Izdelava lopatnega venca na Inštitutu za mehansko tehnologijo v Ljubljani

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Full text

(1)

LETNIK III ŠTEVILKA 1/2

STROJNI ŠKI VESTNIK

LJUBLJANA, V M ARCU 1957

DK 378.1(497.12) :621.165.1—225.5

Izdelava lopatnega venca

na Inštitutu za mehansko tehnologijo v Ljubljani

F E L I K S L O B E

Ob realizaciji načrtov za novo zgradbo oddelka za stro jn ištvo T ehniške fa k u lte te so bili v letu 1938 postavljeni tu d i tem e lji za laboratorije tega oddelka. V viso kem p ri­ tlič ju in kletn ih prostorih sta vb e so v tr a k tu ob M urnikovi ulici kalorični laboratoriji, v tr a k tu ob A ške rčev i ulici pa laboratoriji In štitu ta za m ehansko tehnologijo. Oprem a za laboratorije je bila nabavljena že v letih 1939 in 1940, izdatno izpopolnjena pa jb bila v p rv ih letih po osvoboditvi.

In š titu t za m ehansko tehnologijo im a precej bogato oprem ljen laboratorij za te h ­ nološke m e ritv e , ki je nam eščen v kleti, obdelovalni stro ji pa so postavljeni pretežno v viso ko p ritlič n em laboratoriju. O prem a laboratorijev in štitu ta ne služi samo za vaje iz predm eta tehnologije ko v in (II. dela), tem več tu d i k o t štu d ijska pomoč za predm et- gradnja obdelovalnih strojev in za specializacijo študija v zve zi z gradnjo obdelovalnih stro je v in gradnjo posebnih obdelovalnih naprav. T ake naprave so dostikra t potrebne kot dopolnitev norm alnih obdelovalnih sredstev, da se dajo uspešneje izvajati določene tehno­ loške operacije na strojih.

V g la vn em je delo na in š titu tu usm erjeno v k o n stru k tiv n o plat, kar se izraža na več načinov. D iplom ske naloge, k i jih kandidati pogosto dvigajo s področja gradnje obde­ lovalnih strojev, so p retežno ko n stru k tiv n e g a značaja. Nanašajo se na nove k o n stru k ­ cije obdelovalnih strojev, m ehaničnih in hidravličnih gonil za obdelovalne stroje, v nekaj p rim erih pa posegajo diplom ske naloge tu d i na področje ko n stru kc ij raziskovalnih na­ prav za zo bniške prenose in raziskovanje procesov pri tehnoloških obdelavah.

Žal m noge domače ko n stru k c ijsk e za m isli na našem in štitu tu niso izvedljive, ker k lju b lepi oprem i še vedno m a n jka m nogo dragih m e riln ih naprav, ki jih in štitu tu doslej še ni uspelo nabaviti. K o t p rim er navajam , da je bil za tako diplom sko nalogo izdelan zelo u stre ze n p ro je k t ozirom a ko n stru kcija raziskovalne naprave za ugotavljanje odporov v tre h kom po n en ta h pri b ru šen ju s skled a stim i in d rugovrstnim i brusi. K andidatu je bila izročena tem a in njena izvrstn a k o n s tr u k tiv n a obdelava je pripomogla, da je na teh n iški v iso k i šoli v A achenu, k je r je im el priložnost realizirati po diplom i s to napravo preizkuse tro ko m p o n en tn eg a določanja sil pri brušen ju , dosegel pom em ben uspeh in vzb u d il po­ zornost v krogih stro ko vn ja ko v za gradnjo obdelovalnih strojev. Z njegovo napravo je bilo prvič m ogoče u g o to viti h kra ti vse tr i sile, ki se pojavljajo pri b rušenju1. Res je škoda, da teh poskusov zaradi nezadostne oprem e n i uspelo realizirati v našem in štitu tu .

V kle tn e m prostoru je bil v zadnjem času en laboratorij preurejen v preizkuše-vališče — tako da se bo dalo izva ja ti tu d i raziskovalno delo, za kar pa bo treba pridobiti še vrsto m e riln ih naprav in in stru m en ta rij.

K o n stru k tiv n a plat dela na in štitu tu se kaže tudi v tem , da so bili v zadnjih letih izdelani p ro je k ti in detajlni načrti za razne tehnološke naprave in stroje, k i so potrebni operativi. T aka k o n stru k tiv n a dela so bila izvedena za podjetja Železarno Štore, M etalno v M ariboru, Tovarno em ajlirane posode v C elju, Železarno Jesenice in obilno tu d i za po­ treb e narodne obrambe.

In š titu t pom aga slednjič operativi tu d i z raznim i uslugam i, tako da s svojim i oprem am i izva ja tehnološke operacije, k i bi jih bilo' v stro jn ih tovarnah po Sloveniji te žk o opravljati.

V nasled n jem so na k ra tk o opisana in p rik a ­ zan a k o n s tru k tiv n a in tehnološka dela v zvezi z izdelavo dveh no v ih lopiaitniih vencev za n a to k p a re v v isokotlačnem delu p a rn e tu rb in e za pogon v e­

trila za plavž in p a rn e tu rb in e za p ro izv ajan je električn eg a to k a v k alo rič n i c e n tra li železarne n a Jesenicah.

N atočni n a p ra v i za obe tu rb in i, k i s ta bili m očno k o ro d ira n i in okvarjeni, je bik» p otrebno

p re k o n stru ira ti n a u streznejšo obliko, tako d a so se dale gladko o bdelati vse sten e parotokov.

P ri obeh tu rb in a h so bili natočni k an a li v liti v p re g ra d n i sten i in so p re h a ja li iz okroglih p re­ rezov p ri v to k u p a re n a prav o k o tn e ob izstopu p are iz te h natočnih sistem ov. P o o k v arah ste n se je

(2)

dalo sklepati!, da n i ustrezal niti m ateria l, zaradi če sar je žele zarn a p rip ra v ila m nogo odpornejši m ateria l za izdelavo novih segm entov.

Da bi se ugotovilo, kako u stre z a nova kon­ stru k cija n a to č n e ap a ra tu re in k ak šn a bo obstoj­ nost gladko obdelanih sten natočnih dulcev, je bil leta 1950 izd elan nov natočni venec za parn o tu r­ bino za pogon v etrila pri plavžu. Ob reviziji po poldrugem le tu obratovanja je bilo ugotovljeno, da uporabljeno jeklo zelo dobro- u stre z a nam enu, k e r so bil-e sten e natočnih dulcev še p ra v tako gladko p o liran e k ak o r tak rat, ko je bil venec vgrajen.

Zato so le ta 1952 uporabili podobno specialno jek lo za novi venec za turbino v k alo rič n i cen trali in p rav tako tu d i podobno konstrukcijo v dvodelni izvedbi.

Obe tu rb in i je železarni dobavila stro jn a to­ v a rn a p arn ih tu rb in v B rnu, toda ta k r a t iz znanih razlogov n i bilo mogoče oddati om enjeni tovarni obnovitvenega dela za turbini. T udi n aša tovarna p a rn ih tu rb in v K arlovcu tak ra t še ni bila toliko oprem ljena, da bi bila lahko izvedla popravilo turbin.

Namesto polnega venca, z v litim i natočmimi dulci, ki se n e -dajo tehnološko obdelovati, je bil po slikah 1 in 2 izdelan deljen venec. Spodnji debelejši del im a lopatje, ki je izdelano s freza- njem , preko teg a venca pa je položen k riln i venec, ki je zaradi dobre tesnitve na u strez n ih m estih z vijak i p rite g n je n na spodnji venec. Sliki 3 in 4 kažeta fotografska posnetka sestavljenega venca in spodnjega dela z lopat jem.

Po sliki 5 i-majo dulci pri- vstop-u p are najprej konvergentno obliko, potem pa p re h a ja jo v diver­ gentno in so sten e divergentnega dela naklonjene p ro ti čelni ploskvi venca pod trem i k o ti a, ß in y. N a sliki p o te k a stena, ki je nagnjena pod kotom a, o-d točke 1 do točke 2, s-tena, ki je nagnjena pod

Sl. 4.

kotom /?, -poteka o-d točke 4 do točke 5, k a te ra sm er je vzporedna s smerjo- srednjice dulca, sten a m ed točkam a 3 in 4 pa je n ag n jen a pod kotom y.

St-e-ne, ki so nagnjene pod tem i koti, niso ravnine, m arveč vijačne ploskve in jih zaradi teg a ni m ogoče izdelati na običajnih frezainih stro jih z n o rm aln o opremo.

T ako kakor je v aljasta ploskev kriln eg a venca, ki je obenem zgornja -stena naitočnega dulca, m o ra biti v a lja sta tudi- spodnja ste-na — p re jšn ji nasproti ležeča. Te k o n stru k tiv n e zahteve določajo tehno­ loško obdelavo natc-čnega k a n a la oziroma celotnega natočnega venca.

(3)

Sl. 5.

suče sem im tja v smem puščic A, kakor kaže sl. 6. Istočasno se m ora frezalno orodje prem ik ati v sm eri puščic B. Da se m ed frezanjem lahko izvaja v rtiln o oziroma k re ta ln o gibanje, m ora b iti venec v p e t n a v rtiln i mizi, k i jo žene posebno, za te nam en e p rire je n o gonilo. S m er B je vzporedna z osjo v rtiln e mize in v tej sm eri se mora gibati z orodjem vred vreteno te r celotni v re te n jak s svo­ jim i pogoni. Možna bi bila tudi zam enjava vlog p ri navzgornjem im navzdolnjem gibanju v sm eri B, da bi se nam esto frezalnega vreten a dvigala in spuščala miza, k a r bi bilo m orebiti racionalno, če bi se za to gibanje u porabila hidravlična dvižna n aprava.

P red en bodo podane glavne k arak teristik e fre- zaineiga stro ja za Obdelovanje natočnih vencev, se je tre b a odločiti, po k a te re m načinu naij se freza. K e r so k anali ozki, so tehnološke operacije po­ dobne kakor p ri frezanju utorov za m oznike n a g red eh ali za izfrezanje vglobin za utope itd.

Znano je, da se dajo u to ri frezati z u stre z ­ nim i orodji na dva načina, in sicer s čelnimi rezil­ nim i robovi ali rezilnim i robovi vzdolž plašča. P ri freza n ju s čelno platjo fre z a rja se dajo odrezovati le tan k e plasti in bi se m orala miza ustrezajoče d o stik rat zaolbračati za določen kot sem in tja, obenem pa g ib ati tu d i v sm eri B. P ri freza n ju s plaščem fre z a rja pa b i b ila m ožna večja globina obdelave; mogli bi celo frezati n aen k rat v polno globino. V p rv e m p rim eru b i bilo podajanje, t. j. k re ta ln o gibanje mize, veliko, v drugem, ko bi

f rezali v polno globino, pa bi smelo b iti podajanje mnogo m anjše. Z a frezanje utorov po prvem na­ činu obstajajo frezalni stroji, pri k a te rih se obi­ čajno frezalno v reteno giblje sem in tja za dolžino utora te r se ob vsaki spremembi gibanja, t. j. na obeh koncih utora, vreteno nekoliko vglahlja proti utoru. F rezanje utora se opravlja tedaj z mno­ gimi gibi sem in tjak aj počasi na polno globino.

Frezanje po drugem načinu bi bilo možno le, če bi bil obdelovanec trdno vpet oziroma eno­ stavno voden; v našem prim eru, ko se m ora miza z vencem gibati v dveh smereh, pa je togost vo­ denja m anjša in bi povzročalo frezanje v polno stresan je (vibracije) obdelovanca oziroma celotnega stroja. Posebno za žilav in zelo odporen m aterial, iz kakršnega se izdelujejo turbinski venci, je ugod­ nejše, če se obdeluje s čelno platjo palčnih fre- zarjev.

D a bi se dali izdelovati natočni tu rb in sk i venci uspešno, bi b il potreben poseben frezalni stroj v obliki avtom ata. Stroj bi m oral izfrezati povsem avtom atično vsak k an a l zase, m oral pa bi izvajati tudi delitve, t. j. po dovršenem izoblikovanju enega kanala bi se m orala miza zavrteti za zahtevano ločno ali kotno vrednost, k i bi ustrezala razpore­ ditvi dulcev po vencu. Dulci so lahko enakomerno razdeljeni, lahko pa so tudi v več skupinah, k a r je odvisno od k onstrukcije regulacijskih n ap rav tu r­ bine. Morali b i tedaj upoštevati to p ri avtom atiki, ki prem ika m izo ob delitvi.

S lika 7 kaže sm eri gibanj posam eznih ustrojev avtom ata. Sm eri A—A in B—B so odločujoče pri frezanju enega kanala, p ri čemer naj bi avtom at f rezal s čelno stran jo frezarja.

(4)

V novejšem času se mnogo govori o avtom a­ tizaciji v proizvodnji. Tako imamo lah k o avtom ate, ki kot posam ične enote izvajajo množimsko obde­ lavo, n ad alje talko im enovane tran sfero k e proge, slednjič pa bi lahko imeli cele sk u p in e tak ih prog, na k aterih bi se povsem avtom atično obdelovali določeni s tro jn i deli. A vtom ati za stru že n je — eno- in večv reten sk i — obstajajo že dalj časa. P ra v tako so v rabi stro ji, ki povsem avtom atično zoibčajo razn e zobnike — v zadnjem času tu d i take, k i po ozobčanju enega ali več zobnikov avtom atično cdpno in odm aknejo obdelane zobnike, na njihovo m esto pa p o stav ljajo in vpenjajo no v e obdelovamce. Podobno avtom atično obdelavo im am o p ri n a j­ različnejših proizvodnjah. P ri avto m atih m orajo b iti tedaj n ap rav e, ki služijo za vedenje obdelo- vanca — v našem p rim eru v rtiln a miza, naprave, ki služijo neposredno za obdelavo, v našem p ri­ m eru bi b ili to frezar, frezalno vreteno, frezalni vreten jak , obenem z vodenjem v re te n ja k a navzgor in navzdol te r v ed e n je v reten a aksialino p ro ti vencu in n asprotno t e r naposled naprave, ki dajejo im pulze ob začetku in koncu določenih gibanj oziroma k i v p liv ajo tudi m ed gibanjem , t. j. m ed izvajanjem tehnoloških operacij n a določene tra n s­ p o rtn e n a p ra v e obdelovalnih ustro jev . Z adnje n ap rav e so lahko v najrazličnejših kom binacijah, in sicer bodisi m ehanične, električno-m ehanične, m ehanično-hidravlične, električne čisto hidravlične, optične, da, celo p rire je n e n a m agnetofonske trakove.

N aprave so lahko urejene tako, d a se dajo razne operacije izv ajati po določenih obdelovalnih program ih — včasih se ti p ro g ram i tu d i m ed obde­ lovanjem lah k o m enjajo, če je s sprem em bam i mogoče doseči boljše uspehe.

Po vsem , k a r je bilo že povedanega, im am o p ri obdelavi našega natočnega v en c a nalogo, da z v eč k ratn im kretainiim gibanjem m ize in dviga­ n jem ter spuščanjem frezalnega v re te n ja k a te r pestepnim p rim ik an jem vreten a izfrezam o natočni k an al, da p ri določenem aksialnem položaju v re ­ ten a uvedemo aksialmi odm ik v re te n a , da p ri ne­ kem novem položaju v reten a sprožim o delilno gibanje in tak o j n a to prim ik frezalnega v re te n a te r v tre n u tk u , ko pride čelna p la t fre z a rja v neposredno bližino venca, uvedem o ponovno k re ­ ta n je mize in gibanje vreten jak a.

Sl. 8.

T a m ehanizacija te rja tedaj p ri vseh gibalnih n a p ra v a h možnost prem ik an ja v eno ali drugo sm er — včasih celo pospešeno v eno ali drugo sm er — razen tega pa p ri n ek a te rih n apravah še, da se določena gibanja ustavljajo, če se začnejo izv ajati k ak a gibanja na d ru g em m estu.

S lik a 8 kaže relativno sm e r gibanja frezarja v k a n a lu in točke, v k a te rih se pojavljajo kake sprem em be.

Da bi freizalni avtom at n e bil prekom pliciran, bi bilo p otrebno izreze A, ki im ajo n ajvečkrat eno­ stav n e oblike, izdelovati p oprej, n ak a r bi frezali diverg en tn i del dulca. V točki 1 bi se začelo su k a ­ nje mize in dviganje v re te n jak a, in sicer do polo­ žaja fre z a rja v točki 2. V tej točki bi se odključilo gib an je v reten jak a, začelo pa samo k retan je m ize do točke 3. Ta d e l k re ta n ja bi tekel lahko v po­ spešenem tem pu. Od točke 3 b i bil na v rs ti preklop n a p o v ra tn o gibanje m ize in v re te n jak a -—• ven d ar bi bilo razm erje prenosa za spuščanje v re te n jak a z u strez n o drugo prestavo do točke 4 (pod kotom ß) in n a to do točke 5 (pod kotom y). V tej točki bi p ren eh alo spuščanje v re te n ja k a te r bi ' se m iza sam o su k ala do točke 1. V točki 5 bi m oralo dobiti v re te n o im pulz za prim ik freza rja okrog 0,2 mm in bi se miza v te m sta n ju pom aknila do točke 1, od k o d e r bi se ciklus obdelovanja ponavljal. P ri tem je bilo mišljeno, d a bi se v re te n jak gibal navzgor in navzdol z v ijačn im v retenom te r bi se s tre m i zobniškima p ren o si dosegli nakloni m ejn ih ploskev dulca po k o tih a, ß in y. Znano je, da se dajo zelo točno določati števila zob štirih zob­ nikov, k i u strezajo prenosom po trigonom etričnih fu n k c ija h kotov a, ß in y. Če bi nam esto vijačnega prenosa ra je kopirali gibanja, bi m orali izdelati za v sa k natočni sistem šablone, iki bi jih potem o tip av ali im bi zaradi večje točnosti m orebiti upo­ ra b lja li električno h idravlično kopirno napravo. T ipalo naij bi vplivalo na in d u k tiv n i elem ent, k i bi re a g ira l že p ri sprem em bah položaja tip a la za 1 p, z elek tro n sk im ojačevalcem bi se m inim alni to k ojačil in dovedel do vpliva električne k rm ilne tu ­ ljave, 'ki p re sta v lja hidravlično krm ilno napravo za dvig aln i servomotor.

(5)

-krnila. Nato M se tudi vklopilo stikalo za m agnetno sklopko posebnega delilnega gonila, 'ki bi prek o diferenciala zasukalo m izo za določeno delitev. To gonilo bi bilo zgrajeno tako, da bi se prim arno zasukalo za, recim o točno, trik rat, z m enjalnim i zobniki p a bi se dala v rtiln a hitro st n a diferencial sprem injati, kolikor b i bilo potrebno zaradi raz- deibe. Po izvedenem gib an ju diferenciala bi se uvedlo gibanje frezalnega vreten a proti vencu; ko bi bilo v re te n o že p ra v blizu venca, bi izvedli v k lo p za ponovno obdelovanje novega dulca.

Da bi bila n ap rav a za razporeditev posam eznih im pulznih točk kolikor mogoče enostavna, bi bilo ustreznejše, če bi n e b ila m o n tiran a na v rtiln i mizi, m arveč ločena in b i im ela zaradi večjih gibov pospešen prenos. Tako bi hide točke n abrane ozi­ rom a razm eščene v v ečjih razdaljah, k ar bi bilo glede na m ajhne dim enzije boljše.

Na sliki 9 je podana shem a celotnega stro ja, ki bi lahko povsem avtom atično obdeloval vence. V rte n je mize, na k a te ri bi bil vpet venec, b i se opravljalo s polžastim prenosom, ki bi dobival po­ gon od gonila a, k a d a r bi se frezali utori, din od diferencialnega gonila b, k a d a r bi se deblo. K e r bi bili med deljenjem odklopljeni vsi zobniški prenosi v gonilu a in m orebiti za v rti z ustrezno m agnetno zavoro, bi m o ral diferencial b dobivati pogon preko stožčastih zobnikov iin gonila d direktno od elektro­ m otorja e. V gonilu d b i se po danem im pulzu za­ su k ali zobniki, k i p re n ašajo pogon do diferenciala le za določeno polno v rtiln o hitrost, s posebnim predležjem n a m enjalne zobnike f p a bi se dala za vsako d elitev dulcev na natočnem vencu p rila ­ g a ja ti v rtiln a h itro st polža. Za dviganje in spu­

ščanje frezalnega v reten jak a g bi se prenašal po­ gon od stožčastih zobnikov h na gonilo i in od tod na dvižno vijačno vreteno j. Gonilo i bi bilo u re­ jeno tako, da bi se zaradi tre h različnih vzponov (a, ß in y) izvajal prenos preko treh m enjalnih pred- ležij, od k aterih pa b i bilo vsakokrat le po eno v funkciji za p ren o s do dvižnega vretena. Potrebne bi bile tedaj t r i m agnetne sklopke n a gonilu i; da bi se med sicer h itrim preklapljanjem m agnetnih sklopk polžasto v re te n o in s tem miza ne sukala, bi bila pred stožčastimi' zobniki h m ontirana m agnetna sklopka k, k i bi bila za k ra te k čas od­ klopljena in po vklopu ene od treh sklopk v gonilu i ponovno vklopljena. Sinhrono s polžastim pogonom za mizo se m ora su k ati vijačno vreteno l, ki p re ­ mika nabiralo, n a katerem so nab ran i vsi sprožilni prisloni za stik a la električnih vodov do posamez­ nih m agnetnih sklopk. Frezalni vretenjaik bi imel zaradi enostavnosti lasten pogonski elektromotor. V v re te n jak u bi bilo vgrajeno tu d i podajalno go­ nilo za aksialno pom ikanje vretena, ob v re te n u pa bi bilo nabiralo s potrebnim i sprožilnim i nastavki za krm iljen je gibanja vretena.

Obdelovalne naprave za izdelavo natočnega venca v In štitu tu za m ehansko tehnologijo

Č eprav se zdi natočni venec n a p rv i pogled zelo enostaven, je potreben zanj za uspešno obde­ lavo precej kom pliciran avtom at. F otografska po­ s n e tk a — sl. 10 in 11 — kažeta, da je 'bila obdelava vencev izvedena, v In štitu tu za mehansko tehnologi­

jo na norm alnih stro jih — predvsem n a vodoravno frezalnem in v rtaln e m stroju, pri k a te rih pa so bile uporabljene dodatne obdelovalne naprave, zgrajene posebej za izvedbo tehnoloških postopkov p ri na­ točnem vencu. Za enostavnejšo obdelavo pa je bila potrebna določena konstruktivna sprem em ba pri vencu, in sicer s tern, da so bile obdelane stene kanalov ne k o t vijačne ploskve, m arveč k o t ravnine

(6)

Sl. 11.

a, b m c (sl. 12 in 13), k i so n ag n jen e pod koti «, ß in y. R obovi kanalov, k i n astajajo k o t prerezniee om enjenih ra v n in z valjasto plo sk v ijo venca, so v tern p rim e ru elipse nam esto vijačnic po prej opisanih d o m n ev n ih postavkah.

P reizkusi tu rb in e so pokazali, d a je n a novo izdelani natočim venec odlično u stre z a l nam enu, iz česar se d a sk lep ati, da so kot m ejne ploskve d i­ v erg en tn eg a d ela dulca m ožne tu d i ravnine. K o je b ila dopuščena t a k o n stru k tiv n a sprem em ba, se je

\j_ _ y

Sl. 14.

delo p r i frezanju olajšalo toliko, da se je zasukava! le venec — ni p a bilo potrebno, da b i se bilo v v išin i prem ikalo obenem tu d i frezalno vreteno.

S lik a 14 kaže prvo operacijo, to je obdelavo konvergentnega dela dulca, od koder je bila naito izvedena obdelava divergentnega dela.

(7)

vijaki. V rtiln a plošča je bila pred montažo točno razdeljena z razdeilbo po delitvi dulcev na vencu.

Frezalo se je s čelno plastjo frezarja in pri tem v rte la m iza ročno. V rtilno gibanje je bilo ome­ jeno' s posebnimi! p re sta v i j ivimi prisloni.

Tudi izrezi po slik i 14 sio bili izfrezani na isti napravi. P ri te j obdelavi pa je bila v rtiln a na­ p ra v a postavljena vodoravno. Ti izrezi so' bili iz- frezan i p red frezanjem d ivergentnih delov dulcev.

N agibalna n ap rav a je bila postavljena n a za­ h tev an ko t te r so se zaporedno izfrezali vsi utori pod nastavljenim kotom . P ri tej nastavitvi se je delilo zaporedno za vsak dulec. Enako je bilo sto r­ jeno tudi p ri ostalih nastavitvah, zaradi česar je bilo potrebno trik ratn o deljenje, za razliko od opisanega dela na avtom atu.

Sliki 16 in 17 kažeta, kako so bili of rezani vtoeni robovi1 posam eznih kanalov, in sicer delom a na kopirnem stroju, delom a pa na pokončnem fre- zalnem stroju. Tudi za to delo so bile potrebne v p en jalne oziroma v odilne naprave.

Sliki 18 in 19 s ta fotografska posnetka, k i k a ­ žeta, kako se je izvajalo to končno f rezanj e. Na sliki 18 je dobro vidna, tu d i n ap rav a za ločno v o ­ denje p rečnih sani ozirom a f rezalnega vreten a. P ri vodilni n apravi se je dalo s p restavljivim i prisloni točno om ejiti ločno gibanje, da ne bi frezalno orodje zarezovalo v že prej obdelane ploskve.

Sl. 19.

D a so b ila ta k o k o n stru k cijsk a dela, t. j. izdelava n a č rto v za p osam ezne obdelovalne in v p e n ja ln e n ap ra v e k a k o r tudi te h n o lo šk a dela izvršena p rav iln o , je velika zasluga a s iste n ta I n š titu ta za m ehansko tehnologijo ing. G ologranca.

Avtor:

a k a d e m ik p ro f. in g . F e lik s L obe, o d d e le k z a s tr o jn iš tv o n a T e h n išk i f a k u lte ti v L ju b lja n i.

Figure

Updating...

References

Updating...

Related subjects :