© Strojniški vestnik (43) št. 1-2, str. 5-18, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane.
SV: 0039-2480(97)1-R1
Izkoriščanje eksergije pri ekspanziji zemeljskega plina
The Use of Exergy in the Expansion of Natural Gas
M ATIJA TUMA - MIHA SEKAVČNIK
Uporaba ekspanzijskih strojev za pridobivanje električne energije p r i znižanju tlaka v plinovodnih omrežjih se je v praksi izkazala za tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno. Da bi dobili boljše podatke o termodinamičnih procesih z zemeljskim plinom, so bili izdelani diagrami h-s za različne sestave zemeljskega plina in primerjani termodinamični procesi na različnih tlačnih ravneh. Podrobneje je bil analiziran prim er uporabe ekspanzijskega stroja v ljubljanskem plinovodnem omrežju s tehničnega in gospodarnega vidika.
Ključne besede: stroji ekspanzijski, eksergija, procesi termodinamični, plini zemeljski
The use o f expansion machines fo r the production o f electrical power in order to reduce gas pressure in gas supply networks has proved in practice to be both technically feasible and econo-nomically justifiable. In order to obtain better data on thermodynamic processes involving natural gas, h-s diagrams were made fo r different compositions o f natural gas and thermodynamic p ro cesses were compared at different pressure levels. An example o f the use o f an expansion machine in the Ljubljana gas supply network was analysed in greater detail fro m the technical and economic standpoints.
Keywords: expansion machines, exergy, thermodynamic processes, natural gas
0 UVOD
Zem eljski plin se transportira do končnih porabnikov po različnih plinovodnih omrežjih pri temperaturi okolice. Plinovodna omrežja, kijih poleg za transport in razdeljevanje uporabljamo tudi za sezonsko shranjevanje zemeljskega plina, obratujejo na različnih tlačnih nivojih. V grobem jih lahko razvrstimo v naslednje skupine [5]:
- sezonski hranilniki: do 100 bar, - glavni transportni plinovodi: do 80 bar, - regionalni plinovodi: 30 do 50 bar, - mestni plinovodi: 3 do 12 bar, - plinovod za končno oskrbo: 1,2 bar.
Ob sezonskih hranilnikih plina in glavnih transportnih plinovodih so zgrajene kompresorske postaje, ki skrbijo za transport plina in vzdrževanje tlaka (pokrivanje tlačnih izgub). Tlak v plinovodnih sistemih ni stalen, saj prihaja zaradi dinamike porabe plina do znatnih tlačnih nihanj.
Med posameznimi omrežji so reducime postaje, kjer se tlak zniža na nižji tlačni nivo. Znižanje tlaka v reducirnih postajah poteka z dušenjem . Pri tem procesu, ki je v prvem približku izentalpen in brez izmenjave toplote z okolico, ne pridobimo nobenega dela; eksergija se preobrazi v tehnično neuporabno anergijo.
Padec tlaka z dušenjem lahko nadomestimo z ekspanzijskim strojem, pri čemer pridobimo znaten del mehanskega dela, ki smo ga v sistem vložili v kompresorskih postajah. Taka postrojenja uspešno obratujejo v Evropi že od leta 1973 [7], [10], [14] in [17].
0 INTRODUCTION
Natural gas is transported to final consumers via various gas supply networks at ambient tempera ture. Gas supply networks, which serve for the trans port and distribution o f natural gas, but also for its seasonal storage, operate at different pressure lev e ls . T h e y c a n r o u g h ly be c la s s if i e d in to the fo 1 lowing groups [5]:
- seasonal reservoirs: up to 100 bar, - inter-regional gas pipelines: up to 80 bar, - regional gas pipelines: 30 to 50 bar, - city gas pipelines: 3 to 12 bar,
- gas pipeline to final consumers: 1.2 bar Compressor stations are installed at seasonal reservoirs and inter-regional gas pipelines and they ensure the transport o f gas and maintenance o f pres sure (by compensating for pressure drops). Pressure in gas supply systems is not constant, since consider able variations in pressure occur due to the dynamics o f gas consumption.
Reducing stations, at which pressure is reduced to a lower pressure level, are installed between indi vidual networks. The reduction o f pressure in reduc tion stations is achieved through damping. In this proc ess, which is isenthalpic in its first approximation, without any exchange o f heat with the environment, no work is obtained; the exergy is transform ed into technically useless anergy.
1 DIAGRAM h-s ZA RAZLIČNE SESTAVE ZEMELJSKEGA PLINA
Zem eljski plin ima različne sestave, ki se sčasoma spreminjajo. V grobem jih lahko razvrstimo v tri velike skupine: severnomorski zemeljski plin, ruski zemeljski plin in holandski zemeljski plin [18].
Pretežno je zemeljski plin sestavljen iz metana (CH4), v manjših deležih pa so še nekateri drugi
ogljikovodikimpr. etan (C2H6) in propan (C3Hg) ter drugi plini: npr. dušik (N2) in ogljikov dioksid (C 0 2). V p re g le d n ic i j e p rik a z a n a z n a č iln a se sta v a zemeljskega plina. Omenjene navedbe veljajo za že očiščeni zemeljski plin. Pred transportom v plinovodno omrežje je treba namreč nekatere spojine (predvsem žveplovodik in vodno paro), ki so pri naravnih razmerah navzoče v zemeljskem plinu, odstraniti oz.
1 D IA GRAM S h-s FO R D IFFER EN T C O M PO SITIO N S OF N A T U R A L GAS
N atural gas differ in its com position and this in turn varies with time. R oughly its can be classified into three large groups: N orth Sea natural gas H, Russian natural gas H and Dutch natural gas L [18].
N atural gas consists predom inantly o f m eth ane (CH4); certain other hydrocarbons are present in sm aller am ounts - e.g. ethane (C 2H ,) and propane (C 3H 8), and non-hydrocarbons - e.g. nitrogen (N 2) and carbon dioxide ( C 0 2). Table 1 presents the cha racteristic com position o f natural gas.The above ap plies to purified natural gas. Prior to the transport o f gas into the gas supply netw ork, certain com pounds (above all hydrogen sulphide and w ater vapour) which are present in natural gas under norm al conditions,
zmanjšati. are removed or reduced.
Pregednica. 1 : Značilna sestava zemeljskega plina Table 1: Characteristic composition o f natural gas
Komponenta zemeljskega plina Component o f natural gas
metan c h4 80-9 methane CH4 80-9
etan C 2H 6 0,5-10 ethane C2H6 0,5-10
propan c3h8 0,2-5 propane c3h8 0,2-5
butan, višji ogljikovodiki c4h,0 0,5-1 butane, higher hydrocarbons c4h10 0,5-1
dušik N 2 0,5-12 nitrogen N 2 0,5-12
ogljikov dioksid c o 2 0,1-2 carbon dioxide c o 2 0,1-2
Pri raziskavi vpliva sestave zemeljskega plina na termodinamične lastnosti so bili izdelani diagrami h-s za različne sestave zemeljskega plina. Medsebojno smo primeijali termodinamične lastnosti 100 % metana in b in arn e zm esi 90% m etan a in 10% druge komponente (etana, dušika, propana in ogljikovega dioksida).
Diagrami h-s so bili izdelani na podlagi računalniških program ov za raču n an je term o d in am ič n ih lastn o sti p o sa m e z n ih k o m p o n en t zemeljskega plina [6], [12] in [13]. Pri preračunu je bila uporabljena teorija idealne zmesi [9]. Raziskano je bilo za tehnično uporabo zanimivo območje tlakov (od 1 do 100 bar) in temperatur (od 0 °C do 200 °C). Rezultati so prikazani na slikah 1,2, 3 in 4.
S slik lahko po pričakovanjih razberemo, da ima najboljše term odinam ične lastnosti čisti metan. Termodinamične lastnosti se najbolj poslabšajo, če je v zmesi zemeljskega plina ogljikov dioksid. Glede na splošno ugotovitev, da sestava zemeljskega plina ni stalna, vzam em o za n ad aljn jo obravnavo te r modinamičnih procesov, daje zemeljski plin sestavljen samo iz metana. Pri tem je, na podlagi poznavanja vpliva posamezne komponente, moč oceniti napako glede na dejansko sestavo zemeljskega plina.
In a study o f the influence o f the composition o f natural gas on its thermodynamic properties, h-s diagrams were made for different compositions. The thermodynamic properties o f 100% methane and binary mixtures o f 90% methane and 10% o f an other component (ethane, nitrogen, propane and car bon dioxide) were compared.
Diagrams h-s were made on the basis of com puter programs for the calculation of thermodynamic properties of individual components o f natural gas [6], [12], and [13]. The ideal mixture theory was used for the calculation [9]. The zones o f pressure (from 1 to 100 bar) and temperature (from 0 °C to 200 °C) which are o f interest for technical use were studied. The results are presented in Figures 1, 2, 3 and 4.
e
n
to
lp
ij
a
(h
)
e
n
ta
lp
ij
a
(h
)
Sl. 1. Diagram h-s za čisti metan in binarno zmes plinov 90 vol.% metana in 10 vol.% etana Fig. 1. Diagram h-s fo r pure methane and binary mixture o f gases, 90 vol.% methane
and 10 vol.% ethane
SI. 2. Diagram h-s za čisti metan in binarno zmes plinov 90 vol% metna in 10 vol% dušika
Sl. 3. Diagram h-s za čisti metan in binarno zmes plinov 90 vol.% metana in 10 vol.% propana Fig. 3. Diagram h-s fo r pure methane and binary mixture o f gases, 90 vol.% methane
and 10 vol.% propane
SI. 4. Diagram h-s za čisti metan in binarno zmes plinov 90 vol.% metana in 10 vol.%) ogljikovega dioksida
2 PRIMERJAVA RAZLIČNIH EK SPANZIJSKIH PROCESOV
Pri v sak em e k sp a n z ijsk e m p ro ce su z e m eljskega plina se znižata tlak in tem peratura. Temperatura se zniža zaradi t.i. Joule-Thomsonovega učinka [3], Ker mora imeti zemeljski plin pred in za ekspanzijo enako tem peraturo, mu moramo pred ekspanzijo dovajati toploto. V primeru ekspanzijskega stroja je treba dovajati več toplote kakor pri običajnem dušenju. Za idealni plin in idealni ekspanzijski stroj (brez izgub) bi bilo tako pridobljeno delo enako potrebni dovedeni toploti. V praksi je treba računati z realnim plinom (upoštevati Joule-Thomsonov učinek) in realnim strojem (upoštevati notranji izkoristek).
Iz diagrama h-s za zemeljski plin lahko vidimo, d a je vpliv Joule-Thomsonovega učinka v področju višjih tlakov večji kakorpri nižjih tlakih. Iz tega izhaja, da pri ekspanziji v področju nižjih tlakov pridobimo več dela na enoto dovedene toplote. Nadalje pa se iz diagrama h-s vidi, da ležijo v področju višjih tlakov najvišje temperature predgrevanja plina nekoliko nižje kakor pri nižjih tlakih.
Za nadaljnjo obravnavo smo podrobneje raziskali štiri ekspanzijske procese, ki bi, glede na obratovanje v uvodu omenjenih plinovodnih sistemov, lahko prišli v poštev. Za izhodiščno temperaturo je bilo vzetih 15 °C. Na sliki 5 so prikazani ekspanzijski procesi za različne tlačne sisteme; rezultati so zbrani v preglednici 2. Z upoštevanjem Joule-Thomsonovega učinka je treba dovesti glede na tlačni sistem od 1,02 do 1,56 kW h to p lo te , da bi p rid o b ili 1 kW h mehanskega dela [15],
2 COMPARISON OF DIFFERENT EXPANSION PROCESSES
In every process o f expansion o f natural gas, its pressure and tem perature fall. The temperature falls due to the Joule-Thomson effect [3]. Since the temperatures o f natural gas before and after expan sion must be equal, heat must be added to it prior to expansion. More heat must be added in the case of an expansion machine than in ordinary damping. With an ideal gas and an ideal expansion machine (without loss), the work obtained in such m anner would be equal to the required heat input. However, real gases (taking into account the Joule-Thomson effect) and real machines (internal efficiency) must be consid ered in practice.
It can be seen from the h-s diagram for natu ral gas that the influence o f the Joule-Thomson ef fect is higher in the high pressure zone then at lower pressures. It follows from this that more work per unit o f added heat is obtained in gas expansion in the low pressure zone. The h-s diagram further shows that maximum preheating tem peratures in the high pressure zone are slightly lower than at lower pres sures.
For further discussion, four expansion proc esses which could be used for the operation o f the gas supply systems mentioned in the introduction were studied in detail. An initial tem perature o f 15 °C was assumed. Figure 5 shows expansion processes for different pressure systems; the results are shown in Table 2. Taking into account the Joule-Thomson ef fect, a heat input o f 1.02 to 1.56 kWh (depending on the pressure system) is required to obtain an addi tional 1 kWh o f mechanical work [15],
e n t r o p i j a ( s) k J A k g K )
SI. 5. Diagram h-s za čisti metan in potek ekspanzij v različnih tlačnih sistemih
Preglednica. 2: Vpliv Joule-Thomsonovega učinka za različne tlačne sisteme Table 2: The influence o f the Joule-Thomson effect in various pressure systems
Tlačni sistem tlačno razmerje temperaturna
razlika dogrevanja
stopnja spremembe toplote v delo
Pressure system pressure ratio temperature diference
o f additional heating
heat/work conversion
100 bar/70 bar 1,4 27 K 1,56 kW h(t)/kWh(e)
70 bar/40 bar 1,8 42 K 1,38 kWh(t)/kWh(e
40 bar/10 bar 4,0 107 K 1,14 k Wh(t)/k Wh(e)
10 bar/1,2 bar 8,3 163 K 1,02 kWh(t)/kWh(e)
Do sedaj so bili ekspanzijski stroji vgrajeni pretežno v nizk o tlačn e sistem e. Toda tudi pri v is o k o tla č n ih sis te m ih j e v re d n o ra z is k a ti gospodarnost naložbe: pri teh sistemih je sicer na voljo manjša entalpijska razlika, večji je tudi vpliv Joule- Thomsonovega učinka, toda po drugi strani so masni tokovi v teh sistemih večji in bolj konstantni, specifična prostornina pa znatno manjša.
Ob predpostavki, da mora imeti zemeljski plin pred ekspanzijo in po njej enako temperaturo, je visok notranji izkoristek ekspanzijskega stroja bistvenega pomena za učinkovito spremembo toplote v mehansko delo: dober notranji izkoristek pomeni sicer večjo dovedeno toploto, toda s tem pridobimo tudi več dela. Ker je tlačna energija zemeljskega plina že na voljo, (v primerjavi z običajnim krožnim procesom) ne potrebujemo kompresorja.
S slike 5 nadalje izhaja, da bi bila dvostopenjska ekspanzija primerna zgolj pri nizkotlačnih sistemih; v tem primeru bi znašale vmesne temperature pred vsako stopnjo 71 °C ali 91 °C . Če bi v teh sistemih izvedli enostopenjsko ekspanzijo, bi bile ustrezne tem perature pred ekspanzijo 122 °C ali 178 °C. Pri primerjavi pridobljenega dela za eno- ali dvostopenjsko e k sp a n z ijo ne u g o to v im o b istv e n e ra z lik e . Dvostopenjska izvedba dogrevanja in ekspanzije je dražja, zato pa je za tak način laže zagotoviti primerni vir toplote.
V zadnjem času so bile ponovno raziskane tudi m eje vnetljivosti zm esi zem eljski plin/zrak v atm osferskih razm erah (20 °C, 1,013 bar)[18]. Zgornja meja vnetljivosti znaša 16,5 vol.% (enako kakor za čisti metan), spodnja meja vnetljivosti pa 4,1 vol.% (čisti metan 4,4 vol.%). Ekspanzijski stroji morajo biti v tem primeru posebej dobro tesnjeni (gredi, v entili itn.), p rig rajen i m orajo biti sistem i za odsesavanje uhajajočega plina, mazalni sistemi pa morajo biti eksplozijsko varni. Praktične izkušnje kažejo, da so te zahteve izvedljive brez večjih težav. V a tm o s fe rs k ih raz m era h z n a ša te m p e ra tu ra samovžiga za čisti metan 535 °C [16].
To date, expansion machines have been pre dominantly installed in low-pressure systems. But it would be worthwhile to study the cost-benefit o f in vestment in high-pressure systems as well: these sys tem s offer a lower difference in enthalpy and a greater Joule-Thomson effect, but, on the other hand, mass flows in these systems are higher and more constant, and specific volume is considerably lower.
With the assumption that natural gas must maintain the same temperature before and after ex pansion, a higher internal efficiency o f the expansion machine is o f vital importance for efficient transfor mation of heat into mechanical work: good internal efficiency means higher heat input, but also more ob tained work. Since the pressure energy o f natural gas is already available (in contrast to standard cy clic processes), no compressor is required.
It further follows from Figure 5 that two-stage expansion would be reasonable only for low-pres sure systems; intermediate temperatures prior to each stage would in this case amount to 71 °C or 91 °C. If single-stage expansion was performed in these sys tems, the corresponding temperatures prior to expan sion would be 122 °C or 178 °C. No significant dif ference is found in the comparison o f obtained work for single- and two-stage expansion, but the two-stage option o f additional heating and expansion is more expensive. However, it is not difficult to ensure an appropriate source o f heat for single-stage expan sion.
3 GOSPODARNOST IN VRSTE EKSPANZIJSKIH STROJEV
G lede na d o sed an je izkušnje je m ogoče zagotoviti gospodarnost naložbe, če imenska električna moč presega približno 400 kW (e) [11]. V področju moči pod 100 kW(e) je naložba zaradi razmeroma velikih investicijskih stroškov neupravičena [8], Poleg tega je pomembno tudi letno število ur obratovanja ekspanzijskega stroja, saj se prostorninski tok v reducirnih postajah glede na dinamiko porabe močno spreminja. Z urejenim letnim diagramom za pretok zemeljskega plina in hkratnega upoštevanja notranjega iz k o ristk a je m ogoče o c e n iti letno šte v ilo ur o b ra to v a n ja e k s p a n z ijs k e g a s tro ja oz. letn o proizvedeno električno energijo.
Iz diagrama v [8] lahko ocenimo investicijske stroške KA v DEM.Trend naraščanja cene postrojenja v odvisnosti od imenske električne moči lahko približno ocenimo z enačbo:
kjer PE pomeni imensko električno moč.
Po tej enačbi se z m a n jšu je jo sp e cifič n i investicijski stroški &Az večanjem imenske električne moči PE v kW, na primer:
PE = 500 kW
P = 3 000 kWE
Za m anjše imenske moči, do največ 1000 kW(e), so po sedanjih izkušnjah primernejši batni ekspanzijski stroji (npr. Spillingovi motorji), za večje moči, od 1000 kW naprej, pa prirejene parne turbine, procesne plinske turbine in povsem zaprti turbinski generatorji [11].
Seveda je treba poudariti, d a je izkoriščanje eksergije zem eljskega plina ob nem oteni oskrbi porabnikov sekundarnega pomena. To pomeni, da morajo biti taka postrojenja že vgrajena k sedanjim reducimim postajam in opremljena s tako regulacijsko tehniko, ki omogoča nemoteno oskrbo s plinom, ne glede na razpoložljivost ekspanzijskega stroja.
4 MOŽNOST VGRADNJE PLINSKE TURBINE V LJUBLJANSKI PLINOVODNI SISTEM
Ljubljansko plinovodno omrežje se napaja prek dveh reducirnih postaj iz slovenskega regionalnega plinovoda. Sestoji iz sistema podomrežij, ki oskrbujejo porabnike oz. skupine porabnikov in obratujejo na treh različnih tlačnih nivojih.
Za vgradnjo ekspanzijskega stroja v ljubljansko plinovodno omrežjeje najprimernejša reducima postaja Trata [4],Nekateri obratovalni podatki te postaje so:
3 COST-BENEFITS AND TYPES OF EXPANSION MACHINES
With regard to experience to date, it is possi ble to ensure the cost-benefit of investments, if nominal electrical power exceeds approxim ately 400 kW(e) [11]. In the power range below 100 kW(e), invest ments are not justifiable due to relatively high invest ment costs [8], In addition, the annual number of hours o f operation o f an expansion machine is also impor tant, since volume flow in reduction stations changes considerably with respect to the dynamics o f con sumption. Using an orderly annual diagram for the flow o f natural gas and taking into account internal efficiency, it is possible to estimate the annual number o f operating hours o f an expansion machine or the annual amount o f electrical energy produced.
Investment costs K A in DEM can be esti mated on the basis o f diagrdm [8]. The trend o f in crease in the price o f the plant vs. nominal electrical power can be estimated approxim ately using the fol lowing equation:
(1),
in which P£ is the nominal electrical power.
According to this equation, specific investment costs k .A decrease with an increase in nominal elec-trical power PE in kW, for example:
kk = 3 600 DEM/kW k = 1 930 DEM/kWA
For smaller nominal powers, up to 1000 kW(e), piston expansion machines (e.g. Spilling engines) are more suitable according to present experience, while for higher powers, from 1000 kW upward, modified steam turbines, process gas turbines and hermetic turboaggregates [11] are better.
Naturally, it is necessary to emphasise that for an undisturbed supply o f consumers the exploi tation o f the exergy o f natural gas is o f secondary importance. This means that such plants must be installed parallel to existing reduction stations and equipped with control equipm ent which enables the undisturbed supply o f gas, irrespective o f the availability o f the expansion machine.
4 THE POSSIBILITY OF INSTALLING A GAS TURBINE IN GAS SUPPLY SYSTEM OF
LJU B LJA N A
The Ljubljana gas supply system is fed from the Slovenian regional gas pipeline through two re duction stations. It consists o f a system o f subnetworks which supply consumers or groups o f consumers and operate at three different pressure levels.
The Trata reduction station would be most suit able for the installation o f an expansion machine in the Ljubljana gas supply network [4], Here are some operating data for this station:
naj večji mogoči pretok ^rnaks 60 000 m3r
vstopni tlak P, 30-50 bar
projektni vstopni tlak P\ 40 bar
izstopni tlak Pi 10 bar
izstopna temperatura Ti 15 °C
Če vzamemo za srednji vstopni tlak 40 bar, moramo, za teoretično (izentropno) ekspanzijo do končnega tlaka 10 bar, plin segreti na 120 °C. Za dejansko ekspanzijo, pri notranjem izkoristku 80 %, pa leži vstopna temperatura 20 K niže (sl. 6).
maximum possible flow ^maks 60 000 m3t
input pressure Pi 30-50 bar
projected input pressure Pi 40 bar
output pressure Pi lO bar
output temperature t2 15 °C
If a mean input pressure o f 40 bar is assumed, the gas must be heated to 120 °C for theoretical (isenthropic) expansion to a final pressure o f 10 bar. For actual expansion with an internal efficiency of 80 %, the inlet temperature is lower by 20 K (Fig. 6).
e n t r o p i j a ( s ) k J / ( k g K )
SI. 6. Potek idealne in realne ekspanzije v plinovodnem sistemu 40/10 bar Fig. 6. The ideal and real expansion curves fo r the gas supply system, 40/10 bar
Ker se več ko polovica vsega dobavljenega zemeljskega plina porabi za ogrevanje, pretoki v vseh vejah plinovodnega sistema, kakor tudi v omenjeni postaji, močno nihajo. To je lepo vidno iz urejenega le tn e g a d ia g ra m a s re d n jih 8 -u rn ih p re to k o v zemeljskega plina za to postajo (sl. 7); podatki veljajo za obdobje od 1.1.1994 do 1.1.1995.
N a podlagi u re je n e g a letn e g a d iag ra m a pretokov izbiramo primeren ekspanzijski stroj. Izbran m ora biti tak o , da bo g lede na k a ra k te ristik e plinovodnega sistema obratoval najdlje oziroma, da bo spremenil kar največ razpoložljive energije. Kot m ogoča rešitev se ponuja turbinski generator z magnetnim vležajenjem visokotlačnega dela reducime postaje Warden (ZR Nem čija) [19], ki obratuje pri podobnem obratovalnem režimu kakor reducirna postaja Trata. Potek izkoristka te turbine v odvisnosti od masnega toka zemeljskega plina je prikazan na levi strani urejenega letnega diagrama srednjih 8-urnih pretokov (sl. 7).
Since over one half o f all delivered natural gas is used for heating, flows in all branches o f the gas supply system, as well as in the above-mentioned sta tion, oscillate considerably. This is evident from the orderly annual diagram of mean 8-hour flows o f natu ral gas for this station (Fig. 7); the data is for the period from January 1st, 1994 to January 1st, 1995.
v t y.
t
SI. 7. Urejeni letni diagram srednjih 8-urnih pretokov zemeljskega plina za reducirno postajo Ljubljana-Trata in potek izkoristka turbine v odvisnosti od pretoka zemeljskega plina.
Fig. 7. An orderly annual diagram o f mean 8-hourly flow s o f natural gas fo r the Ljubljana-Trata reducing station and the curve fo r turbine efficiency in dependence on the flo w o f natural gas
Pri predpostavki, da turbina obratuje v področju pretokov, kjer je izkoristek boljši od 75 % (med 5 000 in 17 500 m3n), znaša njena razpoložljivost 7 285 ur od skupno 8 760 (83 %). Turbina lahko brez večje nevarnosti obratuje tudi pri večjih pretokih, vendar se ji izkoristek nekoliko zmanjša. Za preračun vzamemo primer, ko gre vršna količina zemeljskega plina skozi premostitev prek reducirnega ventila mimo turbine. Iz navedenih podatkov lahko določimo ekspanzijsko krivuljo (sl. 6).
Za moč turbine lahko zapišemo:
P = m
With the assumption that the turbine operates in the range o f flows in which efficiency is higher than 75 % (between 5 000 and 17 500 m3n ), its avail ability amounts to 7285 hours o f a total o f 8 760 (83 %) hours. The turbine can operate at higher flows without any great danger, but its efficiency drops slightly. An example in which the upper amount of natural gas flows through a bypass and through a reduction valve, past the turbine, will be taken for calculation. The expansion curve can be determined on the basis o f the stated data (Fig. 6).
For the power o f the turbine:
V K ) (2).
Za potrebe naše obravnave je entalpijska razlika vzeta kot konstanta; moč turbine je torej funkcija masnega toka. Tako pomeni urejeni letni dia gram pretokov zemeljskega plina hkrati urejen letni diagram moči turbine. V diagramu na sliki 7 je lestvica na levi ordinati popravljena s količnikom (h, - h3) in pomeni moč turbine.
V takih razmerah lahko izračunamo naslednje zanimive podatke:
srednji letni pretok skozi turbino: m r 10 564 m 3 entalpijsko razliko: (h2 - h j) 179,5 kJ/kg
srednjo dovedeno toploto: Q 446 kW
srednjo moč turbine: P ’ 378 kW
letno proizv. el. energije: W 2,754 GWh
Za ugotovitev gospodarske upravičenosti naložbe potrebujemo poleg tehničnih podatkov tudi ekonomske (stroški investicije, cena kapitala - višina obresti, cena zem eljskega plina, cena električne energije itn.). N a voljo je več m etod za presojo gospodarnosti naložbe [1] in [2], V tem prispevku sta obravnavani metodi neto sedanje vrednosti (NSV) naložbe in interne stopnje izkupička (ISD).
For the needs o f our discussion, the enthalpy dif ference is taken as a constant; the power o f the tur bine is therefore a function o f mass flow. The or derly annual diagram o f flows o f natural gas is there fore at the same time an orderly annual diagram o f turbine power. In the diagram in Figure 7, the scale on the left ordinate is corrected w ith a coefficient (ho - h3 ) and represents the power o f the turbine.
The following useful data can be calculated under these conditions:
mean ann.flow through the turb.: wsr 10 564 m 3 enthalpy difference: (h2 -h j) 179,5 kJ/kg
mean heat input: Q 446 kW
mean turbine power: p s 378 kW
annual production o f electr. energy: W 2,754 GWh
Za izračun NSV je treba izračunati prihodnje letne izkupičke (prihodke) I. in odlive (odhodke) K. v dobi trajanja naložbe, jih prenesti na začetni čas (tj. trenutek pojava prvih investicijskih stroškov) in od tako dobljene vrednosti odšteti investicijski vložek KA. NSV izračunamo po obrazcu:
To calculate the NPV, future annual returns I. and expenditures K. in the lifetime o f the investment must be calculated and reduced to the initial time (i.e. the moment o f appearance o f the first investment costs) and the amount o f investment must be sub tracted from this value. The NPV is calculated from the following equation:
NSV{p) =
i= 1 t'=1
(3),
kjer so: i - indeks tekočega leta, n - doba trajanja naložbe, p - obrestna m era in r - diskontna stopnja: r = 1 + />/100.
Letni izkupiček je za obravnavan prim er, izračunan kot zmnožek letne proizvedene električne energije Psr v kW, letnega števila obratovalnih urA t v h in cene proizvedene energije CE v DEM/kWh:
in which i is the index o f the current year, n is the lifetime o f investment, p is the interest rate and r is the discount rate: r — 1 + p i 100.
In our case, the annual return on investment (income) is calculated as the product o f annually pro duced electrical energy and the price o f energy, whereAt is the annual number o f operating hours and CE is the price of electrical energy sold in DEM/kWh.
I. = Pi A /C „sr E (4).
Letni odlivi so sestavljeni iz letne anuitete investicijskega vložka Kk letnih odlivov za energijo Ke (dovedena toplota in električna energija za pogon pomožnih strojev) in letnih obratovalnih stroškov K0 (mazanje, vzdrževanje, zavarovanje, stroški osebja in kilometrine):
Annual expenditure is composed o f the annual annuity o f the investment K., annual expenditure of energy K (heat input and electricity to operate aux iliary machines) and annual operating expenses K0 (lubrication, maintenance, insurance, labour costs and mileage):
K = KkP Ke + K0 (5).
Letno anuiteto investicijskega vložka določimo z izrazom:
The annual annuity of the investment is deter mined by:
Kk = Ka ( 1 /a ) (6),
kjer znaša anuitetni faktor 1 la \ where the annuity factor l /a n is:
J _ _ P ( ! + pT (7 ).
an ( l + p ) " - l
Letni odlivi za pokrivanje stroškov energije so: o f energy^ s.nnua* exPenc^*ture f ° r covering the costs
K = K + K = Q„ A t Cn + 0,022 P At C „ (8),
kjer je Qsr letna porabljena toplota v kW, CQ cena toplote v DEM/kW h, CES cena električne energije za pogon pom ožnih strojev v DEM /kW h in 0,022 izkustveni faktor [8],
Letni odliv za pokrivanje obratovalnih stroškov določimo po empirični enačbi [8]:
* o = 0,l P,
Pri predpostavki stabilnih razmer se pojavljajo enaki letni izkupički skozi celotno dobo trajanja naložbe.V našem primeru so odlivi za pokrivanje stroškov kapitala (letna anuiteta) pretežni del vseh o d livov. V zet je p o seb en p rim e r, ko je doba odplačevanja kredita enaka dobi trajanja naložbe (m = «); tako so tudi letni odlivi skozi dobo trajanja konstantni.
w here g sr >s annual heat consum ption in kW, CQ is the price o f heat in DEM/kWh CES price o f electric power for auxiliar energies and 0.022 is an empirical factor [8],
The annual expenditure for covering the oper ating expenses is determined by empirical formula [8]:
A / + 1 0 4 (9).
NSV je funkcija diskontne stopnje r. Če je znesek NSV naložbe (pri določeni diskontni stopnji) pozitiven, potem je ta gospodarsko upravičena. Čim večja je diskontna stopnja, tem bolj se zmanjšuje njena NSV. Diskontno stopnjo, pri kateri je NSV naložbe enaka nič, imenujemo interna stopnja izkupička (ISD). Pri ceni kapitala nižji od ISD je naložba gospodarsko upravičena. Za obravnavani primer je določena iz diagrama na sliki 8. V preglednici 3 so zbrani podatki, ki so bili uporabljeni pri zgoraj opisanem preračunu.
The NPV is the function o f interest rate p or discount rate r. If the amount o f the NPV o f invest ment is positive (at a certain interest rate), it is eco nomically justifiable. The greater the discount rate, the more rapidly its NPV decreases. The discount rate o f return at which the NPV o f investment equals zero is the internal rate o f return (IRR). Investments are economically justifiable at a price o f capital lower than the IRR. For our case, this is determined from the diagram in Figure 8. The data which was used for the above calculation is presented in Table 3.
SI. 8. Odvisnost neto sedanje vrednosti (NSV) od diskontne stopnje Fig. 8. Dependence o f net present value (NPV) on the discount rate
Preglednica 3: Podatki za izračun neto sedanje vrednosti (NSV) Table 3: Data fo r the calculation o f the NPV
doba trajanja naložbe n 20 let
investicijski stroški 1,6.106 DEM
diskontna stopnja r 1,07
doba odplačevanja kredita m cena proizvedene električne
20 let
energije C , 0,115 DEM/kWh
cena plina 0,027 DEM/kWh
cena električne energije za
pogon pom. strojev
c
ES 0,4 DEM/kWhlifetime o f investment n 20 years
investment costs K , 1,6.106 DEM
discount rate r 1,07
credit repayment period price o f sold electrical
m 20 years
energy c E 0,115 DEM/kWh
price o f gas c n 0,027 DEM/kWh
price o f electrical energy for the operating
Na podlagi podatkov iz preglednice 3 izračunamo The following values were calculated on the basis
vrednosti, zbrane v preglednici 4. o f data from Table 4:
Preglednica 4: Rezultati preračuna gospodarnosti naložbe
Table 4: The results o f calculation o f the economic justifiability o f investment
letni izkupiček letna anuiteta
I. 317 000 DEM/a
investicijskega vložka 151 000 DEM/a
letni odliv za energijo letni odliv za obratovalne
112 000 DEM/a
stroške K o 37 000 DEM/a
letni odlivi skupaj k: 300 000 DEM/a
lemi dobiček G 17 000 DEM/a
neto sedanja vrednost interna stopnja
N SV 171 000 DEM/a
donosnosti ISD 1,085 oz. 8,5 %
N a tem mestu je morda treba omeniti tudi to, da sta metodi N SV in ISD pri zgoraj definiranih razmerah neodvisni od dobe odplačevanja kredita m. Če se doba odplačevanja kredita m zmanjšuje, se v tem obdobju zmanjšuje tudi letni dobiček (v skrajnem primeru lahko v tem obdobju knjižimo tudi izgubo). Toda v preostalem obdobju dobe trajanja naložbe (;n - m), ko odliv iz kapitalskih stroškov odpade, toliko večji letni dobički nadomestijo izgubo v prvem obdobju. Obravnavanje upravičenosti naložbe samo z vidika dobička v obdobju odplačevanja kredita lahko torej privede do napačnih odločitev. Ker pri metodi NSV opazujemo izkupičke in odlive skozi celotno dobo trajanja, te nevarnosti ni. Še večja uporabnost izbranih metod se pokaže v primerih, ko s e je treba med več projekti odločiti za najboljšega.
5 SKLEP
Z računalniškim i program i so bili izdelani diagrami h-s za različne sestave zemeljskega vpliva in ugotovljen vpliv posam eznih kom ponent na termodinamične lastnosti (sl. 1,2,3 in 4).
S sistematično analizo ekspanzijskih procesov v ekspanzijskih strojih, ki so v razpoložljivih plinovodnih sistemih izvedljivi, je bilo ugotovljeno, da je teoretično treba dovesti (odvisno od tlačnega sistema) 1,02 do 1,56 kWh toplotne energije, da bi pridobili 1 kWh dela (sl. 5).
annual return / 317 000 DEM/a
annual annuity
annual expenditure
<
151 000 DEM/a
for energy
annual expenditure for
112 000 DEM/a
operating expenses 37 000 DEM/a
total annual expenditure K 300 000 DEM/a
annual profit G 17 000 DEM/a
net present value internal rate
NSV 171 000 DEM/a
o f return ISD 1,085 or 8,5%
It should probably also be mentioned here that theN PV and IRR under the conditions defined above are independent o f the credit repaym ent period m. If the credit repayment period is reduced, annual prof its decrease for this period as well (in the extreme case, loss can be incurred in this period). But in the remaining lifetime o f the investment (n - m) when the expenditure due to capital costs is not present, correspondingly higher annual profits make up for the loss in the initial period. The discussion o f the justifiability of investment only from the viewpoint of profit in the credit repayment period may therefore lead to incorrect decisions. Since in the NPV method returns and expenditures are observed over the en tire lifetime, this danger does not exist. The two se lected methods prove to be even more useful in cases in which a decision must be made on the best out of several projects.
5 CONCLUSION
Pri višjih tlakih so entalpijske razlike manjše
in Joule-Thomsonov učinek močnejši, pretoki pa so večji in bolj konstantni, specifična prostornina pa manjša.
Na praktičnem primeru je pokazano, da je izvedba ek sp an z ijsk e g a stro ja na že sedanjem p lin o v o d n e m s is te m u te h n ič n o iz v e d ljiv a in gospodarsko uspešna.
Za ljubljansko plinovodno omrežje seje izkazala red u cirn a p o staja T rata kot n a jp rim e rn e jša za vgradnjo ekspanzijskega stroja. Upravičenost naložbe je bila presojena in potrjena z metodo neto sedanje vrednosti. Ob upoštevanju sedanje stopnje rasti porabe zemeljskega plina je donosnost take naprave toliko
večja.
At higher pressures, enthalpy differences are lower and the Joule-Thomson effect stronger, while flows are larger and more constant, and specific vol ume is smaller.
It was shown in a practical case that the in stallation o f an expansion machine on an existing gas supply system was technically feasible and economi cally successful.
The Trata reduction station proved to be the most suitable for the installation o f an expansion ma chine in the Ljubljana gas supply network. A turbo generator with magnetic bearing-installation was se lected as one o f possible expansion machines. The justifiability o f investment was assessed and con
firmed with the net present value method, taking into account the present growth rate o f the consumption o f natural gas.
6 LITERATURA 6 REFERENCES
[1] Brigham, E. F.: Fundamentals ofFinancial Management. 7 Ed., University ofFlorida, The Dryden Press 1995, 337-340.
[2] Čibej, J. A.: Matematika za računovodje in finančnike. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 1994.
[3] Fasold, H. G.: Joule-Thomson-Koeffizienten für in der Bundesrepublik Deutschland vermarktete Erdgase. Gas Erdgas 135,1994/4, 212-219.
[4] Grebenc, M. : Plinska turbina z zemeljskim plinom kot delovno snovjo. Diplomsko delo visokošolskega študija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1995.
[5] H agedorn, G.: T echnische M öglich k eiten und A n w e n d u n g sp o te n tia le für den E in satz von Entspannungsmaschinen in der Versorgungswirtschaft und Industrie. VDI Berichte 1141, VDI-Verlag, Düsseldorf 1994.
[6] Howel, J. R., R.O. Buckius: Fundamentals of Engineering Thermodynamics (Thermodynamic Properties of Steam, Gases, Hydrocarbons and Refrigerant-12), 2 Ed. McGraw Hill, 1992.
[7] Kaczor, H.-E.: Anwendererfahrungen mit der industriellen Turbinenentspannungsanlagen der Edelstahlwerke Buderus AG. VDI Berichte 1141, VDl-Verlag, Düsseldorf 1994.
[8] Meckel, B.: Wirtschaftlichkeitsbetrachtungen zur Anwendung von Gasentspannungsmaschinen, VDI Berichte 1141, VDI Verlag, Düsseldorf 1994.
[9] Oprešnik,M.: Termodinamika zmesi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 1988.
[10] Rathmann, D.: Erdgasentspannungsanlagen zur Stromerzeugung in Erdgasübemahmerstationen, Stand: Febr. 1994, ASUE, Hamburg.
[11] Rathmann, D.: Einsatzmöglichkeiten Bauartenvergleich unterschiedlicher Entspannungsmaschinen, VDI Berichte 1141, VDI-Verlag, Düsseldorf 1994.
[12] Reynolds W. C.: Thermodynamic Properties in SI (Graphs, Tables anc Computational Equations for 40 substances), Stanford University, Department of Mechanical Engineering, Stanford 1979.
[14] Stoli, H.: Experience with the Commissioning of a Natural Gas Power Recovery Turbine. Proceedings of the
International Gas Turbine and Aeroengine Congress and Exposition. 92-GT-266, Köln,01 .-04.06. 1992.
[15] Tuma M., M. Sekavčnik: Stromerzeugung mit den Erdgas-Entspannungsmaschinen, Brenstoff - Wärme -
Kraft 48, v tisku.
[16] Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry, 5 Ed. A16&17.
[ 17] Urban, M., B. Fischer: Nachrüstung einer 4 MW Erdgas-Entspannungsanlage zur Stromerzeugung im Kraftwerk
Main-Wiesbaden, VDI Berichte 1141, VDI-Verlag, Düsseldorf 1994.
[18] Weßing, W.: Zündgrenzen von Erdgas in Abhängigkeit von der Gasbeschaffenheit, Gas Erdgas 135,1994/ 2,
104-108
[19] Willmloth, G.: Magnetgelagerte Turbogeneratoren (MTG), VDI Berichte 1141,125-145, VDI Verlag, Düsseldorf
1994.
Naslov avtorjev: prof. dr. Matija Tuma, dipl. inž. Authors' Address: Prof. Dr. Matija Tuma, Dipl. Ing. Miha Sekavčnik, dipl. inž.
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani Aškerčeva 6 1000 Ljubljana
Miha Sekavčnik, Dipl. Ing.
Faculty o f Mechanical Engineering University of Ljubljana
Aškerčeva 6
1000 Ljubljana, Slovenia
Received:
Prejeto: 2.4.1996 Sprejeto:
