Convertible bonds, bonds with stock purchase warrant and conditional increase of share capital

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. Doktorska disertacija. ZAMENLJIVE OBVEZNICE IN OBVEZNICE Z DELNIŠKO NAKUPNO OPCIJO TER POGOJNO POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA. Marec, 2018. mag. Janez Vončina.

(2) UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. Doktorska disertacija. ZAMENLJIVE OBVEZNICE IN OBVEZNICE Z DELNIŠKO NAKUPNO OPCIJO TER POGOJNO POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA. Marec, 2018. mag. Janez Vončina mentor: profesor dr. Saša Prelič.

(3) Za vso strokovno pomoč in usmeritve pri nastajanju doktorske disertacije se zahvaljujem spoštovanemu mentorju, prof. dr. Saši Preliču. Za vsestransko pomoč, neizčrpno inspiracijo in zaupanje vame se zahvaljujem svojim najbližjim – soprogi in sinu, kot tudi staršem in bratu z njegovo družino..

(4) KAZALO. 1. UVOD IN PREDSTAVITEV TEME……..…………………………………... 1 1.1. Opredelitev problematike……………………………………………........ 1 1.2. Cilji in teze doktorske disertacije…………………………………............ 8 1.3. Potek dela in metode raziskovanja………………………………………. 11 1.4. Struktura disertacije…………………………………………...…..……... 12 2. POMEN 371. ČLENA ZGD-1 IN TEMELJNE ZNAČILNOSTI MEŠANIH OBVEZNIC.......................................................................................................... 17 2.1. Zgodovinski razvoj mešanih obveznic…………………………………… 17 2.2. Ekonomski motivi za izdajo mešanih obveznic…...…………………….. 18 2.3. Področje uporabe 371. člena ZGD-1……………………………………...21 2.4. Bistvene značilnosti mešanih obveznic in nekaterih drugih finančnih instrumentov……………………………………………………...……….. 22 2.4.1. Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo…..….. 22 2.4.1.1. Splošno…………………………………………………………………….. 22 2.4.1.2. Zamenljive obveznice…………………………………..…………...25 2.4.1.3. Obveznice z delniško nakupno opcijo………………………….…... 27 2.4.1.4. Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo z upravičenjem do pridobitve že obstoječih (»starih«) delnic……….. 30 2.4.1.5.Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo, izdane s strani tretjega (»Drittemission«)………………..........…………... 32 2.4.1.6. »Going-Public« obveznice………………………………………… 36 2.4.1.7. Zamenljive obveznice z obveznostjo konverzije v delnice……….… 37 2.4.1.8. »Obratne« zamenljive obveznice………………………………...…….. 37 2.4.1.9. Obveznice, pri katerih ima družba izbiro načina plačila………….. 38 2.4.1.10. Obveznice z upravičenjem do delnic, izdanih s strani tretjega (»Umtauschanleihen«)…………………………...………. 38 2.4.1.11. »Delniške« obveznice (»Aktienanleihen«)………………………... 39 2.4.2. Dividendne obveznice............................................................................ 39 2.4.3. Užitnice………………………………………………………..………. 41 2.4.4. Opcije brez obveznice (nekrite/čiste opcije)……...…………………… 42 i.

(5) 2.4.5. Delnice z delniško nakupno opcijo………………………..…………... 44 2.4.6. Vmesni sklep………………………………………..………………… 45 3. IZDAJA ZAMENLJIVIH OBVEZNIC IN OBVEZNIC Z DELNIŠKO NAKUPNO OPCIJO………………………………………………..…………. 46 3.1. Temeljno…………………………..……………………………………….. 46 3.2. Sklep skupščine o izdaji obveznic…………..……………………………. 47 3.2.1. Uvodno – pomen sklepa skupščine………...…………………………..47 3.2.2. Zahtevana večina za sprejetje sklepa…………………...……………... 48 3.2.3. Soglasja posameznih razredov delnic..................................................... 50 3.2.4. Soglasje prednostnih delničarjev po 316. členu ZGD-1………………. 53 3.2.5. Zamenjalno oziroma opcijsko upravičenje se nanaša na vinkulirane delnice……………………………………….……………. 56 3.2.6. Druge zahteve……………………………………….…………………. 58 3.2.7. Prijava sklepa skupščine za vpis v sodni register…..………………….. 59 3.2.7.1. Splošno…….............................................................................……. 59 3.2.7.2. Upravičeni predlagatelji…………………………………………... 62 3.2.7.3. Sklep registrskega sodišča o vpisu………………………………… 64 3.2.8. Bistvene sestavine sklepa skupščine………...………………………… 66 3.2.8.1. Obvezujoči sklep (prvi odstavek 371. člena ZGD-1)…….………… 66 3.2.8.2. Pooblastitveni sklep (drugi odstavek 371. člena ZGD-1)…….…….69 3.2.9. Vezanost poslovodstva s skupščinskim sklepom – ali je poslovodstvo obveznice dolžno izdati?......................................................................... 71 3.2.9.1. Splošno…………………………………………………….………. 71 3.2.9.2. Obvezujoči sklep…………………………………………………… 73 3.2.9.3. Pooblastitveni sklep........................................................................... 75 3.2.10. Soglasje nadzornega sveta……………………………………….…... 77 3.2.11. Sklepa skupščine ni ali je ta ničen ali izpodbojen…………...………. 79 3.2.11.1. Obveznice so veljavne……………………………………………. 79 3.2.11.2. Odškodninska odgovornost poslovodstva………………………... 80 3.3. Dejanja poslovodstva………………………………………………………84 3.3.1. Temeljno................................................................................................. 84 3.3.2. Sklep poslovodstva……………………………………………………. 84 3.3.3. Pogodba o izročitvi/izdaji obveznic in druga izvedbena dejanja……… 85 ii.

(6) 3.3.4. Obveznosti po ZTFI…………………………………………………… 88 3.3.5. Napake v postopku izdaje obveznic…...……………………………… 90 3.3.5.1. Uvodno………………………….…………………………………. 90 3.3.5.2. Napake, ki ne učinkujejo v zunanjem razmerju…………………..... 90 3.3.5.3. Napake, ki učinkujejo v razmerju do tretjih……………….………. 91 3.4. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic………...………….93 3.4.1. Temeljno……………………………………………..………………... 93 3.4.2. Vsebina in namen prednostne pravice.................................................... 94 3.4.3. Uresničitev prednostne pravice……………………………...…………98 3.4.3.1. Izjava delničarja o uresničitvi prednostne pravice………………... 98 3.4.3.2. Objava poslovodstva po drugem odstavku 337. člena ZGD-1….…. 99 3.4.3.3. Posredna prednostna pravica……………………………………... 103 3.4.4. Kršitev prednostne pravice………………...…………………………... 104 3.4.5. Smiselna uporaba 338. člena ZGD-1…..……………………………… 106 3.4.6. Izključitev prednostne pravice……..………………………………….. 107 3.4.6.1. Uvodno……………………………………………………….....…. 107 3.4.6.2. Formalne predpostavke…………………………………………..... 109 3.4.6.2.1. Objava izključitve prednostne pravice…………………………. 109 3.4.6.2.2. Zahtevana večina za sprejetje sklepa in druge predpostavke veljavnega sklepanja skupščine…..………...…………………... 110 3.4.6.2.3. Poročilo poslovodstva……………………………….......…….. 113 3.4.6.2.4. Soglasje nadzornega sveta………………….………………….. 117 3.4.6.3. Materialne predpostavke………………………………………....... 117 3.4.6.3.1. Uvodno………………………....………………………………………117 3.4.6.3.2. Obvezujoči sklep……………………………………………….. 118 3.4.6.3.3. Pooblastitveni sklep……………………………………………. 121 3.4.6.4. Pravno varstvo delničarjev…………………………………....…... 123 3.4.6.4.1. Nezakonit sklep skupščine…………………………………..….. 123 3.4.6.4.2. Nezakonit sklep poslovodstva………………………………….. 127 4. PRIDOBITEV »LASTNIH« ZAMENLJIVIH OBVEZNIC IN OBVEZNIC Z DELNIŠKO NAKUPNO OPCIJO…………………………...132 4.1.Uvodno............................................................................................................132 4.2. Pridobivanje obveznic…………………………………………………….. 133 iii.

(7) 4.2.1. Originarna pridobitev……..…………………………………………… 133 4.2.2. Derivativna pridobitev………..………………………………………...136 4.3. Odsvajanje obveznic……………………………………………………….139 4.3.1. Prednostna pravica delničarjev…………………………………………139 4.3.2. »Podaljšani« učinek izključitve prednostne pravice…….…………….. 141 5. VARSTVO IMETNIKOV ZAMENLJIVIH OBVEZNIC IN OBVEZNIC Z DELNIŠKO NAKUPNO OPCIJO………………………...…………………..143 5.1. Uvodno…………………………………………...………………………… 143 5.2. Neposredni posegi v pravni položaj imetnikov obveznic………..……… 144 5.2.1. Pridržek ob izdaji obveznic………………………………..…………... 144 5.2.2. Zamenjava obveznic zaradi spremembe pravnih razmerij…………….. 146 5.3. Posredni posegi v pravni položaj imetnikov obveznic………………….. 147 5.3.1. Povečanje osnovnega kapitala………………………………………..... 147 5.3.1.1. Uvodno…………………………………...………………………... 147 5.3.1.2. Zakonsko varstvo………….………...…………………………….. 148 5.3.1.3. Pogodbeno varstvo………………………………………………… 150 5.3.2. Statusna preoblikovanja…………………….…………………………. 154 5.3.3. Vključene družbe……………………………………………….………155 5.3.4. Pogodba o obvladovanju in pogodba o prenosu dobička……………… 157 5.3.5. Izključitev manjšinskih delničarjev (»Squeeze-out«)……….………… 157 5.3.6. Likvidacija…………………………………………..………………… 159 6. TEMELJNO O BILANCIRANJU ZAMENLJIVIH OBVEZNIC IN OBVEZNIC Z DELNIŠKO NAKUPNO OPCIJO…………………………...160 6.1. Družba – izdajateljica obveznic………………………………………….. 160 6.2. Družba – imetnica obveznic……………….………………………………161 7. SKLEP SKUPŠČINE O POGOJNEM POVEČANJU OSNOVNEGA KAPITALA ZARADI URESNIČITVE PRAVIC IMETNIKOV ZAMENLJIVIH OBVEZNIC IN OBVEZNIC Z DELNIŠKO NAKUPNO OPCIJO……………….............……………………………….…. 163 7.1. Uvodno……………………………..……………………………………….163 7.2. Pogojni kapital kot sestavina statuta…………………………….………. 166 iv.

(8) 7.3. Kvantitativna omejitev pogojnega povečanja osnovnega kapitala….…. 168 7.3.1. Vsebina omejitve………………………………………………………. 168 7.3.2. Posledice kršitve………………………………………………………. 171 7.4. Ničnost poznejšega sklepa skupščine…………………...………………... 172 7.4.1. Pomen in ureditev v slovenskem pravu…………….…………………..172 7.4.2. Kdaj je poznejši sklep »v nasprotju« s sklepom o pogojnem povečanju?.............................................................................. 175 7.5. Razmerje med sklepom o pogojnem povečanju osnovnega kapitala in sklepom o izdaji obveznic po 371. členu ZGD-1………………………175 7.6. Zahtevana večina in druge formalne predpostavke za veljavno sprejetje sklepa……………………………………...…………………….. 178 7.6.1. Večina……………………………………...…………………………...178 7.6.2. Soglasja posameznih kategorij delničarjev……………………………. 179 7.6.3. Druge zahteve…………………...…………………………………….. 180 7.7. Sestavine sklepa…………………………………………………………… 181 7.7.1. Splošne sestavine………………………….......……….……………… 181 7.7.1.1. Obvezne sestavine……………………………………..........………181 7.7.1.2. Fakultativne sestavine……………………………….........……….. 182 7.7.2. Posebne sestavine………………...……………………………….…... 183 7.7.2.1. Namen povečanja in upravičenci………………….........…………. 183 7.7.2.2. Emisijski znesek delnic……………………………………..…………….185 7.7.2.3. Pomanjkljivosti sklepa…………….……………………………...... 188 7.8. Pogojno povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki….………….. 189 7.8.1. Pregledno o posebnih pravilih za stvarne vložke…………...…………. 189 7.8.1.1. Obvezna vsebina sklepa………………………………....……….…189 7.8.1.2. Objava pridobitve stvarnega vložka……………….……....………. 190 7.8.1.3. Revizija…………………………………………………………….. 191 7.8.1.4. Kontrola registrskega sodišča……………………………………... 193 7.8.1.5. Posledice kršitev…………………………….……………………... 195 7.8.2. Kdaj se pravila o stvarnih vložkih ne uporabijo?.................................... 195 7.8.2.1. Zamenljive obveznice…………………………..……………...…... 195 7.8.2.2. Obveznice z delniško nakupno opcijo………………………….…... 197 7.8.3. Uporaba pravil o stvarnih vložkih……………………………………... 198 7.8.3.1. Obveznice so bile že izdane pred ali se izdajajo sočasno v.

(9) s pogojnim povečanjem osnovnega kapitala………………………. 198 7.8.3.1.1. Zamenljive obveznice………………………….....…………….. 198 7.8.3.1.2. Obveznice z delniško nakupno opcijo………………………….. 200 7.8.3.2. Obveznice se izdajo po sprejetju sklepa o pogojnem povečanju osnovnega kapitala……………………………........……………..... 201 7.8.3.2.1. Problemsko izhodišče…………………………………………...201 7.8.3.2.2. Rešitev z analogijo z odobrenim kapitalom……………………. 202 7.9. Prijava sklepa za vpis v sodni register……………..……………………..206 7.9.1. Splošno……………………………………...…………………………. 206 7.9.2. Upravičeni predlagatelji………………..……………………………… 206 7.9.3. Priloge predloga……………………………………………………….. 207 7.9.4. Postopanje registrskega sodišča……………...………………………... 209 7.9.4.1. Formalni in materialni preizkus predloga ter predhodno vprašanje….................................................................209 7.9.4.2. Sklep o vpisu………………....……………………………….....…. 213 7.10. Pravne posledice razveljavitve sklepa skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala ali ugotovitve njegove ničnosti…..……. 214 7.10.1. Splošno……………………………...………………………………... 214 7.10.2. Ničnost družbe………………….……………………………………. 216 7.10.3. Smiselna uporaba pravil o ničnosti družbe………….……………….. 217 7.10.4. Tožba na ugotovitev ničnosti vpisa (41. člen ZSReg)….……………. 219 8. URESNIČITEV ZAMENJALNEGA/OPCIJSKEGA UPRAVIČENJA IN IZDAJA DELNIC…………………………..……………………………… 221 8.1. Prepovedana izdaja delnic………………………………………………... 221 8.1.1. Presečni trenutek – vpis sklepa skupščine v sodni register……………. 221 8.1.2. Ničnost delnic………………………………………………………….. 223 8.1.3. Odškodninska odgovornost izdajateljev…………….………………….224 8.2. Izjava o uresničitvi upravičenja do pridobitve delnic…………………... 226 8.2.1. Pomen in pravni učinki izjave……………………………...………….. 226 8.2.2. Oblika in sestavine izjave……………………………..……………….. 230 8.2.3. Pomanjkljivosti/napake izjave……………………...…………………..232 8.2.4. Omejitve, ki niso navedene v izjavi…………...………………………. 233 8.3. Izdaja delnic………………………………...……………………………... 234 vi.

(10) 8.3.1. Temeljno…………………………..…………………………………... 234 8.3.2. Drugi odstavek 333. člena ZGD-1…………………..………………… 234 8.3.3. Pomen »izdaje«………………………………………………………... 235 8.3.4. Predpostavke izdaje…………………..………………………………... 236 8.3.4.1. Vezanost na namen……………....………………………..……….. 236 8.3.4.2. Polno plačilo delnic………………........………………………….. 238 8.3.4.3. Zagotovitev po pari emisije pri zamenljivih obveznicah……........... 239 8.3.5. Pravni učinki izdaje.………………………………………………….... 243 8.4. Prijava in vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register…….…... 244 8.4.1. Splošno…………...……………………………………………………. 244 8.4.2. Vsebina prijave (predloga za vpis) in upravičeni predlagatelji………... 244 8.4.3. Priloge predloga……………………………………………………….. 245 8.4.4. Preizkus predloga in sklep o vpisu…………………………………….. 247 9. NEKATERE SPECIFIKE PO ZAKONU O BANČNIŠTVU…...………….. 248 9.1. Uvodno…………………………………………………...………………… 248 9.2. Osnovne značilnosti kapitala banke……………..………………………. 249 9.2.1. Splošno…………………………………...……………………………. 249 9.2.2. Navadni lastniški temeljni kapital……………………………………... 250 9.2.3. Dodatni temeljni kapital………..……………………………………… 251 9.2.4. Dodatni kapital………….……………………………………………... 253 9.2.5. Kapitalski količniki……………………………………………………. 254 9.2.6. Kapitalski blažilniki…………………………………………………… 254 9.3. Hibridni instrumenti temeljnega kapitala banke……...………………... 257 9.3.1. Temeljne značilnosti…………………………………………………... 257 9.3.2. Hibridni instrumenti po CRR……………...…………………………... 258 9.3.3. Zamenljive obveznice kot pojavna oblika hibridnih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in njihova konverzija v delnice banke prek pogojnega povečanja osnovnega kapitala………………………………………………….…. 259 10. SKLEPNE UGOTOVITVE, MISLI IN PREDLOGI………………….…... 261 11. LITERATURA IN VIRI………………………………………..……………. 275 vii.

(11) Kratice in okrajšave AJPES……………...……… Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. AktG………………………. nemški Aktiengesetz, BGBI. I S. 1089, s spr.. ARUG…………………….. nemški. Gesetz. zur. Umsetzung. der. Aktionärsrechterichtlinie, BGBl. I S. 2479, s spr.. BFH………………………... Bundesfinanzhof – nemško zvezno finančno sodišče. BGB………………………...nemški Bürgerliches Gesetzbuch, BGBl. I S. 42, s spr.. BGH……………………….. Bundesgerichtshof - nemško zvezno vrhovno sodišče. Direktiva 2009/101/ES…...... Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti, Ur. l. EU, št. L 258/11, s spr.. Direktiva 2013/36/EU........... Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES, Ur. l. EU, št. L 176/338. Direktiva 86/635/EGS…...... Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (86/635/EGS), Ur. l. ES, št. L 372/1, s spr.. Direktiva 2012/30/EU……... Direktiva 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo viii.

(12) zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti, Ur. l. EU, št. L 315/74.. EUR………………………... evro. gl. …………………………. glej. HGB……………………….. nemški Handelsgesetzbuch, RGBI. S. 219, s spr.. Kapitalska direktiva……...... Druga direktiva Sveta z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (77/91/EGS), Ur. l. EU, št. L 026/77, s spr.. InsO……………………...... nemški Insolvenzordnung, BGBl. I S. 2866, s spr.. idr. ………………………… in drugo. ipd. ………………………... in podobno. itd. ……………………….…in tako dalje. KDD……………………….. Centralna klirinško depotna družba. npr. …………………...….... na primer. OLG……………………….. Oberlandesgericht – nemško višje deželno sodišče. o.p. …………………………opus citatum (že navedeno). OZ…………………………. Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/01, s spr.. prim. …………………….… primerjaj. r. št. ………………………... robna številka v komentarjih. SPZ………………………… Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spr.. SRS…………………………Slovenski računovodski standardi (2016), Ur. l. RS, št. 95/2015, s spr.. spr. ……………………….... spremembe str. ……………………….… stran. št. ………………………….. številka. t.i. …………………………..tako imenovani. Uredba (EU) št. 575/2013..... Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne. ix.

(13) institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, Ur. l. EU, št. L 176/1. VSC…………… ………..… Višje sodišče v Celju. VSL…………………...…… Višje sodišče v Ljubljani. VSK………………………... Višje sodišče v Kopru. VSM……………………….. Višje sodišče v Mariboru. VSRS………………………. Vrhovno sodišče Republike Slovenije. ZBan-1…………………….. Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/06, s spr.. ZBan-2 ………..………….. Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 25/15. ZFPPIPP…………………... Zakon. o. finančnem. poslovanju,. postopkih. zaradi. insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/07, s spr.. ZGD-1…….....……….......... Zakon o gospodarskih družbah, Ur. l. RS, št. 42/06, s spr.. ZIZ……………………….…Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98, s spr.. ZNP…………………….….. Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, s spr.. ZNVP-1……………….…… Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, Ur. l. RS, št. 75/15, s spr.. ZPO………………………... nemški Zivilprozessordnung, BGBl. I S. 3202, s spr.. ZPP........................................ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spr.. ZPre-1……………………... Zakon o prevzemih, Ur. l. RS, št. 79/06, s spr.. ZTD………………………... hrvaški Zakon o trgovačkim društvima, Narodne novine, br. 111/93, s spr.. ZTFI……………………...... Zakon o trgu finančnih instrumentov, Ur. l RS, št. 67/07, s spr.. ZSReg……………………....Zakon o sodnem registru, Ur. l. RS, št. 13/94, s spr.. ZVP………………………... Zakon o vrednostnih papirjih, Ur. l. SFRJ, št. 64/89, s spr.. ZZK-1………………………Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03, s spr... x.

(14) Povzetek Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so obveznice, ki predstavljajo instrumente t.i. mezaninskega kapitala, kajti združujejo tako elemente lastniškega kot dolžniškega kapitala. Čeprav se te obveznice načeloma uvrščajo med instrumente dolžniškega financiranja delniške družbe, jih obeležuje pomembna dodatna kvaliteta: njihovi imetniki lahko pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe. Upravičenju do pridobitve delnic, ki je inkorporirano v zamenljive obveznice oziroma v obveznice z delniško nakupno opcijo, je imanentno tveganje razvodenitve kapitalske udeležbe obstoječih delničarjev, zato je treba njihove interese primerno zavarovati. Slovenski pravni red po zgledu na primerjalne korporacijske ureditve varstvo vzpostavlja na dveh nivojih. Zaostruje pogoje za izdajo teh obveznic, saj sme poslovodstvo emisijo izvršiti le, če s tem soglaša skupščina delničarjev, ter delničarjem zagotavlja prednostno pravico do nakupa obveznic ob njihovi izdaji. Soglasje k izdaji obveznic skupščina poda bodisi z obvezujočim bodisi s pooblastitvenim sklepom. Proceduralne zahteve so v obeh primerih enake. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic se lahko tudi izključi, če so za to izpolnjene zahtevane formalne in materialne predpostavke. Pri izvedbi emisije na podlagi pooblastitvenega sklepa sme skupščina za izključitev prednostne pravice pooblastiti poslovodstvo, kar je nujno za ohranitev potrebne fleksibilnosti pri pridobivanju hibridnega kapitala. Varovanje delničarjev s prednostno pravico se zagotavlja ne le v postopku izdaje obveznic, temveč tudi v primeru njihove odsvojitve s strani družbe – izdajateljice, ki je obveznice poprej derivativno pridobila. Upravičenje imetnikov obveznic, da pridobijo delnice družbe, za slednjo pomeni obveznost, da delnice efektivno zagotovi. Najprimernejši mehanizem za ta namen je pogojno povečanje osnovnega kapitala, to pa zaradi tega, ker funkcionalno uravnoteži interese vseh deležnikov - družbe, imetnikov obveznic in obstoječih delničarjev. Temeljna predpostavka za izdajo delnic iz naslova pogojnega povečanja osnovnega kapitala je vpis sklepa skupščine (o takšnem povečanju osnovnega kapitala) v sodni register. Če je sklep skupščine neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic, zato je treba s tožbo v pravdnem postopku – če naj bo ta sposobna za meritorno obravnavo – uveljavljati dva zahtevka – ničnostni oziroma izpodbojni zahtevek zoper sklep skupščine in zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izdaje delnic. Ob emisiji delnic je poslovodstvo vezano na dve omejitvi: - izdati jih je mogoče le za namen, ki je opredeljen v sklepu skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala; - izdaja je dopustna šele po plačilu xi.

(15) celotnega emisijskega zneska. Ključna razlika med njima se pokaže v primeru njihovih kršitev. Če namreč poslovodstvo delnice izda za drugačen namen, kot ga je določila skupščina, so delnice nične, medtem ko so delnice, izdane pred njihovim polnim plačilom, veljavne. Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, pogojno povečanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, pogojni kapital Angleški prevod naslova in povzetka Convertible bonds, bonds with stock purchase warrant and conditional increase of share capital Convertible bonds and bonds with stock purchase warrant are bonds, which represent instruments of so called mezzanine capital, for they combine elements of equity as well as debt capital. Although these bonds are fundamentally classified as instruments of joint stock company's debt financing, they are marked with an important additional quality: their holders may on certain conditions obtain company's shares. The right to obtain shares, incorporated in convertible bonds and bonds with stock purchase warrant, on the other hand brings about a risk for the existing shareholders, namely a risk of dilution of their shares. It is therefore necessary to protect their legitimate interests. Following the example of comparative legal regulations Slovenian legal system establishes a two-level safeguard: (i) it sharpens the conditions for issue of these bonds, because the management may carry out the issue only under a consent of general assembly; (ii) it secures to the shareholders a right to a preferential purchase of bonds in the issue procedure. A consent of the general assembly may be granted by a binding or by an authorizing resolution. The procedural framework is the same in both cases. The shareholders' preferential right may also be excluded, if special formal and substantial requirements are met. When bonds are issued on the basis of an authorizing resolution, the general assembly may authorize the management for an exclusion of the preferential right. This is essential, if necessary flexibility by acquiring hybrid capital is to be maintained. Safeguarding of shareholders by a preferential right is guaranteed not only in the issue procedure, but also in a situation when the bonds are being disposed of by the issuing company, which has precedingly obtained the bonds in a derivative way. xii.

(16) The right of bondholders to acquire company's shares is reflected in the company's obligation to effectively secure a delivery of shares. The most appropriate mechanism for this purpose is conditional increase of share capital, as it functionally balances the interests of all relevant participants, namely those of the company, the bondholders and the existing shareholders. A fundamental condition for issue of shares is a registration of general assembly resolution on conditional increase of share capital in the judicial registry. Should that resolution be invalid, so shall also be invalid the registration of issue of shares. That is why it is necessary that a lawsuit in a litigation procedure – if a lawsuit is to be dealt with substantially - comprises two claims – the claim on ascertainment of nullity/invalidation of the general assembly resolution as well as the claim on ascertainment of nullity of registration of shares issue. By issue of shares the management is bound by two restrictions: - shares are allowed to be issued solely for a purpose, defined in the general assembly resolution; - the issue is permissible only after the shares have been fully paid. A key difference between the two is manifested in case they are violated. If management issues shares for a different purpose then the one, determined by a general assembly, the shares shall be null and void, whereas the shares shall be valid, if issued prior to their full payment. Key Words: convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, conditional increase of share capital, share capital, conditional capital. UDK: 336.763.3:347.728.2(043.3). xiii.

(17) 1.. UVOD IN PREDSTAVITEV TEME. 1.1. Opredelitev problematike Delniška družba premoženje pridobiva na različnih pravnih podlagah. Vire družbinega premoženja razodeva pasivna stran bilance stanja, ki se deli na lastni (lastniški) in tuji (dolžniški) kapital. Zato financiranje družbe z lastnim kapitalom pojmujemo tudi kot lastniško financiranje, financiranje preko tujega kapitala pa kot dolžniško financiranje. Kategorija lastnega kapitala se naprej členi na osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, revalorizacijske rezerve, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, preneseni čisti poslovni izid in čisti poslovni izid poslovnega leta (prvi odstavek 65. člena ZGD-1). Lastni kapital se oblikuje z vplačili delničarjev in tretjih (vplačili, ki ne povzročijo nastanka obveznosti družbe v obligacijskopravnem pomenu) ter s sredstvi, ki jih je prigospodarila družba sama1. Postavke dolžniškega kapitala na drugi strani sporočajo, koliko premoženja je družba pridobila na obveznostnopravnih podlagah. Sem spadajo najrazličnejši pravni posli, ki generirajo nastanek obveznosti družbe do njenih upnikov, npr. dobave blaga, opravljanje storitev, krediti, posojila2. Z dolžniškim kapitalom je, v primerjavi z lastnim kapitalom, povezano manjše tveganje, saj upniki v primeru stečaja ali likvidacije družbe pri poplačilu uživajo prednost pred delničarji3. Poudarjen pomen ima dolžniško financiranje družbe z izdajo obveznic. Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zavezuje, da bo upravičencu iz obveznice določenega dne izplačal v obveznici navedeni znesek oziroma znesek anuitetnega kupona (prvi odstavek 26. člena ZVP). Izdana je lahko tudi v nematerializirani obliki (četrti odstavek 7. člena ZNVP-1). Ekonomski pomen obveznice je predvsem v kreditiranju, saj izdajatelj išče likvidna sredstva in skuša prek izdaje obveznic pritegniti kapital investitorjev4. Obveznice običajno obsegajo upravičenje do vračila glavnice in plačilo obresti po fiksni obrestni meri s periodičnim. 1 Prim. N. Plavšak v M. Kocbek (ur.) in drugi, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 355. 2 Prim. T. Raiser in R. Veil, Recht der Kapitalgesellschaften, Ein Handbuch für Praxis und Wissenschaft, 5., neubearbeitete und erweiterte Auflage, Verlag Franz Vahlen, München 2010, r. št. 3, str. 246-247. 3 Podobno T. Raiser in R. Veil, Ibidem, r. št. 3, str. 247. Prim. tudi M. Kocbek v Š. Ivanjko, M. Kocbek in S. Prelič, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, Druga, dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 546: »(…) vsekakor pa je imetnik obveznice upnik družbe, v nasprotju z delničarjem, ki to ni, in je ob prenehanju družbe, bodisi prostovoljnem bodisi prisilnem, poplačan pred imetnikom delnice.«. 1.

(18) izplačevanjem obresti. Posebne oblike obveznic od običajne odstopajo zlasti glede načina obrestovanja, npr. obveznice s spremenljivo obrestno mero, kjer je obrestna mera vezana na neko tržno obrestno meto (Floating-Rate Bonds) in brezkuponske obveznice, pri katerih ni periodičnih obrestnih plačil (Zero-Bonds)5. V prostor med lastnim in dolžniškim kapitalom je umeščen t.i. mezaninski kapital. Gre za skupino instrumentov financiranja, ki vsebujejo tako elemente lastnega kot tujega kapitala6,7. Ker se bilančno in davčno često obravnava kot tuji kapital, se mezaninski kapital opisuje tudi kot tuji kapital s primesmi lastnega kapitala. Prav tako se klasificira kot kvazi lastni kapital ali kot nadomestek lastnega kapitala, saj je pogosto, tako kot »pravi« lastni kapital, pred (»čistim«) dolžniškim kapitalom »na udaru« (se izčrpava) zaradi nastalih izgub, s čimer se krepi jamstvena masa za poplačilo terjatev upnikov. V nasprotju z lastnim kapitalom pa imetniki mezaninskega kapitala nimajo kontrolnih oziroma upravljavskih pravic, ali pa jih imajo le v zelo skrčenem obsegu8. Participacija pri absorpciji izgub in eventualna podrejenost upravičenj (terjatev) iz instrumentov mezaninskega kapitala vis-à-vis instrumentov (»čistega«) dolžniškega financiranja za imetnike seveda nujno pomenita večje tveganje. S tem se povečuje zahtevana donosnost, kar se bo praviloma reflektiralo v dogovoru o višji obrestni meri in/ali dodatni premiji v obliki enkratne ali periodične udeležbe v dobičku ali v opcijski pravici za pridobitev deležev izdajatelja mezaninskih instrumentov. Ker pa je pričakovana donosnost slednjih nižja od zahtevane donosnosti instrumentov (»pravega«) lastnega kapitala (npr. delnic), se mezaninski kapital dojema tudi kot »poceni« lastni kapital. Zaradi tega ima pomembno vlogo tudi v okviru hibridnega temeljnega kapitala kot tudi dodatnega kapitala bank. Instrumenti mezaninskega financiranja imajo lahko glede ročnosti/trajanja, modalitet obrestovanja (npr. fiksno ali variabilno obrestovanje), načinov izplačila, ipd., različne pojavne oblike. Pri nekaterih je poudarjena dolžniška (Debt Mezzanine Capital), pri nekaterih je v ospredju lastniška komponenta (Equity. 4. P. Grilc in M. Juhart, Pravo vrednostnih papirjev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1996, str. 123. P. Grilc in M. Juhart, Ibidem, str. 129-130. 6 T. Raiser in R. Veil, op. cit. 2, r. št. 4, str. 247. 7 »Mezzanine bridges the gap between debt and equity. A hybrid form of capital, mezzanine financing is sandwiched between senior debt and equity on a company's balance sheet.«; www.fleetcapital.com/resources/capeyes/a10-02-124.html, 04.08.2003, citirano v B. Rudolph, Analyse hybrider Finanzinstrumente: Mezzanine – Kapital, Zeitschrift für das gesamte Kreditwesen, 1/2004, str. 12. 8 B. Rudolph, Ibidem, str. 12. 5. 2.

(19) Mezzanine Capital)9,10. V prvo skupino spadajo npr. podrejena posojila, v drugo pa npr. užitnice11. Kategoriji mezaninskega kapitala, pogosto uporabljeni v poslovni praksi, sta tudi zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo. V osnovi sicer te obveznice predstavljajo instrumente dolžniškega financiranja družbe oziroma dolžniške vrednostne papirje, saj imajo vse bistvene značilnosti obveznic. Ker pa njihovim imetnikom omogočajo, da pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe, jih pravna teorija uvršča v skupino hibridnih oziroma mešanih vrednostnih papirjev (tudi mešanih obveznic). Temeljna značilnost zamenljivih obveznic je v tem, da, poleg običajnih pravic, značilnih za obveznice (vračilo glavnice in plačilo obresti), njihovemu imetniku dajejo še pravico, da svojo terjatev za vračilo glavnice zamenja z določenim številom delnic z ali brez doplačila. Obveznice z delniško nakupno opcijo pa imetniku poleg pravic, ki jih daje obveznica, dajejo še upravičenje, da v določenem časovnem obdobju za določeno ali določljivo ceno kupi določeno število delnic12. Če upravičenje do pridobitve delnic za imetnike teh obveznic v primerjavi s »klasičnimi« oziroma čistimi obveznicami (reine Anleihen) pomeni določeno prednost, pa za delničarje družbe – izdajateljice obveznic predstavlja nevarnost poslabšanja njihovega položaja. Če namreč obstoječi delničarji pri vpisovanju novih delnic ne participirajo (namesto njih nove delnice vpisujejo imetniki mešanih obveznic), se njihova kapitalska udeležba znižuje, posledica pa je razvodenitev njihovih članskih pravic iz obstoječih delnic. Primerjalne korporacijske ureditve na to dilemo odgovarjajo z zaostritvijo pogojev za izdajo mešanih obveznic, katerih namen je v prvi vrsti zaščita delničarjev pred posegi v njihov članski položaj. Težišče strožjega urejanja emisije mešanih obveznic je v omejitvi avtonomije poslovodstva, saj je izdaja teh obveznic dopustna le na podlagi soglasja kvalificirane večine delničarjev (skupščine), poleg tega pa se obstoječim delničarjem po zgledu na povečanje osnovnega kapitala z vložki zagotavlja prednostna pravica do pridobitve mešanih obveznic. Spoznanje, da izdaja hibridnih obveznic – čeprav te v osnovi predstavljajo dolžniške vrednostne papirje – s seboj prinaša tveganja za okrnitev članskih pravic obstoječih 9. Povzeto in delno prirejeno po B. Rudolph, Ibidem, str. 12-13. Prim. T. Raiser in R. Veil, op. cit. 2, r. št. 4, str. 247: »Obwohl sich Mezzanine Finanzierungsformen durch ihren hybriden Charakter auszeichnen, können sie im Einzelfall dennoch eine eher eigen- oder fremdkapitalähnliche Struktur aufweisen. Für eine Zuordnung ist die Ausgestaltung der vertraglichen Bedingungen wesentlich.« 11 B. Rudolph, op. cit. 7, str. 13. 12 A. Jemc, Pooblastilo upravi za izdajo hibridnih vrednostnih papirjev, Podjetje in delo, št. 1/2005. 10. 3.

(20) delničarjev, je razlog za urejanje te materije tudi v Direktivi 2012/30/EU13, ki sicer na ravni evropskega prava družb (med drugim) opredeljuje postopke varovanja delničarjev pri spreminjanju kapitala14. Gre namreč za tveganja, ki so sicer značilna za postopke povečanja osnovnega kapitala in ki jih v evropskem pravnem redu naslavlja prav Direktiva 2012/30/EU. Ta v četrtem odstavku 29. člena določa, da je za izdajanje »vseh vrednostnih papirjev, ki jih je mogoče spremeniti v delnice ali iz katerih izhaja pravica do vpisa delnic« potrebno sprejetje sklepa na skupščini delničarjev in da se mora, kadar obstaja več razredov delnic, o sklepu skupščine »posebej glasovati vsaj za vsak razred delničarjev, katerih pravice so prizadete s tako transakcijo«. Po šestem odstavku 33. člena Direktive 2012/30/EU pa se za izdajo takšnih vrednostnih papirjev uporabljajo tudi prvi do peti odstavek 33. člena, kar predvsem pomeni, da se morajo vrednostni papirji prednostno ponuditi delničarjem, izključitev prednostne pravice je dopustna le pod (enakimi) predpostavkami, kot veljajo za izključitev prednostne pravice do vpisa novih delnic pri povečanju osnovnega kapitala15. Nobenega dvoma ni, da so vrednostni papirji, izdajo katerih Direktiva 2012/30/EU pogojuje z izpolnitvijo teh (dodatnih) predpostavk, tudi zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo. Obravnavane zahteve Direktive 2012/30/EU kot harmonizacijskega predpisa so v slovenskem pravnem redu implementirane z določbo 371. člena ZGD-1. Določila 371. člena ZGD-1 so sicer precej rudimentarna. Res je kogentno predpisana skupščinska avtorizacija za izdajo mešanih obveznic, ni pa denimo normirano, ali je pritegnitev skupščine v postopek izdaje obveznic omejitev poslovodstva, ki učinkuje le v notranjem razmerju (med člani poslovodstva in družbo) ali pa gre za predpostavko za veljavnost mešanih obveznic. Ali povedano drugače, urejeno ni, kakšne pravne posledice ima izdaja mešanih obveznic, o kateri skupščina ni (so)odločala. V tesni zvezi s tem je vprašanje, ali je skupščinsko soglasje možno samo ex ante, ali lahko skupščina (s strani poslovodstva opravljeno) izdajo obveznic odobri tudi ex post. Neurejeno je vprašanje intenzitete omejitve poslovodstva pri izdaji obveznic v smislu, ali mora skupščina v. 13. Direktiva 2012/30/EU je nadomestila prej veljavno Kapitalsko direktivo (Direktiva 77/91/EGS). Da so postopki varovanja delničarjev in upnikov pri spreminjanju kapitala, tako pri povečanju kot zmanjšanju kapitala, in v tej zvezi pri izdajanju, spreminjanju in umikanju delnic, eno izmed vsebinsko zaključenih področij urejanja Direktive 2012/30/EU, navaja Kocbek; gl. M. Kocbek in S. Prelič, Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1, z novelama ZGD-1A in ZGD-1B, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 44. 15 Po prvem odstavku 45. člena Direktive 2012/30/EU lahko države članice odstopijo od določb 29. in 33. člena, »v kolikor so ta odstopanja potrebna za sprejetje ali uporabo določb, namenjenih spodbujanju sodelovanja zaposlenih ali drugih skupin oseb, ki jih določa nacionalna zakonodaja, v kapitalu podjetij.« 14. 4.

(21) sklepu opredeliti vse sestavine obveznic oziroma do potankosti opredeliti vse parametre upravičenj iz obveznic in je torej vloga poslovodstva zgolj »tehnična« izvedba sklepa skupščine ali pa je v tem pogledu poslovodstvu vendarle dopustno prepustiti določen manevrski prostor, in če da, v kakšnem obsegu. Ta dilema je še bolj izražena pri podelitvi pooblastila poslovodstvu za izdajo mešanih obveznic po drugem odstavku 371. člena ZGD-1. Prav tako je vprašanje, ali se lahko mešane obveznice izdajo za »stvarne vložke«, torej za nedenarno odmeno. V prvem odstavku 371. člena ZGD-1 so zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo16 (ter dividendne obveznice) opredeljene izrazito lapidarno, saj je iz zakonskega besedila mogoče izluščiti le njihovo specifično upravičenje, torej upravičenje do pridobitve delnic. V zakonu ni naslovljena možnost pridobitve »lastnih« mešanih obveznic, torej obveznic, katerih izdajateljica je družba sama, in možnost njihove ponovne odsvojitve. Ali prihaja v tej zvezi v poštev smiselna (analogna) uporaba določb o pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic? Nakazana vprašanja so nekatera od tistih, ki so v normativni ureditvi brez (eksplicitnih) odgovorov, ki pa za celostno razumevanje obravnavane problematike terjajo razjasnitev. Na to bo med drugim pretendirala doktorska disertacija. Prednostna pravica do nakupa mešanih obveznic delničarjem zagotavlja napotitvena določba četrtega odstavka 371. člena ZGD-1, ki predpisuje smiselno uporabo 337. člena ZGD-1. Torej določbe, ki uzakonja prednostno pravico delničarjev do vpisa novih delnic pri rednem povečanju osnovnega kapitala in predpostavke, pod katerimi je prednostno pravico mogoče izključiti. Vtis je, da je zakonska ureditev tudi na tem mestu nedodelana, če upoštevamo, da ZGD-1 v drugem odstavku 371. člena omogoča pooblastitev poslovodstva za izdajo mešanih obveznic za do petletno časovno obdobje. Določba 337. člena ZGD-1 je namreč prikrojena položaju, ko o povečanju osnovnega kapitala in o 16. V prvem odstavku 371. člena ZGD-1 so obveznice z delniško nakupno opcijo sicer nekoliko neposrečeno opredeljene kot obveznice, s katerimi se imetnikom zagotovi pravica »do prednostnega nakupa delnic«. Ne gre namreč za prednostno pravico kot korporacijsko upravičenje iz delnice v smislu 337. čl. ZGD-1, na kar na prvi pogled navaja zakonsko besedilo, temveč za opcijo za pridobitev delnic, ki je »spojena« z obveznico kot dolžniškim vrednostnim papirjem. Razlaga zakona v smeri »prave« (korporacijske) prednostne pravice bi bila nevzdržna, saj bi bila s tem vzpostavljena možnost, da se »po ovinku« (že samo z izdajo obveznic) de facto izključi prednostna pravica pri rednem povečanju osnovnega kapitala ali pri odobrenem kapitalu brez spoštovanja strogih formalnih in materialnih predpostavk. Prednostne pravice v smislu 337. čl. ZGD-1 imetniki obveznic nimajo niti pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala. Prim. tudi M. Kocbek v Š. Ivanjko, M. Kocbek in S. Prelič, op. cit. 3, str. 547: »(…) To je obveznostni oziroma dolžniški vrednostni papir z opcijo (…)«. Kritično do zakonske opredelitve obveznice z delniško nakupno opcijo tudi Prelič, ki navaja, da taka obveznica ne zagotavlja prednosti, temveč pravico do nakupa oziroma pridobitve delnice; gl. S. Prelič, Korporacijskopravni in obligacijskopravni vidiki hibridnih vrednostnih papirjev, magistrska naloga, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 1998, str. 39.. 5.

(22) morebitni izključitvi prednostne pravice odloči skupščina, vloga poslovodstva pa je pri tem prvenstveno izvedbena. Zakonodajalec je zato prepoznal potrebo po specialnem urejanju prednostne pravice v okviru odobrenega kapitala, ko o povečanju osnovnega kapitala odloči (in ne le izvede skupščinski sklep) poslovodstvo na podlagi pooblastila skupščine. Drugi odstavek 354. člena ZGD-1 namreč opcijsko dopušča, da poslovodstvo sočasno z izdajo delnic iz odobrenega kapitala odloči tudi o izključitvi prednostne pravice (če je za to pooblaščeno). Zakaj ZGD-1, ki analogno odobrenemu kapitalu dovoljuje pooblastitev poslovodstva za izdajo mešanih obveznic, napotuje zgolj na (smiselno) uporabo 337. čl. ZGD-1, ne pa tudi na (smiselno) uporabo drugega odstavka 354. člena ZGD-1, ni razvidno. Ali to pomeni, da lahko tudi pri emisiji mešanih obveznic, ki jo izvede poslovodstvo na podlagi pooblastila skupščine, prednostno pravico delničarjev izključi le skupščina (ob sprejetju sklepa o podelitvi pooblastila), ali pa je vrzel vendarle dopustno zapolniti s smiselno uporabo drugega odstavka 354. člena ZGD-1? V disertaciji bo prikazano, da je analogijo vsekakor treba dopustiti. Če je v zvezi z izdajo hibridnih obveznic na eni strani potrebno zagotoviti zaščito pravno priznanih interesov delničarjev, mora normativna ureditev na drugi strani poskrbeti tudi za zaščito pravnega položaja imetnikov teh obveznic. Ker bo odločitev za investicijo v mešano obveznico praviloma odsev možnosti, da njen imetnik po poti zamenjave obveznice za delnice ali nakupa pridobi delnice družbe – izdajateljice obveznic, stopa v ospredje vprašanje, kako zagotoviti, da bo družba v trenutku, ko se imetnik obveznice odloči za pridobitev njenih delnic, tudi dejansko razpolagala z ustreznim številom delnic za zadovoljitev imetnika obveznice. Čeprav ima družba tozadevno vsaj teoretično na razpolago več možnosti (npr. povečanje osnovnega kapitala z vložki ali odobreni kapital), se kot daleč najustreznejši mehanizem, ki naj družbi omogoči izpolnitev obveznosti izročitve delnic upravičencu iz mešane obveznice, kaže pogojno povečanje osnovnega kapitala. Izročitev delnic prek pogojnega povečanja osnovnega kapitala pomeni izpolnitev obveznosti z »mladimi« delnicami. Načeloma je dopustna tudi izvedba z lastnimi delnicami ali z delnicami družbe – izdajateljice delnic, ki so v posesti tretjega, vendar so možnosti za to omejene. Pogojno povečanje je specifična oblika povečanja osnovnega kapitala, pri čemer v trenutku odločanja o takšnem povečanju še ne pride do dejanskega povečanja osnovnega kapitala, temveč se to lahko zgodi šele v prihodnosti17, v odvisnosti od tega ali bodo. 17. M. Kocbek v Š. Ivanjko, M. Kocbek in S. Prelič, op. cit. 3, str. 684.. 6.

(23) upravičenci iz mešanih obveznic svoje upravičenje do pridobitve delnic družbe uresničili ali ne. S tem, ko družba sprejme odločitev pogojno povečati svoj osnovni kapital, je ustvarjena potrebna pravna podlaga za izvedbo zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja imetnikov obveznic. Izdaja samih hibridnih obveznic namreč še ne pomeni povečanja osnovnega kapitala, prav tako ne pomeni pogojnega povečanja osnovnega kapitala18, marveč se osnovni kapital pogojno poveča po posebnem postopku, ki pa je komplementaren postopku izdaje teh vrednostnih papirjev. Za pogojno povečanje osnovnega kapitala je značilno, da ga je dopustno izvesti le iz taksativno določenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 343. člena ZGD-1, prednostna pravica delničarjev do vpisa delnic pa je izključena ex lege. Zato se poraja vprašanje, ali mora biti (pogojno) povečanje osnovnega kapitala stvarno upravičeno, torej ali mora biti v konkretnem primeru namen povečanja v interesu same družbe, povečanje pa potrebno in primerno sredstvo za dosego tega namena in z njim v sorazmerju. Če se vprašanje parafrazira, ali morajo biti zaradi (že po zakonu) izključene prednostne pravice delničarjev za dopustnost pogojnega povečanja osnovnega kapitala podane enake materialnopravne predpostavke, kot veljajo za redno povečanje in odobreni kapital z izključitvijo prednostne pravice. Enoten odgovor ni mogoč, pač pa je treba potegniti ločnico med različnimi položaji, ki nastanejo v odvisnosti od namena, zaradi katerega se sklene osnovni kapital pogojno povečati. Če gre za uresničevanje namena po prvi alinei prvega odstavka 343. člena ZGD-1, torej uresničitev pravic imetnikov hibridnih obveznic, se stvarna upravičenost kot materialnopravna predpostavka pogojnega povečanja ne zahteva. Razlog je v tem, da zakon interese delničarjev v zadostni meri ščiti s priznavanjem prednostne pravice do nakupa teh obveznic (četrti odstavek 371. člena ZGD-1). Neobstoj prednostne pravice do vpisa delnic pri pogojnem povečanju je tako »uravnotežen« s prednostno pravico do nakupa obveznic, ki vsebujejo upravičenje do pridobitve delnic19. Sklep skupščine je inherenten postopku pogojnega povečanja osnovnega kapitala, zato mora skupščina, ko se osnovni kapital pogojno poveča zaradi zadovoljitve imetnikov mešanih obveznic, sprejeti dva sklepa – sklep o izdaji obveznic po prvem oziroma drugem odstavku 371. člena ZGD-1 in sklep o pogojnem povečanju osnovnega kapitala. 18. M. Kocbek v Š. Ivanjko, M. Kocbek in S. Prelič, Ibidem, str. 688. Da so interesi delničarjev zadostno zaščiteni s prednostno pravico do pridobitve mešanih obveznic, v nemški literaturi navaja Krieger; gl. G. Krieger v M. Hoffmann-Becking, T. Kantenwein in drugi, Münchener Handbuch des Gesellschaftsrechts, Band 4. Aktiengesellschaft, C. H. Beck'sche Verlagsbuchhandlung, München 1988, r. št. 8, str. 602.. 19. 7.

(24) Prvi se nanaša na notranje razmerje (družba/skupščina – poslovodstvo) in pomeni odobritev izdaje mešanih obveznic kot ukrepa vodenja poslov, za katerega je sicer pristojno poslovodstvo, drugi, s katerim se zagotavlja izdaja »mladih« delnic, pa na zunanje razmerje (družba – imetniki mešanih obveznic). Obveznost sprejetja dveh skupščinskih sklepov sproža kompleksna pravna vprašanja, ki jih bo naslovila disertacija. Izhodišče za obravnavo specifik pravne regulative bank, relevantnih z vidika teme doktorske disertacije, je razumevanje osnovne strukture kapitala bank in njegovih sestavin. Kompleksno urejanje bančnega kapitala je odraz poudarjenega pomena vprašanja kapitalske ustreznosti bank. Pomembnejša kategorija bančnega kapitala je temeljni kapital, saj predstavlja kvalitetnejši del kapitala. Eni izmed elementov, ki jih je mogoče vključiti v temeljni kapital, so hibridni instrumenti. Nova regulativa zanje predvideva strožje pogoje, saj morajo, če naj se vštejejo v temeljni bančni kapital, izdajatelju zagotavljati popolno diskrecijo pri izplačilu donosov ter vsebovati mehanizem za pokrivanje izgub z odpisom ali konverzijo v kapital (navadne delnice)20. Hibridni instrumenti temeljnega kapitala so v osnovi dolžniški instrumenti in so lahko izdani tudi v pravni obliki zamenljivih obveznic. V disertaciji bo prikazano, da se lahko njihova konverzija v navadne delnice zagotovi z uporabo instrumentarija pogojnega povečanja osnovnega kapitala. Prav tako bo ilustrirano, kakšne so v tem pogledu specifike glede na splošna pravila ZGD-1. 1.2. Cilji in teze doktorske disertacije Glavni cilj disertacije je celovito in na enem mestu predstaviti, na eni strani značilnosti mešanih obveznic in postopek za njihovo izdajo s fokusom na zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo, na drugi strani pa postopek pogojnega povečanja osnovnega kapitala kot najprikladnejšega mehanizma za uresničitev upravičenja imetnikov teh obveznic do pridobitve delnic. Izpostavljena bo tudi problematika pridobitve obveznic s strani same družbe izdajateljice, ki jo bomo med drugim poizkušali osvetliti z vidika pravil o pridobivanju lastnih delnic. Prav tako se bo disertacija dotaknila vprašanja varstva imetnikov obveznic onkraj zagotavljanja razpoložljivosti delnic v trenutku uresničitve zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja. Ogniti se ne bo. 20. M. Koritnik, Nadaljnje reforme zahtev glede bančnega kapitala, Bančni vestnik, št. 1-2/2015, str. 44.. 8.

(25) mogoče niti nekaterim bilančnopravnim vprašanjem hibridnih obveznic. V obravnavo bodo pritegnjeni ne le instituti prava družb, marveč tudi instituti (predvsem) obligacijskega prava, kolikor je to potrebno za boljše razumevanje obravnavane problematike. Kar se tiče bančne regulative, disertacija cilja na prikaz specifik ureditve glede na splošno korporacijsko ureditev ter v temeljnih potezah ilustrira nova (deloma) unificirana in (deloma) harmonizirana pravila EU. V disertaciji bodo s pomočjo zbrane literature in z analizo pravnih virov ter relevantne sodne prakse preučena relevantna vprašanja zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo s poudarkom na korporacijskopravnih vidikih. Pogojno povečanje osnovnega kapitala (ki se izvede iz razloga po prvi alinei prvega odstavka 343. člena ZGD-1) bomo obravnavali kot samostojni način za povečanje osnovnega kapitala delniške družbe, obenem pa ga vsaj glede temeljnih značilnosti primerjali z drugimi možnimi/dopustnimi načini. V tem okviru bo opozorjeno tudi na prednosti in slabosti ter praktično uporabnost posameznega načina. Osvetljeni bodo instituti, ki so v funkciji varovanja delničarjev in imetnikov obveznic kot tudi družbinih upnikov. Kar zadeva slednje, bo predvsem prikazano, kako se pri pogojnem povečanju udejanja načelo zagotovitve kapitala. Nadaljnji namen disertacije je, da se izdajo hibridnih obveznic na eni strani, in pogojno povečanje osnovnega kapitala na drugi, pojasni tudi kot proceduralne okvire, znotraj katerih morajo biti opravljena posamezna dejanja. Zato je v disertaciji prikazano, katera dejanja in v kakšnem vrstnem redu morajo biti opravljena za pravilno in zakonito izvedbo. S tega vidika številna vprašanja sproža »dvojno angažiranje« skupščine delničarjev, ki jih bo disertacija skušala pretresti čim celoviteje. Nujna je tudi pravilna umestitev (smiselna uporaba) pravil o prednostni pravici pri rednem povečanju osnovnega kapitala (in odobrenem kapitalu) v postopek izdaje mešanih obveznic. Disertacija bo opozorila na morebitne pomanjkljivosti obstoječe ureditve in sugerirala možne izboljšave ter v tem okviru skušala ugotoviti, kje bi bila morebiti potrebna zakonodajalčeva intervencija, kje pa bi zadoščala zgolj ustrezna razlaga obstoječe ureditve. Zdi se, da nadgradnjo terja predvsem določba 371. člena ZGD-1. Na morebitne pomanjkljivosti pozitivne ureditve bo odkazano tudi z vidika interesov same družbe, pri čemer nam bo v pomoč tudi pogled na nemško pravno ureditev, ki jo slovenska jemlje za zgled. Razmišljali bomo o tem, ali bi bilo smiselno ter v kakšnem obsegu v slovenski pravni red implementirati uveljavljene rešitve iz nemškega pravnega okolja, ki jih slovenska zakonodaja morda ne vsebuje. 9.

No results found