• No results found

Fizikalno kemične spremembe na površini stelita po elektroerozijski obdelavi

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2020

Share "Fizikalno kemične spremembe na površini stelita po elektroerozijski obdelavi"

Copied!
5
0
0

Loading.... (view fulltext now)

Full text

(1)

UDK 621.9.048.6:669.018.25

Fizikalno kemične spremembe na površini stelita

po elektroerozijski obdelavi

VITO GARBAJS — FRANC ROETHEL — LADISLAV KOSEC

1. Uvod

V praksi uporabljam o lito karbidno trdino stelit tam , k jer m ora orodje poleg dobrih m ehanskih lastnosti vzdržati tu d i kem ične vplive agresivnih m edijev, toplotne in tem p eratu rn e obrem enitve te r obrabo. Oblikovno in m ersko zahtevna orodja iz stelita ugodno obdelujem o z elektroerozijskim po­ stopkom. R ezultati elektroerozijske obdelave so pri m aterialu te v rste podobni k ak o r p ri orodnem jek ­ lu. Fizikalno-kem ične spremembe, ki jih elektro- erozijska obdelava vedno pušča n a površini, niso tako sporne kakor p ri sin tran ih karb id n ih trdinah.

Raziskave fizikalno-kem ičnih sprem em b n a in v površini stelita (50 °/o Co, 32,5 °/o Cr, 13,5 % Mo, 2 % Fe, 1,5 % C, preostalo Si in Ni) te r elektrode iz WCu (75°/oW, 25°/oCu) ali Cu smo opravljali p ri podobnih razm erah kak o r za sin tran e karbidne trd in e [1]. Visok razelek tritv en i tok že smo izbrali zato, da bi bili izbrani učinki čimbolj jasni. Z m e- talografsko analizo in m ikroanalizo smo preiskovali pripadajoča m esta na elektrodi in n a obdelovancu. Poleg tega smo s prirejeno sestavljeno elektrodo »sendvič« analizirali pojav kondenzacije p a r ko­ vin, ki sestavljajo elektrodi.

2. Analiza raziskav

2.1. K om binacija W Custelit

S lika 1 p rikazuje analizo prereza elektrode in obdelovanca v fiksiranem stanju. Površino stelita sestav ljata neenakom erno p re ta lje n a plast, im eno­ vana tu d i bela plast, ki je enofazna, in kemično nehom ogena trd n a raztopina elem entov osnovne kovine (obdelovanca) in elektrode. M ikroporoznost p re ta lje n e plasti je zelo pogosta nap ak a površine p ri stelitu. Površino aktivnega dela elektrode se­ stav lja p re ta lje n a plast p rav tako neenakom erne debeline, ki je predvsem v obm očju čelne reže p re ­ trg a n a z zajedam i, nastalim i zaradi povečane lo­ kalne erozije elektrode.

V p re ta lje n i plasti stelita smo izm erili koncen­ tracijo bakra, ki je b ila vedno m anjša od enega od­ stotka (sl. 1, m esta B, D, a, b, c, d). O prehodu volfram a iz elektrode na obdelovanec iz rezultatov naših poizkusov ne m orem o sklepati, saj smo ga v p re ta lje n i plasti nam erili celo m anj kakor v os­ novnem m aterialu obdelovanca (sl. 1, m esti B, D). Zanim ive kem ične sprem em be smo ugotovili v p re ta lje n i površini elektrode WCu (sl. 1, m esti A in C, tab ela 1). Iz rezultatov m ikroanalize je raz­

vidno, da je aktiv n a površina elektrode iz popol­ nom a nove zlitine, ki se po fizikalno-kem ičnih lastnostih bistveno razlikuje od osnovnega m ate­ riala. M asni delež osnovne kovine je veliko m anjši zaradi krom a, kobalta in železa, ki izhajajo iz ob­ delovanca.

Tabela 1: K em ična sestava pretaljene plasti na elektrodi WCu

Sestava %

A naliza Cu Co Cr W Fe

1 4Д 18,4 14,6 60,5 1,6

2 2,3 13,3 16,5 58,6 0,8

3 2,2 8,1 16,5 54,8 1,3

Sledi plinskih p a r v sm eri izstopne reže smo skušali ugotoviti iz testa, p ri katerem smo u p o ra­ bili p rirejeno sestavljeno elektrodo (sl. 2). R azm ere elektroerozijske obdelave so bile podobne kakor v p rejšnjem prim eru.

(2)

WC« an o d a; m e sto A'

P re iz k u še v a ln i pogoji:

O ro d je : WCu 4 U /S (+)

O bdelo v an o « stelH t

D ie le k trtk E ro z o l U \B

Uj : 100V q : 0 , 3 c i t ? / s U: 23V

tj : 87jjs T : 0 ,5 ;,c : 0,44

le ; 60A I ; ISA_______ /L a : 0 ,0 »

-i SO ц т a te llit katoda; m e sto B

(3)
(4)

K K M1ČNA SESTA VA

Pretaljena plast:

____ %Cv %Cu

MPA Cu anod a : m e s to A

m P re iz k u še v a ln i pogoji:

O ro d je : Cu 4 15/3

Obdelovan e c- s te l lit D ie le k trik : E ro z o l LAB

Ui : 100 V q : 0 ,3 cm3/i

Ц : 87 JUS % : 0 ,5

Te : 50 A I : 19 A

%Fe

Sl. 3. M etalograjska in kem ična analiza pripadajočih m est na prerezu fiksirane bakrove elektrode in stelita

2.2. K om binacija bakerstellt

Podobno kakor v prejšn jem p rim eru tv o ri po­ vršino stelita p retaljena, prekinjena, enofazna plast neenakom erne kem ične sestave in debeline (sl. 3, m esta B, a, b, c, d). R azlika je le v večji količini bakra. Tudi p re ta lje n a p last na bakrovi elektrodi je legirana z elem enti protielektrode — stelita (sl. 3, mesto A). V tem p rim eru smo ugotovili tudi porast volfram a, ki ga v p rejšnjem p rim eru nismo mogli dokazati.

Podoben test, kakršen je na sliki 2, smo izvedli tudi za kom binacijo elektrodnih m aterialov b aker- stelit. Točkovno in ploskovno analizo smo opravili na dveh m estih železa armco v bližini m eje b aker- železo (sl. 4). Blizu m eje je koncentracija Cu velika

in se naglo zm anjšuje v sm eri izstopne reže (toč­ kovna in ploskovna m ikroanaliza — sm er 1).

(5)

MPA ; m e s to A

»--- < 50 џ т

•*4 PREIZKUŠEVALNI POGOJI:

4

E lek tro d a ;: C« ti 1 8 /3 ' k )

•* - > j t e f*v O b d elo v an je :; StCllIt

Di e le k trik :; E ro z o l LAB q : 0 ,3 etn / s

X

:

A M

j§ «i *100 V • T : 0 ,5 Ae : ° . «

/'A tj : 43 р.н I : 20 A Aea : 0 ,2 6

nr ^

i

ie : 60 A IT : 21 V x s ; 0 ,0 9

. . . J » . » ! , T o o l

— m .- i l ! Workpiece

Y

i

' c J j ' l - j '/ / / \

~ У ~7: Ж 7~ Г

/ Х / Л

f

i

i-i

i '

\ 04

'

i

i

/

/

° ! \

u

O

U ®

V « O

" *? s

Sl. 4. M ikroanaliza v področju stranske reže na sestavljeni elektrodi železo-baker

3. Sklep

R aziskave s pomočjo optične m ikroskopije te r elektronske m ikroanalize omogočajo, skupaj z m er­ jenjem delovnih p aram etro v elektroerozijskega procesa, raziskavo vpliva kem ičnih elem entov m a­ te ria la elektrode in m ateriala obdelovanca na last­ nosti površine. P reiskava pripadajočih m est na elektrodi in obdelovancu omogoča tu d i ugotavljanje povezav med fizikalnim i pojavi elektroerozijskega procesa in fizikalno-kem ičnim i sprem em bam i na in v aktivni površini elektrode in obdelovanca. Se­ stavine elektrode in obdelovanca vplivajo oboje­ stransko; tako na elektroerozijski proces kakor na lastnosti n astale površine. P ri tem je zelo pom em ­ ben prehod posam eznih elem entov med elektrodo in obdelovancem.

S k rajšan a ra zp ra v a obravnave problem atike je bila objavljena na posvetovanju ISEM 6 (Interna­ tional S ym posium for electrom achininq) v K rako­ vu leta 1980.

R aziskava je bila opravljena na F ak u lteti za strojništvo in sta jo finansirali R aziskovalna skup­

nost Slovenije te r slovenska in dustrija. P ri m e rit­ vah je sodeloval tudi M etalurški in štitu t v L jublja­ ni. Za opravljeno delo in sodelovanje se n a tem m estu vsem najlepše zahvaljujem o.

LITERATURA

[1] Kosec, L., Roethel, F., Garbajs, V.: Some Cha­ racteristics of EDM Surfaces of Sintered Carbide and Electrodes. ISEM 5, Switzerland, June 1977, p. 213—216. [2] Van Dijck, F., Snoeys, R., Crookall, J. R., Heu-velman, C. J.: Some Results of Physical Research in

EDM, 1973.

[3] König, W., Werheim, R., Winograd, Y .: Das Ab-tragverhalten bei der funkenerosiven Bearbeitung mit Einzelentladungen, Fertigung 6/1974, s. 207—210.

N a slo v a v to r je v : m ag . V ito G a rb a js , p ro f. d r. F ra n c R o e th e l, o b a : F a k u lte ta za s tr o jn iš tv o v L ju b lja n i

References

Related documents

Check only the Page (menu item) value, which means the editors will be able to create computer documents only under some page, not under article or news document in the

My focus for this research was an attempt to explore the current challenges around teacher development in South Africa, and to explore the notion of practice theory and the

solani ’ strains detected in diverse plant and insect hosts, three tuf , five vmp1 and 11 distinct stamp genotypes were identified.. Twelve comprehensive genotypes of

In other words, when low priced and small stocks are trading at a premium relative to high priced and large stocks, or when splits are associated with larger announcement returns,

One direct consequence of measuring this risk and the economic value of key account customers was a customer portfolio review which led to changes in their relationship

Abstract: An input distance function (IDF) is estimated to empirically evaluate and analyze the technical and environmental efficiencies of 210 farms located in

The book is organized into 14 chapters addressing the issues, starting with the past trends and future prospects, followed by zooming in on the global hotspots of rainfed

Asia-Pacific developing markets provided excellent growth opportunities in 2014 where Kerry outperformed food and beverage market growth rates – benefiting from