in bučno olje. Styria je regija malih in srednje velikih podjetij, saj ima kar 92 % vseh podjetij manj kot 20 zaposlenih, okoli 14.800 Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 4.

(10) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. podjetij pa je opredeljenih kot enočlansko podjetje. Stopnja brezposelnosti znaša samo 7 % (Economy in Styria - Europeserver Styria - Province of Styria, 2015). Mesti Leipzig in Halle sta središči centralno nemške regije. Skupaj imata več kot 800.000 prebivalcev. Gospodarske panoge, ki so zastopane v Leipzig in Halle, so avtomobilska industrija, biotehnološka industrija, energetska industrija in razvoj informacijskih tehnologij. BDP na prebivalca na mesec znaša 1503 €. Približno dve tretjini vseh zaposlenih dela v malih in srednje velikih podjetjih. Stopnja brezposelnosti v obeh mestih je med 9 % in 10 % (Business Development, 2013). Regija Nyugat-Dunantul vključuje mesta Zala, Vas in Győr-Moson-Sopron ter je ena od najbolj razvitih NUTS 2 regij na Madžarskem. Skupna populacija NyugatDunantul regije znaša 997.939 prebivalcev. Najbolj pomembne gospodarske panoge so turizem, avtomobilska industrija, kmetijstvo, lesna in pohištvena industrija. Regija Nyugat-Dunantul zavzema 12 % celotne površine Madžarske. BDP na prebivalca je okoli 9400 € (Region Nyugat-Dunantul, 2010). Delavnice v okviru pilotnih projektov so bile opravljene med aprilom in oktobrom 2014, temeljile pa so na scenarijih, ki so bili predhodno razviti za potrebe oziroma zahteve posameznih pilotnih raziskav. Pri regionalnih pilotnih projektih je sodelovalo 82 podjetij, od tega jih je bilo 8 mrežnih vodij (network leaders) in več kot 10 dobaviteljev (suppliers), in sicer v naslednjih sektorjih/panogah: kmetijstvo, logistika, lesna industrija, proizvodnja pohištva, transport, trgovina, delo s stroji in nudenje IKT storitev. V transnacionalne pilotne projekte je bilo vključenih 30 podjetij, od tega približno 10 % na posamezen sektor/panogo. Pri tem je bilo 3—5 mrežnih vodij in 3 dobavitelji (suppliers), ki so testirali predlagani pristop pri svojem poslovanju v različnih državah. V Essence spletni rešitvi in naših e-učnih enotah, ki jih morajo osvojiti udeleženci delavnic v okviru pilotnih projektov, nastopata dva igralca, ki lahko imata v spletni rešitvi več različnih vlog. Igralca, ki nastopata, sta vodja (leader) in dobavitelj (supplier). Tipi vlog, ki jih lahko prevzame posamezni igralec: 1) Vodja (leader) je lahko v Essence spletni rešitvi tudi dobavitelj (supplier), hkrati pa nastopa tudi kot uporabnik oziroma kupec (user/customer). 2) Dobavitelj (supplier) je lahko v Essence spletni rešitvi oziroma v svoji mreži, ki jo vzpostavi, tudi vodja (leader), hkrati pa lahko nastopa tudi kot uporabnik oziroma kupec (user/customer). Podjetje SATA, ki je razvilo Essence spletno rešitev, je zasnovalo okolje tako, da je lahko vsako podjetje, ki nastopa v spletni rešitvi, vodja (leader) ali pa dobavitelj (supplier) znotraj določene mreže podjetja. V primeru, ko je igralec vodja in prejme naročila od svojih strank zunaj mreže podjetja, lahko prične z načrtovanjem proizvodnje izdelka oziroma storitve v svoji mreži podjetja. Isti igralec lahko prevzame tudi vlogo dobavitelja (supplier), ko prejme naročilo od nekega drugega vodje (leader) znotraj svoje mreže.. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 5.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Kljub temu, da so bili pilotni projekti skrbno načrtovani, da bi ocenili potrebe, uporabnost, skupne značilnosti in posebne potrebe posameznih držav, je bilo potrebno prilagoditi scenarije posameznim državam. Poleg tega je bila ena od omejitev tudi zelo kratek čas za izvedbo pilotnih projektov. To je samo po sebi predstavljalo neke vrste izziv in omejitev, saj se je bilo v nekaterih primerih (pilotnih projektih) potrebno prilagoditi okoliščinam »ad hoc«, tako se vsi pilotni projekti niso izvedli po popolnoma enakih scenarijih. Omejen čas je vplival tudi na sam razvoj e-učnega gradiva, saj ni bilo možnosti do popolnosti testirati in prilagoditi gradiva.. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 6.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 2.. Magistrsko delo. RAZISKOVALNA METODOLOGIJA. Razvoja elektronskega učnega gradiva se bomo lotili s strategijo načrtovanja in razvoja (Oates, 2006; Hevner in drugi, 2004). Pri tem bomo uporabili več metod zbiranja in analiziranja podatkov (pregled in analiza dokumentov, pregled delovanja Essence spletne rešitve), preučili obstoječo literaturo v zvezi s samim projektom in hkrati preučili tudi morebitno literaturo relevantnih predhodnih raziskav. Rezultat magistrske naloge bo e-učno gradivo, ki bo služilo za izvedbo delavnic v okviru pilotnih projektov, kjer se bodo zainteresirana podjetja seznanila z Essence spletno rešitvijo. Izdelava e-učnega gradiva za uporabo spletne rešitve v malih in srednje velikih podjetjih bo potekala v več korakih, saj se bo samo e-učno gradivo spreminjalo oziroma dopolnjevalo glede na potrebe, ki se bodo pojavile tekom izvedb delavnic v okviru pilotnih projektov.. 2.1 STRATEGIJA RAZVOJA IN NAČRTOVANJA Kot navajajo (Vaishnavi in drugi, 2013), je Strategija razvoja in načrtovanja niz sintetičnih in analitičnih tehnik ter perspektiv za opravljanje raziskav v informacijskih sistemih. Strategija razvoja in načrtovanja vključuje ustvarjanje novih znanj skozi oblikovanje novitet ali inovativnih artefaktov (stvari ali procesi, ki že imajo ali pa bi lahko imeli materialni obstoj). Šele z analizo uporabe in izvajanjem teh artefaktov lahko poskušamo skupaj z refleksijo in abstrakcijo izboljšati in razumeti samo obnašanje informacijskih sistemov. Med take artefakte spadajo algoritmi (pridobivanje informacij), človeški in računalniški vmesniki, metodologije načrtovanja sistemov in jezikov. Raziskovalce metodologij Strategij razvoja in načrtovanja lahko najdemo v mnogih disciplinah in na različnih področjih, zlasti v inženiringu, računalništvu in informatiki, saj pri svojem delu uporabljajo različne pristope, metode in tehnike. V zadnjih letih se raziskovanja na področju informacijskih sistemov odmikajo od tehničnih vidikov in preusmerjajo pozornost na upravljalne in organizacijske vidike. S tem namenom mnogo opazovalcev opozarja, da je potrebno preusmeriti raziskovanje na informacijske tehnologije, ki so osnova vsem raziskavam s področja informacijskih sistemov, in tako okrepiti potrebo po Strategiji razvoja in načrtovanja s področja informacijskih sistemov. Metodologija Strategija razvoja in načrtovanja je hitro razvijajoče se področje. V relativno kratkem času se je ime metodologije spremenilo iz »design research (DR)« v »design science research (DSR)«. Design research pokriva širok spekter področij, vendar nima glavne značilnosti design science research, ki je učenje skozi ustvarjanje artefaktov. V letih 2005 in 2006 so raziskovalci pogosto začeli dodajati razlikovalno besedo "znanost" za lažje razlikovanje med obema metodologijama. Za design research velja, da je raziskovanje o načrtovanju, medtem ko je design science research predvsem raziskovanje s pomočjo načrtovanja kot raziskovalna metoda ali tehnika. Design science research ni omejen samo na informacijske sisteme kot učenje skozi ustvarjanje. Področja, kot so izobraževanje, zdravstvo, računalništvo in inženiring, prav tako obsežno uporabljajo metodologijo DSR. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 7.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Kot navajajo (Hevner in drugi, 2004) Strategija razvoja in načrtovanja skuša razširiti meje človeške in organizacijske sposobnosti z ustvarjanjem novih in inovativnih artefaktov. Uspešnost metodologije DSR temelji na jedrnatih konceptualnih okvirjih, jasnih smernicah za razumevanje, delovnih izvršitvah in ocenjevanju samih raziskav. Pri design science research je najbolj pomembno poznavanje in razumevanje samega problema, saj je rešitev uspešno dosežena s kreiranjem in implementacijo načrtovanega artefakta. Strategija razvoja in načrtovanja je že sama po sebi proces reševanja problemov. Metodologija ima sedem korakov: 1) Korak 1 - Načrtovanje artefakta: Izdelava izvedljivega artefakta v obliki konstrukta, modela ali metode. Rezultat naše magistrske naloge oz. artefakt bo izdelano e-učno gradivo (PowerPoint predstavitve, PDF in video vodiči), ki bodo narejeni na osnovi poznavanja in razumevanja delovanja Essence spletne rešitve ter poznavanja potreb udeležencev pilotnih projektov, tj., s katerimi funkcionalnostmi Essence spletne rešitve imajo udeleženci največje probleme in jim nato te funkcionalnosti predstaviti oziroma jih razložiti na čim bolj enostaven in razumljiv način. 2) Korak 2 – Relevantnost problema: Cilj je razviti tehnološko rešitev za pomembne in relevantne probleme. Tehnološka rešitev našega dela so e-video vodiči, ki bodo služili udeležencem kot pomoč pri seznanjanju in uporabi Essence spletne rešitve. E-video vodiči bodo ustvarjeni na podlagi potreb udeležencev in celoviti predstavitvi Essence spletne rešitve. 3) Korak 3 – Evalvacija načrta: Uporabnost, kakovost in učinkovitost načrtovanega artefakta morajo biti natančno dokazane prek dobro izvedenih metod vrednotenja. Izdelano e-učno gradivo bo pregledano s strani ključnih oseb, ki nadzorujejo potek in izpeljavo samega projekta. Morebitne pomanjkljivosti bodo pravočasno odpravljene pred samo izvedbo delavnic v okviru pilotnih projektov, kjer bodo udeleženci prišli v stik z e-učnim gradivom. 4) Korak 4 – Raziskovalni prispevki: Učinkovita strategija razvoja in načrtovanja mora zagotoviti jasne in preverljive prispevke s področja načrtovanega artefakta, načrtovanih temeljev in načrtovanih metodologij. Uspešnost izvedenih delavnic v okviru pilotnih projektov je med drugim pogojena tudi s kvalitetno narejenim e-učnim gradivom, ki ga bodo uporabljali in tudi ovrednotili sami udeleženci pilotnih projektov. 5) Korak 5 – Rigoroznost raziskave: Strategija razvoja in načrtovanja se opira na uporabo strogih metod tako pri izgradnji kot tudi pri vrednotenju načrtovanega artefakta. Pri izgradnji e-učnega gradiva se bomo predhodno seznanili z ustrezno strokovno literaturo. Pridobljeno znanje pa nam bo služilo pri izdelavi kvalitetnega e-učnega gradiva, hkrati pa tudi pri končnem vrednotenju izdelanih artefaktov. 6) Korak 6 – Načrtovanje kot proces iskanja: Iskanje učinkovitega artefakta zahteva uporabo vseh razpoložljivih sredstev za dosego želenih oziroma. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 8.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. zastavljenih ciljev v okviru pravil problemskega okolja. Da smo lahko dosegli zastavljene cilje, smo pri izdelavi e-učnega gradiva uporabili vso možno tehnološko programsko opremo. 7) Korak 7 – Komuniciranje raziskave: Raziskava mora biti učinkovito predstavljena tako tehnološko kot tudi poslovodno usmerjenemu občinstvu. Glede na to, da sodelujoča podjetja pri projektu izvirajo iz različnih panog (kmetijstvo, logistika, lesna industrija, proizvodnja pohištva, transport, trgovina, delo s stroji in nudenje IKT storitev), smo posvečali dodatno pozornost temu, da bo končno izdelano e-učno gradivo razumljivo za vse udeležence pilotnih projektov pri Essence projektu. Kot je navedeno v (Saltuk in drugi, 2014), se Strategija razvoja in načrtovanja spopada z naslednjimi izzivi:    . pomanjkljiva baza znanja, z realnim okoljem ni ni nobenega razmerja oziroma povezave, hitri napredki v tehnologiji in težavnost pri uporabi strogih metodologij vrednotenj samih raziskav.. Prednosti uporabe metodologije:    . Lahko je pokazati nekaj oprijemljivega. Privablja ljudi, ki uživajo v tehničnem in ustvarjalnem razvojnem delu. Pričakovani način raziskovanja na nekaterih računalniških področjih. Veliko možnosti za predlaganje in razvoj novih informacijsko tehnoloških artefaktov, s katerimi lahko prispevamo k bazi znanja.. Slabosti metodologije:     . Lahko se zahtevajo utemeljitve same raziskave. Neprimerna metodologija v primeru pomanjkanja tehničnih ali umetniških spretnosti posameznika. Pri Strategiji razvoja in načrtovanja je težko posploševati. Uspeh je lahko odvisen od raziskovalčeve prisotnosti. Lahko ustvari raziskave, ki hitro niso več aktualne.. 2.2 NAČRTOVANJE IN RAZVOJ E-UČNEGA GRADIVA Specifične potrebe projekta Essence so bile izobraziti sodelujoča podjetja oziroma njihove zaposlene o rabi IKT v poslovanju ter jih naučiti uporabljati v okviru projekta razvito spletno rešitev. Gradivo je moralo biti primerno za potrebe delavnic v okviru pilotnih projektov in za prosto učenje prek spleta (sodelujočih ter ostalih podjetij). Zaradi intenzivnega razvoja in dostopnosti informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) smo se odločili za razvoj e-učnega gradiva, ki bo pomagalo udeležencem pilotnih projektov pri razumevanju in uporabi vseh funkcionalnosti Essence spletne rešitve in bo hkrati uporabno samostojno ter dosegljivo vsem ostalim.. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 9.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Za razvoj e-učnega gradiva smo se odločili, ker omogoča najlažjo in najhitrejšo distribucijo znanja med vse sodelujoče partnerje iz različnih držav, ki so sodelovali na Essence mednarodnem projektu. V nasprotnem primeru bi podjetje SATA, ki je razvilo spletno rešitev, moralo organizirati izobraževalne tečaje v svojem matičnem kraju. To bi pomenilo, da bi se morala vsa podjetja angažirati in poslati svoje zaposlene na izobraževalne tečaje v Italijo, kar bi pomenilo veliko stroškov, porabljenih pa bi bilo veliko več človeških ur dela. Večina zaposlenih, ki so sodelovali na projektu, ima podpovprečna informacijska tehnološka znanja, saj prihajajo iz različnih gospodarskih panog in ravno iz tega razloga se je pojavila potreba po razvoju dodatnih e-učnih gradiv. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov smo se odločili za razvoj tekstovnih in video gradiv, saj smo jih lahko preprosto distribuirali prek različnih medijev (elektronska pošta, USB ključi, spletni video portali itd.). Hkrati takšna e-učna gradiva predstavljajo nižji strošek razvoja, saj so bila finančna sredstva pri Essence projektu omejena, s tem pa so tudi posamezni projektni partnerji dobili možnost prilagoditi razvito e-učno gradivo, tako da so jih podnaslovili v svojem jeziku. Kot navajajo (Debevec in drugi, 2003), kvalitetno narejena e-učna gradiva znatno vplivajo na motivacijo pri učenju, hkrati pa spodbujajo samostojnost in odgovornost do lastnega izobraževanja. Prednosti e-učnega gradiva, ki spodbuja eučenje, so sledeča:      . Možnost izobraževanja ob poljubnem času. Učenje ni vezano na le eno lokacijo, ampak se lahko izvaja povsod, kjer imamo dostop do IKT. Posameznik si lahko sam zastavi hitrost učenja. Večja izbira, kako se bo posameznik učil in tudi preverjal svoje znanje. Povečana kvaliteta podane učne vsebine. Posameznik si lahko sam izbere medije, ki so mu osebno najbližje in ga tako spodbujajo pri samem učenju.. Prejemnik znanja, ki se je odločil, da se bo izobraževal s pomočjo e-učnega gradiva za e-učenje, si mora:  . samostojno določiti čas za učenje in narediti plan dela, da bo zastavljeno vsebino razumel, saj v nasprotnem primeru ne bo mogel dokončati vaj in nalog, ki lahko pridejo v poštev pri preverjanju znanja. morebitna vprašanja mora posameznik oblikovati preudarno in smiselno, če želi prejeti kakovostne odgovore.. E-učno gradivo se po vsebinski zasnovi bistveno ne razlikuje od klasičnega gradiva. Gradivo mora biti zasnovano po enakih načelih, kar pomeni:   . Cilji morajo biti jasno zastavljeni. Vsebina v e-učnem gradivu mora biti podana v smiselno zaokroženih poglavjih oziroma učnih enotah. Gradivo mora biti narejeno tako, da omogoča posamezniku kvalitetno samostojno izobraževanje.. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 10.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. IKT e-učno gradivo se od klasične literature razlikuje po tem, da lahko vsebino podaja ne le v tekstovnih, temveč tudi v drugih oblikah. Med te oblike spadajo:     . video zapisi, avdio zapisi, računalniške animacije, računalniške simulacije, interaktivnost, ki omogoča preproste in hitre povratne informacije o prejemu zastavljenega znanja.. Poleg zgoraj omenjenih oblik, v katerih podajamo e-učna gradiva, lahko omenimo še, da gradiva sama po sebi lahko zajemajo tudi:   . medsebojno povezovanje različnih gradiv s pomočjo povezav, uporabo že izdelanih paketov za računalniško zasnovano usposabljanje (CBT – Computer based training) in možnost uporabe že izdelanih multimedijskih paketov.. Za večino e-učnih gradiv velja, da temeljijo na povezavi med informacijo in akcijo prejemnika znanja. To pomeni, da e-učno gradivo poda informacije prejemniku znanja, od njega pa se pričakuje, da s temi informacijami nekaj naredi. Med seboj ločujemo tri tipe e-učnih gradiv: 1) Podajanje informacij in na koncu preverjanje znanja prek vprašanj. Gre za najbolj osnovni pristop, kjer avtor e-učnega gradiva pripravi vsebino ter na koncu doda vprašanja za preverjanje znanja s pomočjo vnaprej pripravljenih odgovorov oziroma z rešitvami. 2) Poučevanje v tiskani ali elektronski obliki. Pri sledečem tipu e-učnega gradiva ima prejemnik znanja občutek, da ga avtor vodi skozi pripravljeno gradivo. Gradivo vsebuje vprašanja in druge aktivnosti (na vsakih nekaj minut) z namenom, da avtor preveri, ali prejemnik znanja vsebino razume in jo zna samostojno uporabiti. Prejemnik znanja pri tem tipu dobi tudi povratno informacijo o svojem razumevanju določenega segmenta e-učnega gradiva. 3) Reflektiven akcijski vodič predpostavlja, da se bo večina izobraževanja odvijala izven e-učnega gradiva. Gradivo je zasnovano v obliki vodiča za neko aktivnost. Namen vodiča je, da pomaga prejemniku znanja spremljati njegov projekt. Sem spada razvoj samostojnega razumevanja, praktičnih kompetenc ali pa motoričnih kompetenc. Spodbuja kritično razmišljanje o tem, kako in zakaj nekaj deluje, ter vrednotenje končnih rezultatov. Vodič lahko vsebuje navodila kako si izbrati temo, poiskati informacije, tehnike analize, metodologije in oblike poročanja. Kot sledi iz (Marolt in drugi, 2007), se e-izobraževanje navezuje na izobraževanje, ki je posredovano prek elektronske tehnologije oziroma prek različnih tehnologij, kot so internet, televizija, prenosljivi mediji, inteligentni mentorski sistemi in računalniško podprto izobraževanje. Za to obliko izobraževanja je značilno, da sta lahko prejemnik znanja in predavatelj časovno in krajevno ločena, vendar kljub temu med njima poteka komunikacija. Najpogostejša oblika e-izobraževanja se Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 11.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. pojavlja v kombinaciji s tradicionalno obliko poučevanja, zato tako izobraževanje radi poimenujemo tudi kombinirano izobraževanje. Človeška pozabljivost je ena izmed večjih pomanjkljivosti klasičnega izobraževanja, saj je to, kar smo si zapomnili in zapisali pri samih predavanjih, vse, kar nam ostane, preostalo pa bo pozabljeno. Pri e-izobraževanjih pa si lahko vedno znova pogledamo prejšnjo snov oziroma določen posnetek predavanja v video obliki preposlušamo večkrat. Eizobraževanje je podpomenka dveh besed: »informacijska tehnologija« ter »izobraževanje in vadba«. E-izobraževanje dobi na vrednosti šele, ko je del dobro načrtovanega in primerno podprtega okolja za izobraževanje in vadbo. Potrebno se je zavedati, da e-izobraževanje ni rešitev, ki bo nadomestila že sprejete pedagoške teorije in pristope. Mnogo strokovnjakov s področja izobraževanja in ponudnikov izobraževalnih tehnologije je mnenja, da bo e-izobraževanje postalo splošno razširjeno šele, ko ga bomo nehali percipirati kot samostojen del in ga začeli sprejemati kot del celotnega izobraževalnega okolja. Avtorja Marolt in Skumavc delita različna orodja in sisteme za pripravo in distribucijo gradiva na sledeče skupine razredov proizvodov, prodajalcev teh proizvodov in e-izobraževalne funkcionalnosti, ki jih ti podpirajo (Marolt in drugi, 2007): a) Izobraževalni portali: so sestavljeni iz različnih e-izobraževalnih orodij, vsebin in okolij za posredovanje. Podjetja, ki se poslužujejo portalov, predhodno definirajo in organizirajo podrobne vloge glede na potrebe podjetja. Tipične vloge so razvijalec, inštruktor, svetovalec ter administrator in učenec. Izobraževalne portale lahko nadalje delimo na več vrst oziroma podvrst. Glavna delitev je na šolske (formalne) izobraževalne portale in vseživljenjske izobraževalne portale, med katere štejemo poslovno izobraževalne portale (izobraževanje za potrebe zaposlenih v nekem podjetju) in vse ostale, ki se izvajajo po zaključku formalnega izobraževanja. b) Prodajalci vsebine: vsebina je bistvo vsakega e-izobraževalnega sistema. V šolstvu je možno dostopati do večine učnih področij, saj profesorji objavljajo vsebinske sklope, ki jih prvotno pripravijo za redna predavanja. Na trgu je veliko podjetij (SmartForce, Netg, itd.), ki razvijajo uporabna in enostavna orodja za opravljanje tečajev, nato pa jih lahko preostala podjetja kupijo. Nekatera podjetja se specializirajo in razvijajo izključno orodja za posamezne gospodarske panoge. c) Poslovni sistemi izobraževanja (LMS – Learning Management Systems): omogočajo naslednja opravila: načrtovanje izobraževanja, upravljanje izobraževalnih profilov, vodenje registra učencev, upravljanje kataloga ponudbe, povezovanje z okoljem za namen posredovanja izobraževalne vsebine, zbiranje vsebine in ocenjevanje. Ti sistemi želijo ustvariti prostor, kjer bo vsebina organizirana in predstavljena učencem, kjer se bo dalo upravljati izobraževalne načrte ter kjer bo zagotovljeno sledenje aktivnosti in rezultatom. d) Sistem za upravljanje učnih vsebin (LCMS - Learning Content Management System): je večuporabniško okolje, kjer razvijalci na osnovi centralnega vsebinskega skladišča vsebine ustvarijo, shranijo, ponovno uporabljajo, upravljajo in posredujejo digitalno vsebino. Razlika med LMS in LCMS je, da LMS upravlja z obkrožujočimi se procesi, medtem ko LCMS upravlja procese. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 12.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. kreiranja in posredovanja učne vsebine. Ponovna uporaba in upravljanje učnega gradiva, pridobljenega z LCMS, skrajša čas in zniža stroške. Moodle in Dokeos sta brezplačna in poznana LCMS. e) Orodja za večpredstavnost in orodja za zbiranje delimo na tri vrste: - Orodja, ki so specializirana za izdelavo učne vsebine. - Orodja, ki jih uporabljajo avtorji ter oblikovalci navodil in se jih lahko uporabi tudi za izdelavo učnih gradiv. - Orodja, ki prilagodijo dokumente MS Word in MS PowerPoint v obliko, primerno za uporabo. Veliko orodij za večpredstavnosti dovoljuje vključevanje vsebine, ki je nastala izven sistema, in sicer prek možnosti kopiraj-in-prilepi. Orodja za zbiranje vsebine samo vsebino smatrajo kot učno gradivo. Mnogo takih orodij je del LCMS proizvodov. Pri razvoju in izdelavi e-učnih gradiv, potrebnih pri Essence projektu, smo uporabljali programsko orodje Camtasia Studio 8, kot prikazuje Slika 1. Delo s programom Camtasia Studio 8 omogoča zajemanje slike oziroma snemanje v video zapisu. Snemanje korakov lahko opravimo v katerem koli programu oziroma pri poljubnih opravilih na računalniku. Program ima preprost uporabniški vmesnik. Na dnu se nahaja časovnica, kjer urejamo izbrano video sekvenco, desno okno nam prikazuje naše trenutno delo (Display monitor). V levem oknu imamo nabor orodij in pripomočkov, ki nam služijo pri razvoju in izdelavi samih e-učnih enot. Preden smo se lotili same izdelave e-učnih gradiv v Camtasia Studio 8, smo s pomočjo orodja Camtasia Recorder posneli Essence spletno rešitev v brskalniku v MP4 formatu. Da smo lahko uspešno posneli video gradivo v brskalniku, smo predhodno definirali, katere module v Essence spletni rešitvi želimo predstaviti končnim uporabnikom na osnovi prej definiranih scenarijev. Posamezne posnete e-učne enote smo nato uvozili v Camtasia Studio 8 in jih ustrezno opremili z gradniki in orodji, ki bodo pomagali končnim uporabnikom pri lažjem razumevanju delovanja spletne rešitve. V zadnjem koraku smo vse e-učne enote opremili tudi z angleškimi podnapisi, ki smo jih ustrezno umeščali in sinhronizirali na časovnici v samem programu.. Slika 1: Uporabniški vmesnik programa Camtasia Studio 8 in razvoj e-video vodičev pri Essence projektu Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 13.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Kot navajata (Marolt in drugi, 2007), je pri pripravi e-učnih gradiv potrebno upoštevati tehnološke in pedagoške kriterije, ki naredijo vsebino kvalitetno. Eučno gradivo je lahko podano v obliki besedila, zvočnega zapisa, video posnetka, računalniške animacije ali pa v interaktivni obliki. Slednja kot taka omogoča tudi povratne informacije uporabnikom. Priprava e-učnega gradiva zajema več stopenj (Marolt in drugi, 2007):  podrobna preučitev ciljne skupine,  določitev izobraževalnih ciljev in  izbira načina preverjanja znanja končnih uporabnikov. Pri razvoju in izdelavi e-učnih gradiv je potrebno upoštevati naslednja didaktična načela (Marolt in drugi, 2007):  načelo postopnosti,  načelo sistematičnosti,  načelo eksemplarnosti,  načelo aktivnosti in  načelo nazornosti. Načelo aktivnosti je zelo pomembno, saj moramo e-učno gradivo pripraviti tako, da motiviramo aktivnosti uporabnikov. Ti morajo uspešno usvojiti cilje in znanja, ki jih e-učna gradiva podajajo. Pri razvoju in izdelavi e-učnih gradiv je potrebno imeti v mislih, da so si končni uporabniki med seboj različni, kar pomeni, da e-učno gradivo, pripravljeno zgolj v eni obliki, ne bo primerno za vse končne uporabnike na enak način. S tem pride v ospredje načelo diferenciacije in individualizacije. Ljudje se že v osnovi razlikujejo po kognitivnih ali učnih stilih (po načinu, kako sprejemajo informacije). Ljudi delimo na avdio ali slušne tipe, vizualne ali vidne tipe in kinestetične ali gibalne tipe. Pri nekaterih je izrazitost enega tipa manjša, pri drugih pa večja. Tega se moramo zavedati pri razvoju e-učnih gradiv in posledično gradiva pripraviti tako, da bodo ustrezala kar največ tipom različnih ljudi (Marolt in drugi, 2007). To je bil eden od odločilnih faktorjev, da smo e-učna gradiva za delavnice na pilotnih projektih pripravili v video ter hkrati tudi v tekstovni obliki. Kot predlagajo (Dinevski in drugi, 2006), naj se e-učna gradiva vrednotijo in ocenjujejo po naslednjih elementih:  Ocena tehnične izvedbe in kompatibilnosti: osredotočamo se na tiste elemente e-gradiv, ki v resnici določajo kakovost izdelave, namestitve in razširjanja v različnih sistemih in okoljih.  Ocena kakovosti izdelave: ne samo z vidika tehnične odličnosti, ampak tudi uporabe tehnik in tehnologij za doseganje cilja e-gradiva (kakovost teksta, grafike, vizualne predstavitve in uporabe multimedije).  Ocena uporabniškega vmesnika pri uporabi gradiva: načrtovanje grafičnega vmesnika je zahtevna naloga, njegova kakovost pa je ključna za uspeh egradiv.  Ocena vsebinsko-didaktične kakovosti: je iz zornega kota izobraževalnega procesa verjetno še najbolj pomembna. Ocenjujejo se same učne vsebine oziroma povezave učnih ciljev, vsebine, učnih metod in primernosti za učečega. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 14.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. 3.. Magistrsko delo. REZULTATI. 3.1 PREDSTAVITEV ESSENCE SPLETNE REŠITVE Slika 2 prikazuje uporabniški vmesnik Essence spletne rešitve v spletnem brskalniku in njene funkcionalnosti. Trenutno je možno uporabljati spletno rešitev zgolj prek spletnega brskalnika, v prihodnosti pa bo podjetje SATA razvilo tudi programsko opremo, ki jo bodo podjetja lahko implementirala v svojem informacijskem okolju in jo namestila na na svoje strežnike oziroma bodo Essence program namestila na računalnike končnih uporabnikov. Iz slike je razvidno, da gre za zelo preprost grafični uporabniški vmesnik, ki je sprva lahko nekoliko manj intuitiven za končne uporabnike. Vsako podjetje, ki želi uporabljati Essence spletno rešitev, mora najprej stopiti v stik s podjetjem SATA, saj lahko le oni ustvarijo nov uporabniški profil za vsako posamezno podjetje. Po tem, ko podjetje SATA ustvari novega uporabnika, posredujejo podjetju uporabniško ime, geslo in spletno povezavo, kjer se podjetje lahko prijavi v spletno rešitev (primer: nic.ing.unimo.it/essence-cn-eros/public/home.iface). Na sliki lahko vidimo, da je v zgornjem desnem kotu napisano ime podjetja (uporabniški profil), ki je prijavljeno v spletno rešitev. Na vrhu se nahaja navigacijski meni, ki omogoča uporabnikom preprost in hiter dostop do želenega modula. Na glavni strani imamo pregled vseh modulov oziroma e-storitev, ki jih ponuja Essence spletna rešitev. Kot najbolj pomembne module izpostavimo modul katalogov, modul za stranke, modul za dobavitelje, modul procesov in modul planiranja. Spletna rešitev podjetjem omogoča, da vnesejo svoje produkte ali storitve, kreirajo svoje lastne mreže oziroma oskrbovalne verige in nastopajo v Essence spletni rešitvi v vlogah vodje ali dobavitelja. V Essence spletni rešitvi nastopata dva igralca, ki lahko imata v spletni rešitvi več različnih vlog. Igralca, ki nastopata, sta vodja (leader) in dobavitelj (supplier). Tipa vlog, ki ju lahko prevzame posamezni igralec oziroma udeleženci v oskrbovalnih verigah, sta: 1) Vodja (leader) je lahko v Essence spletni rešitvi tudi dobavitelj (supplier), hkrati pa nastopa tudi kot uporabnik oziroma kupec (user/customer). 2) Dobavitelj (supplier) je lahko v Essence spletni rešitvi oziroma svoji mreži, ki jo vzpostavi tudi vodja (leader), hkrati pa lahko nastopa tudi kot uporabnik oziroma kupec (user/customer).. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 15.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Slika 2: Essence spletna rešitev v brskalniku Po končanem zbiranju in analiziranju podatkov ter podrobnem pregledu funkcionalnega delovanja Essence spletne rešitve smo razčlenili e-učno gradivo na 14 podpoglavij, ki jih bodo morali usvojiti uporabniki pri samem seznanjanju z spletno rešitvijo. Pri izvedbi delavnic v okviru pilotnih projektov so si uporabniki lahko pomagali s tremi Microsoft PowerPoint predstavitvami in štirinajstimi video vodiči. Video vodiči so bili razčlenjeni na več učnih snovi, ki jih morajo uporabniki poznati pri uporabi same Essence spletne rešitve.. 3.2 PRIPRAVA SCENARIJEV Na podlagi uporabniških scenarijev smo razvili izobraževalne enote. Prvo verzijo gradiva smo testirali s sodelavci projekta. Na podlagi odkritih napak in pomanjkljivosti smo gradivo dopolnili. V nadaljevanju predstavljamo rezultate dela oziroma zadnjo verzijo e-učnega gradiva, ki je bilo narejeno v dveh medijskih oblikah. Najprej bomo predstavili video vodiče, ki jih dopolnjuje tekstovno e-učno gradivo, narejeno v programskem orodju Microsoft PowerPoint. Video vodiči zajemajo naslednje učne enote: 1) Essence 2) Essence 3) Essence 4) Essence 5) Essence 6) Essence 7) Essence 8) Essence 9) Essence 10) Essence 11) Essence 12) Essence 13) Essence 14) Essence. – Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota - Učna enota. 1 - Vzpostavitev nove storitve ali novega produkta 2 - Ustvarjanje novega kupca 3 - Nova storitev (e-katalog) 4 - Ustvarjanje nove aktivnosti 5 - Ustvarjanje novega modela procesa 6 - Povezovanje procesov s storitvami 7 - Ustvarjanje nove ponudbe 8 - Vnos ponudbe glede na povpraševanje 9 - Ustvarjanje novega naročila 10 - Pridobivanje naročila 11 - Pregledovanje naročila 12 - Spremljanje statusa naročila 13 - Izvrševanje naročila 14 - Podrobni pregled naročila. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 16.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. PowerPoint predstavitve so lahko namenjene sočasnemu izobraževanju ob gledanju video vodičev ali pa kot samostojno gradivo: 1) Essence Pilotna Delavnica - Navodila.pptx 2) Essence Pilotna Delavnica - Video navodila.pptx 3) Essence Pilotna Delavnica - Izročki.pdf V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili rezultate magistrske naloge in prikazali z zaslonskimi slikami, kaj posamezni e-vodiči prikazujejo oziroma katere funkcionalnosti Essence spletne rešitve razlagajo prejemniku znanja. Pri izdelavi e-video vodičev smo si pomagali s programsko opremo Camtasia Studio.. 3.3 IZDELAVA GRADIVA Slika 3 prikazuje proces oziroma zaporedje nalog v BPMN (Business Process Model and Notation) notaciji, ki jih mora opraviti dobavitelj z namenom vzpostavitve storitve ali produkta v Essence spletni rešitvi. BPMN notacijo smo naredili s spletno rešitvijo IYOPRO (Improve Your Processes), saj uporablja BPMN 2.0 standard in jo lahko uporabljamo brezplačno za nekomercialne potrebe. Za BPMN notacijo smo se odločili, ker udeležencem delavnic v okviru pilotnih delavnic na preprost in razumljiv način grafično prikaže tiste funkcionalnosti Essence spletne rešitve, za katere želimo, da jih usvojijo v okviru predvidenih e-učnih enot. Pred pričetkom uporabe spletne rešitve je namreč potrebno napolniti podatkovno bazo z naborom storitev in/ali produktov. Neko podjetje oziroma vodja najprej vzpostavi novo storitev ali produkt, nato sledi ustvarjanje dejavnosti, modeliranje procesov, na koncu pa je potrebno povezati procese s storitvijo ali produktom.. Slika 3: Upravljanje storitev ali produktov. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 17.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.3.1 Vzpostavitev nove storitve ali novega produkta Slika 4 prikazuje video vodič, ki uporabnika Essence spletne rešitve seznanja s tem kako ustvariti v sami spletni rešitvi nov produkt ali storitev. V našem primeru je dobavitelj hkrati tudi vodja. Video e-vodič prikazuje, kako se je potrebno najprej prijaviti v Essence spletno rešitev kot vodja oziroma dobavitelj. Ob vstopu v spletno rešitev vnesemo uporabniško ime in geslo ter v navigacijskem meniju poiščemo seznam storitev (Service list). Na tej točki lahko izberemo opcijo nova storitev/produkt (New service/product), v nadaljevanju pa se od nas pričakuje, da izpolnimo sledeče informacije glede novega produkta ali storitve (ime in opis v lokalnem in angleškem jeziku). V naslednjem koraku lahko storitvi/produktu dopišemo ime blagovne znamke (trade name), med ponujenima opcijama pa dovoli več količin (Allow multiple quantities) in dovoli maksimalno količino (Allow size quantity). V nadaljevanju definiramo funkcionalne parametre in definiramo taksonomijo za ustvarjen nov produkt ali storitev. Funkcionalni parameter je neka lastnost, ki opredeljuje storitev ali produkt. V našem primeru smo ustvarili nov produkt, pri katerem smo naredili nov funkcionalni parameter, poimenovan koda produkta (product code). Definiranje taksonomije pomeni, da v predhodno definirano klasifikacijo razvrstimo določeno storitev ali produkt s seznama ponujenih možnosti. V našem primeru smo produkt razvrstili med informacijske dejavnosti (information service activities). Ko smo prepričani, da smo vse korektno naredili, lahko objavimo produkt (storitev), ki bo postal viden preostalim uporabnikom Essence spletne rešitve, na ta način pa bodo preostali uporabniki lahko stopili v stik z dobaviteljem oziroma vodjo glede ponujene storitve ali produkta. Novo objavljen produkt (storitev) je sedaj viden v seznamu storitev (Service list), torej tam, kjer se je začela ta učna snov oziroma prvi video e-vodič.. Slika 4: Ustvarjanje novega produkta/storitve. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 18.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.3.2 Ustvarjanje novega kupca Udeleženec oziroma vodja mora v nadaljevanju (Slika 5) slediti naslednjim korakom, da uspešno zaključi drugo e-učno snov. Drugi e-vodič pokriva sledeče funkcionalnosti Essence spletne rešitve: ustvarjanje novega kupca, ustvarjanje nove storitve, osveževanje podatkov dobavitelja, kreiranje aktivnosti, modeliranje procesov in povezovanje procesov s storitvami.. Slika 5: Proces ustvarjanje nove stranke in vzpostavitev nove storitve/produkta Ko želimo ustvariti novega kupca, se prijavimo v Essence spletno rešitev kot vodja (Leader) in v navigacijskem meniju poiščemo seznam strank (Customer list). Nato izberemo možnost nov kupec (New customer) in v nadaljevanju izpolnimo splošne informacije o kupcu oziroma stranki (Slika 6), kot so naslov podjetja, mesto, država ipd. (company address, city, country itd.). Na koncu shranimo podatke s klikom na gumb shrani (Save). Če želimo, da bo novi izdelek dobavitelja viden kupcem, moramo osvežiti dobaviteljeve podatke. To naredimo tako, da v navigacijskem meniju poiščemo seznam dobaviteljev (Supplier list) ter na novo odprti strani kliknemo na gumb osveži podatke (Refresh data).. Slika 6: Ustvarjanje novega kupca. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 19.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.3.3 Nova storitev (e-katalog) Slika 7 prikazuje naslednjo e-učno enoto, kjer se udeleženci pilotnega projekta seznanijo kako ustvariti novo storitev oziroma e-kKatalog. V meniju poiščemo opcijo seznam storitev (Service list) in izberemo novo storitev (New service). V nadaljevanju izpolnimo vse potrebne informacije v zvezi z novo storitvijo ali produktom. Podatke lahko vnašamo v tri sekcije (splošne informacije, funkcionalni parametri in klasifikacija). Pri zadnjem koraku je potrebno objaviti informacije, ki smo jih vnesli, kar dosežemo tako, da izberemo opcijo objavi (Publish).. Slika 7: Ustvarjanje nove storitve oziroma e-kataloga 3.3.4 Ustvarjanje nove aktivnosti Naslednja e-učna enota pokriva vsebino v zvezi z ustvarjanjem nove aktivnosti, kar prikazuje Slika 8. V Essence spletni rešitvi najprej poiščemo zavihek porazdeljeno načrtovanje (Distributed planning), nato procesne dejavnosti (Process activities) in izberemo možnost nova aktivnost (New activity). V nadaljevanju izpolnimo potrebne informacije in shranimo svoje delo. V naslednjem koraku bomo dodelili aktivnosti dobavitelju. Izberemo možnost nova naloga (New assignment) in v spustnem meniju izberemo vrednosti: dobavitelj, dobaviteljev izdelek in polnjenje (supplier, supplier product in recharge). Ko izberemo vse potrebne vrednosti, shranimo svoje delo. S tem smo zaključili četrto e-učno snov, ki je predstavljena v video e-vodiču.. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 20.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Slika 8: Ustvarjanje nove aktivnosti 3.3.5 Ustvarjanje novega modela procesa Slika 9 prikazuje, kako v Essence spletni rešitvi ustvarimo nov model procesa. Eučna snov vodi prejemnika znanja, da mora v meniju izbrati porazdeljeno načrtovanje (Distributed planning) in izbrati za nadaljevanje dela procesni modeli (Process models). V naslednjem koraku izberemo nov procesni model (New process model), kjer določimo ime procesnega modela in dodamo opis. Ko zaključimo ta korak, shranimo podatke in odprlo se bo novo okno, poimenovano aktivnosti procesov (Process activities), kjer se od prejemnika znanja pričakuje, da bo k procesu dodal neko aktivnost. To dosežemo tako, da izberemo možnost dodaj aktivnost (Add activity), kjer se nam sedaj odpre novo okno, s seznama pa izberemo želeno ustvarjeno procesno aktivnost, ki smo jo ustvarili predhodno. Sedaj shranimo podatke in v nadaljevanju določimo trajanje, stroške in količino (duration, cost in quantity) izbrani aktivnosti. V zadnjem koraku si lahko ogledamo podrobne informacije v zvezi s procesnimi aktivnostmi.. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 21.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Slika 9: Ustvarjanje modela procesa 3.3.6 Povezovanje procesov s storitvami Pri šesti e-učni snovi se udeleženci seznanijo s povezovanjem procesov s storitvami, kot prikazuje Slika 10. V meniju mora udeleženec izbrati možnost od procesa do storitve (Process to service), poiskati želeno storitev in jo konfigurirati. Pri sami konfiguraciji mora definirati vrednost polnjenja (Recharge value) in ob koncu shraniti podatke, saj šele sedaj lahko prične z povezovanjem, in sicer tako, da izbere možnost nastavi povezave (Set mappings) za želen produkt ali storitev. Na koncu se lahko uporabnik prepriča, ali je vse naredil pravilno, saj se mu pokaže okno s podrobnimi informacijami glede povezovanja produkta ali storitve.. Slika 10: Povezovanje procesa s storitvijo Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 22.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.3.7 Ustvarjanje nove ponudbe Slika 11 predstavlja proces obdelave naročil, ki se začne z zahtevo za ponudbo. Proces poteka med stranko, vodjo (Leader) in dobaviteljem (Supplier). Animacija procesa, dodana v prilogi, je zelo pomembna, saj ima tako uporabnik (MSP) pred seboj celo sliko procesa, ki ga je možno podpreti s pomočjo spletne storitve.. Slika 11: Proces obdelave naročil V naslednji e-učni snovi se mora uporabnik prijaviti v Essence spletno rešitev kot vodja (Leader), kjer vnese potrebno uporabniško ime in geslo. Sledeč e-vodič uporabnika seznanja s tem kako narediti novo povpraševanje/poizvedbo, kot je prikazano na Sliki 12. Uporabnik mora v meniju izbrati zavihek komunikacije (Communication) in nato dokumenti stranke (Customer documents), kjer lahko izbere možnost novo povpraševanje (New quotation). V novo odprtem oknu si izberemo stranko oziroma kupca s podanega seznama in shranimo podatke. V nadaljevanju v poizvedbi vnesemo ime stranke, ceno za stranke in pričakovano trajanje (customer name, customer price in expected duration) ter želeni produkt ali storitev. V naslednjem koraku izpolnimo sekcijo parametri storitve (Service parameters) in izberemo količino (quantities), ki jo potrebujemo. Sedaj sledi samo še, da pošljemo poizvedbo, kar storimo tako, da izberemo možnost pošlji poizvedbo (Send request). Če želi uporabnik preveriti svojo poizvedbo, lahko to naredi v Komunikacije/Stranke/Dokumenti strank (Communication/Customers/ Customer documents). Pri naši poizvedbi oziroma kreirani številki dokumenta mora sedaj pisati status zaprošeno (Requested). S tem je uporabnik usvojil sedmo eučno snov.. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 23.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. Slika 12: Ustvarjanje nove poizvedbe/povpraševanja 3.3.8 Vnos ponudbe glede na povpraševanje Pri naslednjem e-vodiču se uporabnik seznanja, kako lahko na osnovi povpraševanja doda v Essence spletno rešitev svojo ponudbo, kot to prikazuje Slika 13. Njegova ponudba je lahko sprejeta ali pa zavrnjena. Ponudnik v Essence spletni rešitvi lahko na tej točki vnese podatke o ceni na enoto, trajanje, izraženo v dnevih, in veljavnost ponudbe (price per unit, duration (days) in valid until) glede na svojo presojo. Ob zaključku izberemo opcijo pošlji odgovor (Send reply), ki jo sedaj lahko vidi povpraševalec v Essence spletni rešitvi. Uporabnik lahko preveri status poizvedbe tako, da v meniju izbere možnost komunikacije (Communications) in nato dokumenti stranke (Customer documents). V spletni rešitvi mora pod statusom poizvedbe pisati odgovorjeno (Replied).. Slika 13: Posredovanje odgovora na zahtevano poizvedbo Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 24.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.3.9 Ustvarjanje novega naročila Slika 14 prikazuje, kako uporabnik Essence spletne rešitve ustvari novo naročilo. To stori tako, da v meniju izbere komunikacije (Communications) in nato dokumenti stranke (Customer documents), v novo odprtem oknu izbere možnost novo naročilo (New order). V naslednjem koraku izbere kupca ali stranko in shrani podatke. Uporabnik ima sedaj dve možnosti ustvarjanja naročil: 1) novo naročilo — ustvarjanje popolnoma novega naročila z vnosom podatkov in 2) ustvarjanje naročila iz same ponudbe — možnost uvoza naročila iz predhodno ustvarjene poizvedbe. Možnost 1: V nadaljevanju uporabnik izbere možnost ustvarjanje nove naročilnice (New order line) in izpolni polja, povezana s samim naročilom:  Določimo pričakovani čas začetka (Expected start time) in datum zapadlosti (Due date).  Izberemo želeno storitev ali produkt in izberemo možnost parametri storitve (Service parameters). V našem primeru je parameter produkta njegova cena.  Izberemo količino in jo potrdimo.  Shranimo podatke. Možnost 2: V nadaljevanju uporabnik izbere možnost novo naročilo glede na ponudbo (New order line from quotation), kjer se pokaže seznam možnih povpraševanj, uporabnik pa mora izbrati pravo poizvedbo. Ker uporabnik sedaj ustvarja naročilo iz same ponudbe, mora določiti samo pričakovani čas začetka (Expected start time) in datum zapadlosti (Due date) ter potrditi svoj izbor s tem, da shrani podatke.. Slika 14: Ustvarjanje novega naročila Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 25.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.3.10 Pridobivanje naročila V desetem e-učnem sklopu se uporabniki Essence spletne rešitve učijo kako pridobiti naročilo, kar prikazuje Slika 15. Najprej je potrebno v meniju poiskati zavihek komunikacije (Communication) in nato izbrati dokumenti stranke (Customer documents). V novo odprtem oknu poiščemo številko našega dokumenta, ga odpremo in izberemo možnost pridobi (Acquire). V Essence spletni rešitvi lahko vidimo, da se je status pri našem naročilu spremenil, saj kaže, da je naročilo sprejeto (Accepted), kar je razvidno tudi iz Slike 14. V nadaljevanju moramo narediti plan in dodeliti želenega dobavitelja. To storimo tako, da v meniju izberemo zavihek porazdeljeno načrtovanje (Distributed planning) in nato dejanja v čakanju (Pending actions). Odpre se nam novo okno, kjer poiščemo želeno naročilo ter izberemo možnost načrt (Plan). Z zadnjo akcijo smo začeli z načrtovanjem, saj se nam je odprlo novo okno, kjer s spustnega menija izberemo najbolj primernega dobavitelja. Ko izberemo dobavitelja, je potrebno shraniti podatke. Sedaj nam preostane samo še to, da generiramo načrt v izvedbo, kar storimo s tem, ko izberemo možnost ustvari načrt (Generate Plan). Essence spletna rešitev sedaj samodejno odpre okno dejanja v čakanju (Pending actions), kjer lahko uporabnik vidi, da se je status naročila spremenil iz načrta (Plan) v načrtovanje (Planning). S tem je uporabnik zaključil z deseto e-učno snovjo.. Slika 15: Pridobivanje naročila. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 26.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.3.11 Pregledovanje naročila V naslednjem video e-vodiču se udeleženci Essence pilotnega projekta učijo pregledovati naročilo v spletni rešitvi. Najprej se je potrebno prijaviti v Essence spletno rešitev kot dobavitelj in tudi kot vodja z ustreznim uporabniškim imenom in geslom. Če želi uporabnik Essence spletne rešitve pregledati stanje naročila, mora v meniju poiskati zavihek komunikacije (Communication) in nato dokumenti stranke (Customer documents). V novo odprtem oknu mora pri želenem naročilu pisati, da je status naročila izdan (Issued), kar je vidno tudi s Slike 16. V naslednjem koraku izberemo ustrezno naročilo, ki ga želimo podrobno pregledati in pridobiti. To storimo tako, da pri želenem naročilu izberemo možnost pridobi (Acquire). Sedaj, ko smo pridobili naročilo, je potrebno določiti ceno na enoto, datum začetka in končni datum (price per unit, start time in end date) ter potrditi naše pogoje z izbiro možnosti potrdi (Confirm). Naročilo je sedaj pripravljeno na izvedbo, kar uporabnik Essence spletne rešitve doseže tako, da potrdi možnost začetek izvajanja (Start execution) in zaključi enajsto e-učno snov.. Slika 16: Pregledovanje naročila. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 27.

(33) Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede. Magistrsko delo. 3.3.12 Spremljanje statusa naročila Slika 17 prikazuje trenutni status naročila. Uporabnik se prijavi v Essence spletno rešitev z ustreznim uporabniškim imenom in geslom ter poišče zavihek porazdeljeno načrtovanje (Distributed planning) in nato dejanja v čakanju (Pending actions). V novo odprtem oknu vidimo, da se je pri naročilu status spremenil iz načrtovanje (Planning) v načrtovano (Planned).. Slika 17: Naročilo je načrtovano 3.3.13 Izvrševanje naročila V trinajsti e-učni enoti se uporabniki naučijo kako izvršiti naročilo. Najprej se je potrebno prijaviti v Essence spletno rešitev kot vodja (Leader) oziroma dobavitelj. Za izvršitev naročila je potrebno poiskati zavihek komunikacije (Communications) in nato dokumenti stranke (Customer documents). V novem oknu na seznamu poiščemo ustrezno naročilo oziroma številko dokumenta in v nadaljevanju izberemo možnost zaključi izvajanje (Complete execution), kot prikazuje Slika 18. S tem dejanjem smo uspešno izvršili naročilo in zaključili trinajsto e-učno snov.. Dušan Radovanovič: Razvoj e-učnega gradiva za podporo uporabi Essence platforme v malih in srednje velikih podjetjih. stran 28.

No results found