The risk of developing a new product

46  Download (0)

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Jure KOCBEK. TVEGANJE PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo. Maribor, junij 2019.

(2) TVEGANJE PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA Diplomsko delo. Študent:. Jure KOCBEK. Študijski program:. univerzitetni študijski program 1. stopnje Gospodarsko inženirstvo. Smer:. Strojništvo. Mentor FS:. izr. prof. dr. Marjan LEBER. Mentor EPF:. izr. prof. dr. Igor Vrečko. Maribor, junij 2019.

(3)

(4) IZJAVA. Podpisani Jure KOCBEK izjavljam, da:.  je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,  predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,  so rezultati korektno navedeni,  nisem kršil avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,  soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela.. Maribor, 19. 8. 2019. Podpis: ________________________. I.

(5) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorjema, izr. prof. dr. Marjanu LEBRU in izr. prof. dr. Igorju VREČKU, za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi pomagali in me spodbujali pri študiju. II.

(6) TVEGANJE PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA. Ključne besede: razvoj novega izdelka, konstrukcijska FMEA, procesna FMEA, Ishikawa diagram. UDK: 330.131.7:338.3(043.2). POVZETEK V diplomski nalogi je predstavljen razvoj novega izdelka kot projekt, pri katerem nastajajo določena tveganja. Zagotavljanje kakovosti je ena izmed najpomembnejših lastnosti pri razvoju izdelka, zato se uporabljajo preventivne metode za preprečevanje napak in zagotavljanje kakovosti. Opisana je metoda FMEA in Ishikawa diagram oziroma diagram ribje kosti. Predstavljeni so tudi rezultati izvedbe metode FMEA in diagrama ribje kosti.. III.

(7) THE RISK OF DEVELOPING A NEW PRODUCT. Key words: product life cycle, design FMEA, proces FMEA, Ishikawa diagram. UDK: 330.131.7:338.3(043.2). ABSTRACT The thesis presents the product life cycle in which there are certain risks. Quality assurance is one of the most important features in product development, so preventive methods are used to prevent errors an ensure quality. The FMEA method and Ishikawa diagram or fish bone diagram are described in the thesis. The results of the FMEA method and the fish bone diagram are also presented.. IV.

(8) Kazalo vsebine 1. 2. 3. UVOD .................................................................................................................................. 1 1.1. Opredelitev problema .................................................................................................. 1. 1.2. Cilji in teze diplomskega dela ....................................................................................... 1. 1.3. Predpostavke in omejitve diplomskega dela ............................................................... 2. 1.4. Predvidene metode diplomskega dela ........................................................................ 2. RAZVOJ NOVEGA IZDELKA .................................................................................................. 3 2.1. Razvoj novega izdelka kot projekt ............................................................................... 3. 2.2. Življenjski cikel izdelka ................................................................................................. 5. 2.3. Tveganje pri razvoju in uvajanju novih izdelkov .......................................................... 8. FMEA................................................................................................................................. 12 3.1. Opis FMEA .................................................................................................................. 12. 3.2. Zgodovina ................................................................................................................... 14. 3.3. Prednosti in pomanjkljivosti FMEA ............................................................................ 17. 3.4. Konstrukcijska in procesna FMEA .............................................................................. 20. 3.4.1. Konstrukcijska FMEA .......................................................................................... 20. 3.4.2. Procesna FMEA ................................................................................................... 21. 4. ISHIKAWA DIAGRAM ........................................................................................................ 23. 5. VREDNOTENJE POSAMEZNIH FAKTORJEV TVEGANJA ...................................................... 25. 6. UPORABA METODE FMEA PRI PROJEKTU RAZVOJA IZDELKA .......................................... 31 6.1. Identifikacija problemov ............................................................................................ 31. 6.2. Konstrukcijska FMEA .................................................................................................. 32. 6.3. Procesna FMEA .......................................................................................................... 33. 7. SKLEP IN UGOTOVITVE ..................................................................................................... 35. 8. VIRI .................................................................................................................................... 36 V.

(9) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Kazalo slik Slika 2.1: Projekt novega izdelka [7] ........................................................................................... 5 Slika 2.2: Življenjski cikel izdelka [1] ........................................................................................... 6 Slika 2.3: Življenjski cikel projektov z neposrednimi ekonomskimi učinki [6] ............................ 7 Slika 2.4: Življenjski cikel projektov s posrednimi ekonomskimi učinki [6] ................................ 8 Slika 2.5: Delitev stroškov kakovosti [19] ................................................................................... 9 Slika 2.6: Nastanek in odpravljanje napak [20] ........................................................................ 10 Slika 2.7: Struktura ISO 9001:2015 standarda [18] .................................................................. 11 Slika 3.1: Metode zagotavljanja kakovosti v življenjskem ciklu [21] ........................................ 13 Slika 3.2: Računalniško podprta FMEA [20] .............................................................................. 13 Slika 3.3: Vrste in osnovne značilnosti FMEA [3] ...................................................................... 14 Slika 3.4: Razvoj FMEA v letih 1949–1986 [4] .......................................................................... 15 Slika 3.5: Razvoj FMEA v letih 1987–2002 [4] .......................................................................... 16 Slika 3.6: Razvoj FMEA v letih 2006–20xx [4] ........................................................................... 17 Slika 3.7: FMEA v primerjavi z drugimi metodami zagotavljanja kakovosti [12] ...................... 18 Slika 3.8: Predlagana delovna skupina za izvedbo konstrukcijske FMEA [5]............................ 20 Slika 3.9: Potek razvoja in analiza FMEA [15] ........................................................................... 21 Slika 3.10: Razdelitev procesne FMEA na podsisteme [5] ........................................................ 22 Slika 5.4 Primer predloge ribje kosti [11] ................................................................................. 24 Slika 5.5 Ishikawa diagram za projekt koš ................................................................................ 24 Slika 5.6 Ishikawa diagram za projekt koš ................................................................................ 24 Slika 4.1: Prikaz poteka metode FMEA [3] ............................................................................... 25 Slika 4.2: Primer procesne strukture napak [12] ...................................................................... 26 Slika 4.3: Verjetnost nastanka napak in pomanjkljivosti [14] .................................................. 27 Slika 4.4: Ocenitvene točke za pomen napak in pomanjkljivosti [14] ...................................... 28 Slika 4.5: Ocenitvene točke za verjetnost odkritja napak [14] ................................................. 28 Slika 4.6: Primer izpolnjenega obrazca procesne FMEA [12] ................................................... 30 Slika 5.1: Primer konstrukcijske FMEA ..................................................................................... 32 Slika 5.2: Primer procesne FMEA.............................................................................................. 33 Slika 5.3: Primer procesne FMEA.............................................................................................. 34 VI.

(10) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 1. Diplomsko delo. UVOD. 1.1 Opredelitev problema. Razvoj novih izdelkov je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj podjetij. Zato se morajo podjetja hitro prilagajati tržišču in razvijati nove izdelke, ki bodo konkurenčni na trgu. Ker razvoj novega izdelka spada med tvegane procese, morajo biti izdelki, poslani na trg, čim bolj kakovostni. Podjetja morajo uvesti in uporabljati preventivne metode zagotavljanja kakovosti, s pomočjo katerih predvidijo in preprečijo morebitne napake. S tem dosežejo ustrezno kakovost izdelkov in zanesljivost procesov. Izboljšanje kakovosti povečamo z zmanjšanjem napak, ki se ne pojavljajo samo v zgodnji fazi razvoja, vendar se lahko pojavljajo v celotnem življenjskem ciklu izdelka. Osrednja tema diplomskega dela se nanaša na analiziranje, zbiranje in obravnava tveganj oziroma napak, ki se pojavljajo pri razvoju novega izdelka.. 1.2 Cilji in teze diplomskega dela. Namen diplomske naloge je prikazati življenjski cikel izdelka in tveganja, ki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti nastanejo pri razvoju izdelka. Predstavili in uporabili bomo metodo FMEA, ki odkriva napake na osnovi ustrezne komunikacije in sistematičnih ukrepov, s ciljem zmanjšanja morebitnih napak.. Cilji diplomskega dela: ̶. analiza razvoja novega izdelka, ̶. opis metod za odkrivanje napak, ̶. uporaba metode FMEA na praktičnem primeru, ̶. zmanjšanje tveganj pri razvoju. 1.

(11) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. ̶. Diplomsko delo. in izdelava Ishikawa diagrama.. 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela. V diplomskem delu se bomo omejili na tveganja, ki nastanejo pri projektu razvoju koša za smeti, namenjenega za zunanjo uporabo. Na projektu smo z ekipo konstruirali trodelni koš, ki je namenjen za mestne predele in parke. Celotni praktični primer metode FMEA bo temeljil na prototipu, ki bo izdelan v Kovinarstvu Bučar. Predpostavljam, da bom s pomočjo metode FMEA izboljšal prototip in ga naredil bolj kakovostnega. Prototip in njegovo izdelavo bo za dosego čim boljših rezultatov treba dobro preučiti.. 1.4 Predvidene metode diplomskega dela. Pri diplomski nalogi bom uporabil naslednje metode in strategije raziskovanja: ̶. metoda klasifikacije – razvrščanje podatkov, primerjanje pojmov; ̶. metoda deskripcije – vpisovanje teoretičnih konceptov, opisovanje posameznih pojavov v naravi, v podjetju; ̶. metoda komporacije – proučevanje na nivoju primerjalnih dejstev, odnosov, procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik; ̶. metoda kompilacije – povzemanje opazovanj in rezultatov analiz, navedb, citatov drugih avtorjev.. Podatke bom iskal v strokovni literaturi (knjige, priročniki, članki in revije), na spletnih straneh, v uradnih listih in drugih razpoložljivih virih.. 2.

(12) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 2. Diplomsko delo. RAZVOJ NOVEGA IZDELKA. 2.1 Razvoj novega izdelka kot projekt. V okviru študijskega programa smo pri projektnem praktikumu izvajali projektno nalogo z naslovom Razvoj koša za odpadke za zunanjo uporabo. Pri razvijanju novega izdelka podjetja upajo na čim večji uspeh. Če želi podjetje uspeti z novim izdelkom, mora dobro organizirati delo na področju raziskav in razvoja, inženiringa, proizvodnje, nabave, trženja in financ. Pritegniti želijo čim večje število kupcev. Za večino izdelkov obstaja izredno močna konkurenca, zato se podjetja z razvojem novega izdelka izpostavljajo različnim poslovnim, tehničnim, pravnim, organizacijskim in drugim tveganjem.. Kotler med najpomembnejše razloge za razvijanje novega izdelka uvršča nove tehnologije, vse bolj zahtevne odjemalce, naraščajoče število konkurentov ter krajše življenjske cikle izdelkov.. Postopek nastajanja novega izdelka lahko razdelimo na naslednje faze: ̶. iskanje idej (določijo se izdelki in trgi, na katere se želi podjetje osredotočiti, nato pa. ̶. se opredelijo cilji glede novega izdelka); ocenjevanje idej (ideje se zbirajo, zaželeno je najti čim večje število idej, pri. ̶. ocenjevanju idej se mora podjetje izogibati napakam); razvijanje in testiranje koncepta izdelka (ideje se pretvorijo v koncepte, ki jih je že. ̶. možno testirati); razvoj trženjske strategije (izdelati je treba načrt trženjske strategije, s pomočjo. ̶. katere bo podjetje izdelek uvedlo na trg); poslovna analiza (načrtovanje prodaje, ocena stroškov in dobička ter treba je oceniti,. ̶. če so pričakovanja v skladu s cilji podjetja); razvoj izdelka (ta stopnja zahteva že velik preskok v naložbe, zagotoviti je treba finančna sredstva);. 3.

(13) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. ̶. Diplomsko delo. testiranje na trgu (ko se preveri, da je delovanje izdelka v funkcionalnem in psihološkem smislu zadovoljivo, izdelek opremijo z blagovno znamko, embalažo in začetnim programom trženja, da bi ga testirali v okolju, ki je za kupce pristno); ̶. uvedba izdelka na trg (vedeti moramo kdaj, kje, za koga in kako) [2, 8].. Proces snovanja in razvoja izdelka je smiselno obravnavati kot projekt. Projekt je ciljno in časovno usmerjen proces, ki ima omejene resurse in roke ter je enkraten in neponovljiv. Vse to velja tudi za razvoj novega izdelka. Projekt je: ̶. ciljno usmerjen proces, ̶. proces doseganja ciljev, ̶. proces izvajanja aktivnosti po tehnologiji projekta za doseganje ciljev, ̶. časovno omejen proces, ̶. proces ustvarjanja, ̶. proces integracij in pridobivanja znanj in izkušenj, ̶. vmesni proces med tistim, kar želimo in hočemo ustvariti, in tistim, kar bo ustvarjeno, ̶. proces izvajanja strategij, ̶. proces izvajanja naročenega projekta (po sklenitvi pogodbe s kupcem), ̶. proces angažiranja projektnega sistema naročnika, vodstva in izvajalcev projekta v omejenem času, ̶. proces časovno omejenega finančnega vlaganja, ̶. proces, ki ne sovpada s kontinuiranim poslovanjem in proizvodnjo, ju pa na razne načine dopolnjuje.. Opredeljeni cilji projekta bi naj bili SMART, kar pomeni: specifični, merljivi, ambiciozni, realni, časovno opredeljeni [6]. Projekt zajema faze določitve, priprave zagona projekta, zagon izvajanja, vodenje in končanje do zagotovitve njegove eksploatacije (slika 2.1).. 4.

(14) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 2.1: Projekt novega izdelka [7]. 2.2 Življenjski cikel izdelka. V življenjskem ciklu izdelka je eden izmed najpomembnejših faktorjev kakovost izdelka. Da bi bil izdelek čim bolj kakovosten, uvajamo različne metode za nadzor in preprečevanje napak. Življenjski cikel izdelka gre skozi uvajanje, rast, zrelost in upadanje. Življenjski cikel izdelka prikazuje prodajo izdelka od uvajanja na trg pa do upadanja in umika izdelka s trga. Štiri stopnje življenjskega cikla izdelka so:. ̶. uvajanje: v tem obdobju je značilna počasna rast in minimalni dobički. Izdelek se komaj vključuje v prodajne kanale. Na tej stopnji se mora podjetje odločiti med strategijo hitrega in počasnega posnemanja smetane, hitrim ali pa počasnim. ̶. prodorom;. rast: v tem obdobju je značilna hitra rast prodaje in naraščajoči dobički. Podjetje poskuša to fazo izkoristiti za izboljšanje izdelka, išče nove prodajne segmente in prodajne poti ter počasi zmanjšuje cene;. 5.

(15) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. ̶. Diplomsko delo. zrelost: prodaja začne počasi upadati in dobički se umirijo. Podjetje je primorano iskati nove strategije, da bi obnovilo rast prodaje. Zato poskuša spreminjati izdelek in prilagaja vse sestavine trženjskega spleta;. ̶. upadanje: to je faza, v kateri ne moremo več veliko storiti, da bi ustavili propad prodaje in dobička. Naloga podjetja je ugotoviti, kateri so slabi izdelki/storitve, nato pa razviti za vsakega posebej strategijo nadaljevanja, osredotočenja ali molzenja. Na koncu je treba nekatere izdelke izločiti, tako da so za dobiček podjetja, zaposlene in porabnike posledice čim manjše.. Slika 2.2: Življenjski cikel izdelka [1]. Vsak izdelek ima torej svoj življenjski ciklus, ki je odvisen predvsem od vrste potreb, ki jih zadovoljuje, od značilnosti proizvodnje, ekonomske moči podjetja, stopnje odprtosti domačega trga in od intenzivnosti konkurence. Na trajanje posameznih stopenj pa lahko vpliva veliko dejavnikov. Podjetja se morajo predvsem zavedati, da je življenjska doba izdelkov omejena, da donosi rastejo in padajo v različnih stopnjah življenjskega ciklusa in da izdelki zahtevajo na vsaki stopnji svojega življenjskega ciklusa drugačne strategije trženja, financiranja, proizvodnje, nakupa in kadrovanja [1, 2]. 6.

(16) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Projekti z neposrednimi ekonomskimi učinki Za izvedbo projektov so potrebna določena finančna sredstva za kritje stroškov projekta. To so stroški dela, materiala, opreme, priprava eksploatacije objekta projekta, priprava testne ali poskusne serije itd. Vložena sredstva, ki so bila potrebna za izvedbo projekta, se po končanem projektu vračajo z ustvarjanjem prihodka in dobička ter sredstvi za nadaljnji razvoj podjetja. Projekt se lahko začne izvajati s pripravo zagona projekta, izdelanim in potrjenim zagonskim elaboratom. Po njegovem končanju pa sledi eksploatacija, ki jo razumemo kot plan doseganja prihodka in ustvarjanja dobička.. Slika 2.3: Življenjski cikel projektov z neposrednimi ekonomskimi učinki [6]. 7.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Projekti s posrednimi ekonomskimi učinki V eksploataciji objektov ne zagotavljajo povračila vloženih sredstev, ampak naj bi bili doseženi pričakovani učinki, ko so bili del vhodne strategije projekta. Potrebna je kontrola učinkov, da se dosežejo vsi pričakovani učinki. To privede do izvajanja korektivnih ukrepov, lahko pa se zgodi, da ne bo mogoče doseči prvotno planiranih učinkov, kar lahko povzroči zagon novega projekta, s katerim se ti učinki dosežejo[9].. Slika 2.4: Življenjski cikel projektov s posrednimi ekonomskimi učinki [6]. 2.3 Tveganje pri razvoju in uvajanju novih izdelkov. Zadovoljstvo uporabnika izdelka, ki ga predstavlja kakovost, se odraža skozi celotno fazo uporabe izdelka. V današnjem času so problemi, povezani s prodajo, enako pomembni kot problemi v proizvodnji. Pomembno si je zagotoviti zvestobo kupcev in odpiranje novih trgov, kar pa je zelo odvisno od zadovoljstva kupcev. Kupec/uporabnik pozabi na ceno kupljenega izdelka, medtem ko ga na slabo kakovost opozarjajo okvare ali druge nepravilnosti na izdelku. Prav zato je kakovost glavni parameter pri zadovoljevanju kupcev v smislu. 8.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. funkcionalnih, estetskih in zanesljivostnih karakteristik, ob čim manjših proizvodnih in drugih stroških.. Slika 2.5: Delitev stroškov kakovosti [19]. Za uspešen razvoj izdelkov je treba vzpostaviti model, ki pripomore k uspešnemu razvoju in uvajanju izdelkov na tržišče. Podjetja, ki imajo razvit formalen proces razvoja izdelkov, so uspešnejša od drugih. Tak proces upošteva vključitev procesov v vse razvojne faze izdelka in nakazuje potrebo po informacijskem vhodu. V današnjem času podjetja delujejo v zelo dinamičnem okolju, za katerega so značilni: rastoče zahteve trgov, naraščajoča konkurenca, zahtevnost proizvodov, informatizacija, vse ostrejša zakonodaja, globalizacija … Podjetja se tako z razvojem novih izdelkov obdržijo na trgu in razvijajo. Za čim manjše tveganje je pomembno, da imajo sistematičen in celovit pristop k politiki podjetja. Tak pristop zahteva dolgoročnost, ki jo definirajo strategije podjetja, ter pravilno zastavljen razvoj izdelka in obvladovanje obstoječih izdelkov. Odsotnost katerega od teh elementov privede do manjše učinkovitosti politike izdelkov, ki se posredno odraža v poslovanju in rezultatih podjetja. V razvojni fazi se v zgodnjih fazah nastajanja izdelka sprejemajo pomembne odločitve, ki vplivajo na celotno življenjsko dobo izdelka. Največ napak nastane v fazi marketinga, razvoja, načrtovanja in izdelave, kjer predvsem izstopata razvoj in načrtovanje. Bolj zgodnja je faza v življenjskem ciklu, manjši so stroški odprave napak [19]. 9.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 2.6: Nastanek in odpravljanje napak [20]. Pri načrtovanju kakovosti je pomembno prepoznavanje kakovosti. Podjetja morajo opredeljevati kakovost na vseh ravneh, ki morajo biti skladne z zahtevami skupine standardov ISO 9000. Standard ISO 9000 sestavljajo ISO 9000, ISO 9001, ISO 9002, ISO 9003 in ISO 9004. Najpomembnejši je standard ISO 9001, ki zajema smernice za zagotavljanje modela sistema kakovosti razvoja, proizvodnje, montaže in servisiranja. Zelo pomembna so razmerja med proizvajalci, dobavitelji in kupcem, ki so usklajeni z vsemi zahtevami kakovosti po posameznih področjih. Standard ISO 9001:2015 je zadnja, peta izdaja, ki nadomešča četrto izdajo standarda ISO 9001:2008, in je namenjen vsem vrstam organizacij, ki želijo izboljševati svoje poslovanje ter povečevati zadovoljstvo svojih odjemalcev [17].. 10.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Koristi mednarodnega standarda ISO 9001:2015 so [16]: ̶. zmožnost, da dosledno zagotavlja izdelke in storitve, ki izpolnjujejo zahteve odjemalcev ter veljavne zahteve zakonodaje in regulative; ̶. dajanje priložnosti za povečanje zadovoljstva odjemalcev; ̶. obravnavanje tveganj in priložnosti, povezanih z njenim kontekstom in cilji; ̶. zmožnost, da dokaže izpolnjevanje skladnosti s specificiranimi zahtevami sistema vodenja kakovosti.. Ta standard še bolj poudarja in uporablja procesni pristop, ki vključuje cikel "planiraj – izvedi – preveri – ukrepaj" (Plan, Do, Check, Act – PDCA): ̶. planiraj (plan): vzpostavitev ciljev sistema in njegovih procesov ter virov, ki so potrebni za doseganje rezultatov v skladu z zahtevami odjemalcev in politiko organizacije ter identificiranje in obravnavanje tveganja in priložnosti; ̶. izvedi (do): izvedba plana; ̶. preveri (check): nadzor in meritev procesov ter nastalih izdelkov in storitev glede na. ̶. politiko, cilje, zahteve in načrtovane aktivnosti ter poročilo o rezultatih; ukrepaj (act): ukrepanje, če je potrebno, da se izboljša uspešnost delovanja [16].. Slika 2.7: Struktura ISO 9001:2015 standarda [18]. 11.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 3. Diplomsko delo. FMEA. 3.1 Opis FMEA Metoda analiza možnih napak in posledic (v nadaljevanju FMEA; Failure mode and effects analysis), je metoda preventivnega zagotavljanja kakovosti. Cilj je odkrivanje napak v času načrtovanja, pri postopkih izdelave ali razvoju proizvoda ter preprečevanje teh napak z ustreznimi ukrepi. Slika 3.1 prikazuje, v katerih fazah nastajanja izdelka uporabljamo različne metode zagotavljanja kakovosti v življenjskem ciklu in v kateri fazi se porablja metoda FMEA. Napake lahko povzročajo visoke stroške, kar privede do izgubljanja ugleda podjetja pri svojih kupcih. Zato moramo že v zgodnji fazi načrtovanja ter razvoja izdelka in procesa opaziti nastajajoče napake. FMEA je ciljno usmerjena metoda, s katero lahko pravočasno ugotovimo možne napake. Tveganja, ki so posledica napak, ocenjujemo in razvijamo korektivne ukrepe za preprečevanje napak. Glede na fazo razvoja razlikujemo tri vrste FMEA, ki so med seboj povezane in tvorijo zaključeno enoto:. ̶. sistemska FMEA, pri kateri določamo funkcionalnost posameznih komponent sistema glede na celoten sistem in povezave med posameznimi komponentami ( npr.. ̶. delovanje motorja, menjalnika in pogonske gredi pri menjalniku); konstrukcijska FMEA, ki je namenjena iskanju morebitnih napak pri posamezni. ̶. komponenti v konstrukciji, proizvodnji in montaži; procesna FMEA, ki raziskuje možne izvore napak v proizvodnem procesu [3, 21].. 12.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.1: Metode zagotavljanja kakovosti v življenjskem ciklu [21]. Slika 3.2: Računalniško podprta FMEA [20]. 13.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.3: Vrste in osnovne značilnosti FMEA [3]. 3.2 Zgodovina. Metodo FMEA je razvila ameriška vojska 9. 11. 1949 po direktivi MIL-P-1629. Uporabljena je bila kot tehnika vrednotenja zanesljivosti z namenom prikaza napak v sistemih in opremi. Napake so bile razvrščene glede na vpliv na uspeh, ljudi ter varnost opreme. Leta 1963 je NASA razvila FMEA za projekt Apollo za razvoj tehnike v vesolju, dve leti kasneje pa je to metodo začela uporabljati ameriška vojska pri razvoju novih vojaških letal. V 60-ih in 70-ih letih je metoda počasi prišla v proizvodnjo, vendar zaradi pomanjkljivosti ni popolnoma zaživela. Na nuklearnem področju se je začela razvijati okoli leta 1975. V avtomobilski industriji se je metoda FMEA začela uporabljati leta 1977 v podjetju Ford Motor Company za preventivno zagotavljanje kakovosti. Leta 1980 je bila v Nemčiji standardizirana po DIN 25448. Po izdaji standarda QS 9000 (s strain Chrysler, Ford in General Motors) se je metoda dokončno razvila in zakoreninila v svetu avtomobilske industrije pod imenom FMEA. Na drugih področjih, kot so medicina, telekomunikacija, elektronika, logistika in kemija, pa se je začela uporabljati v devetdesetih letih.. 14.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.4: Razvoj FMEA v letih 1949–1986 [4]. Automotive Industry Action Group (AIAG) je leta 1993 izdala referenčni priročnik Potential Failure Mode and Effects Analysis (FMEA). Leta 1994 Society of Automotive Engineers (SAE) izda standard SAE J1739, ki opisuje metodo FMEA za celotno avtomobilsko industrijo. Leta 1996 Verband der Automobilindustrie e.V. (VDA) metodo razvije in opiše v priročniku VDA Band 4 Teil 2 – Sicherung der Qualität vor Serieneinsatz: System FMEA. Leta 2001 je Deutsche Gesellschaft fur Qualitat e.V. (DGQ) opisala uporabo metode na področju storitvene industrije in projektnega vodenja v knjigi DGQ-Band 13-11: FMEA – Fehlermoglichkeits- und Einflussanalyse.. 15.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.5: Razvoj FMEA v letih 1987–2002 [4]. Leta 2006 je bila metoda standardizirana v standardu DIN EN 60812. Leta 2011 se standard ISO 26262 razširi na uporabna področja električnih oz. elektronskih sistemov v avtomobilih. Leta 2012 se prične povečana integracija FMEA v skladu z VDA STANDARDI V Computer Aided Quality (CAQ) sistemih. Od leta 2016 naprej je uporaba metode FMEA zahtevana v novem standardu avtomobilske industrije IATF 16949, ki povzema zahteve standarda ISO 9001:2015 in ga dopolnjuje z dodatnimi zahtevami, specifičnimi za avtomobilsko industrijo [4, 12].. 16.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.6: Razvoj FMEA v letih 2006–20xx [4]. 3.3 Prednosti in pomanjkljivosti FMEA. Z metodo FMEA preprečujemo napake, še preden se pojavijo. Omogoča torej odkrivanje napak v zgodnji fazi razvoja izdelka. To je pomembno tako pri novih izdelkih kot tudi pri nadaljnjem razvoju že obstoječih izdelkov. Tako nam FMEA prikaže kritična področja, na katerih je tveganje že bilo zmanjšano ali pa ga je še mogoče dodatno zmanjšati. FMEA pomaga povečati komunikacijo pri projektnem delu, skupini ali prenosu znanja v podjetju. FMEA je vključena tako v razvojni kot proizvodni proces izdelkov. Metoda FMEA je ena najpogosteje uporabljenih in najboljših metod za zagotavljanje kakovosti.. 17.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Zelo drži. Precej drži. Srednje drži. Malo drži. Ne drži. Zmanjša delež. Zmanjša delež. Zmanjša število sprememb pred. odpada. popravljanja. proizvodnjo. Zmanjša število reklamacij. Slika 3.7: FMEA v primerjavi z drugimi metodami zagotavljanja kakovosti [12] Uporaba metode FMEA v podjetju prinaša določene prednosti, med drugim: ̶. zmanjšuje število napak pri razvijanju in predpripravi izdelka na proizvodnjo, ̶. povečuje funkcionalno varnost in zanesljivost izdelkov in procesov, ̶. skrajšuje čas razvoja izdelkov, ̶. povečuje dobiček od izdelkov zaradi zmanjševanja števila napak, ̶. zmanjša možnost napačnega razvoja izdelkov in pritožb kupcev, ̶. izključuje ponavljanje napak, ̶. zmanjšuje število okvar in proizvodnih povračil, ̶. zmanjšuje število reklamacij, ̶. pospešuje zavest sodelavcev o pomembnosti kakovosti, ̶. izboljšuje informiranje in izmenjavo izkušenj, ̶. pospešuje sodelovanje med različnimi delovnimi področji, ̶. vzpostavlja bazo podatkov v podjetju, ̶. izboljšuje vključevanje novih sodelavcev, ̶. ohranja in poveča tekmovalnost, ̶. ohranja ali poveča ugled podjetja [12].. 18.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Procesna FMEA pa ima nekatere pomanjkljivosti: ̶. temelji na izkušnjah iz izvedenih projektov, ̶. njena učinkovitost se lahko preveri šele ob dejanski izvedbi, ̶. ne daje ocene o medsebojni odvisnosti posameznih napak in ukrepov za njihovo odpravo, ̶. ne vključuje vpliva napak in ukrepov na dejansko zmogljivost, produktivnost ter učinkovitost izdelave, ̶. temelji na konstrukciji izdelka in izdelovalnih procesih, ne upošteva pa sestavin ter lastnosti izdelovalnega sistema.. To so postopki razvoja, kjer niso vključene metode in orodja za ovrednotenje korektivnih ukrepov na stopnji načrtovanja. Pri razvoju novega izdelka so vključena sodobna računalniško podprta inženirska orodja, kot sta CAD in CAE za oblikovanje in analizo izdelkov, ter tudi orodja za preizkušanje in izdelavo prototipov. Zaradi teh orodij se lahko večina korektivnih ukrepov konstrukcijske metode FMEA na tej stopnji preveri. Pri razvoju izdelovalnega sistema zaradi stroškov in časovnih rokov postopek ne predvideva izdelave in preizkušanja prototipa. Uporaba računalniško podprtih inženirskih orodij ima na tej stopnji zelo velik pomen za preizkušanje učinkovitosti korektivnih ukrepov, ko so rezultati analiz FMEA [5].. 19.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 3.4 Konstrukcijska in procesna FMEA. 3.4.1 Konstrukcijska FMEA Konstrukcijska FMEA se uporablja pri razvoju novega izdelka ali pri različnih izpeljankah obstoječega izdelka, posameznih sklopov ali sestavnih delov. Konstrukcijske FMEA ni treba ponovno izvajati na sestavne dele, ki so v obstoječi izdelek že vgrajeni. S konstrukcijsko FMEA obravnavamo posamezne potencialne napake, kjer sodeluje skupina s področja konstrukcije, zagotavljanja kakovosti, načrtovanja proizvodnje ter predstavnik proizvodnje izdelka. Namen je določitev in upoštevanje robnih pogojev, za zagotovitev zahtevane kakovosti, predvidene cene in dogovorjenih časovnih rokov. Robni pogoji se določijo skozi izvedbo metode, na ta način že v fazi načrtovanja ne more priti do tega, da bi se konstruktor odločil za nekaj, kar kasneje ne bi bilo izvedljivo. Pri konstrukcijski FMEA se formira delovna skupina. Vodi jo odgovorna oseba – animator, ki pozna postopek izvajanja FMEA kot tudi problematiko, s katero se skupina ukvarja. V skupini so še odgovorni in kompetentni ljudje z znanjem o izdelku ter ljudje, ki dajejo informacije, potrebne za analizo oziroma izvedbo metode. Konstrukcijska FMEA je tako osnova za izdelavo plana prototipa [5, 15].. Slika 3.8: Predlagana delovna skupina za izvedbo konstrukcijske FMEA [5]. 20.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 3.9: Potek razvoja in analiza FMEA [15]. 3.4.2 Procesna FMEA Procesna FMEA zmanjšuje tveganje za nastanek napak pri proizvodnem procesu. Prepoznava in vrednoti procesne funkcije, zahteve, potencialne produktne in procesne napake, njihove vplive na proces in kupce. Omogoča tudi prepoznavanje procesnih spremenljivk, ki so pomembne za zmanjševanje ali povečanje odkrivanje vzrokov napak in omogoča vzpostavitev prednostnega sistema za korektivne ukrepe in kontrole. Procesna FMEA se izvaja v zgodnji fazi načrtovanja proizvodnje in ko so proces razvoja izdelka in koncept ter vse predhodne operacije izvedene pravilno. Obravnava možne napake 21.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. pri planiranju in izvajanju proizvodnega procesa. Če je za izvedbo procesa proizvodnje več možnosti, moramo izvesti FMEA za vsak proces posebej. Vse napake, ki bi lahko vplivale na življenjsko dobo izdelka z vidika načrtovanja proizvodnje, niso vključene v procesno FMEA, ampak so obravnavane že prej. Procesno FMEA lahko razdelimo na več analiz: ̶. proizvodnjo vseh posameznih sestavnih delov, ̶. operacije pred montažo, ̶. operacije končne montaže.. Takšen pristop se uporablja predvsem tam, kjer so posamezni sestavni deli skupni za več končnih proizvodov in je tako mogoče procesno FMEA razdeliti na več analiz podsistemov, kot je prikazano na sliki 12 [5,12].. Slika 3.10: Razdelitev procesne FMEA na podsisteme [5]. 22.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 4. Diplomsko delo. ISHIKAWA DIAGRAM. Ishikawa diagram lahko imenujemo tudi diagram ribje kosti ali vzročno-posledični diagram. Ime je dobil po japonskem profesorju Kaoru Ishikawi, ki je bil inovator na področju managementa kakovosti. V diagramu se osredotočamo na vzroke problema, ki ga rešujemo. Metoda diagrama lahko izvaja posameznik, lahko pa se izvaja v skupini. Pomembno je, da so člani skupine seznanjeni s problematiko in situacijo problema. Za doseganje najboljših rezultatov je pomembno, da imajo člani skupine različna znanja oziroma različne profile izobrazbe. Če Ishikawa diagram dela ekipa, ta potrebuje koordinatorja, ki zna motivirati ostale člane, da razmišljajo o vzrokih osnovnega problema. Da najdemo vzroke problema, si lahko postavimo vprašanja: »Zakaj se je pripetilo to?« ali pa »Kaj je povzročilo ta pojav?«. V diagram lahko vključimo tudi metodo 5-krat zakaj. Najprej narišemo horizontalno ravno puščico, ki kaže v desno. Na desno stran napišemo snovni problem, ki ga je treba rešiti. Problem naj bo napisan s koristnimi informacijami, ki jih pridobimo z vprašanji »kaj«, »kje«, »kdaj« in »koliko«. Nato na ravno črto dodajamo poševne puščice, na katere napišemo širše razdelane kategorije možnih vzrokov in podvzrokov. Pri določanju kategorij je treba biti prilagodljiv in pristopati z več vidikov (razvoj, tehnologija, kakovost, vzdrževanje …). Vzroke lahko že dodajamo, ko razmišljamo o problemu. Več podvzrokov ima diagram, kompleksnejši je. Zaradi boljše jasnosti in preglednosti označimo vzroke, ki se ponavljajo, in vzroke, ki so ključni [10, 11].. Napotki za izvedbo Ishikawa diagrama: 1.. Izbira in definicija problema, ki ga v jasni obliki zapišemo v glavo ribe.. 2.. Izbira vidikov funkcij, ki so povezane s problemom in se zapišejo v okvirje na glavnih oseh ribje kosti.. 3.. Za vsako funkcijo se poiščejo vzroki problema in za vsak vzrok še en ali več ravni podvzrokov. Vsaka dodatna raven se priključi s povezovalno črto na osi prejšnje ravni vzroka.. 4.. Označitev vzrokov in podvzrokov, ki se v shemi ponavljajo, in na podlagi teh redefinicija problema ali rešitve [11].. 23.

(33) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 4.1 Primer predloge ribje kosti [11]. Slika 4.2 Ishikawa diagram za projekt koš. Slika 4.3 Ishikawa diagram za projekt koš 24.

(34) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 5. Diplomsko delo. VREDNOTENJE POSAMEZNIH FAKTORJEV TVEGANJA. Metoda FMEA je razdeljena na več delovnih korakov. Na sliki 6 vidimo posamezne korake, ki si sledijo v določenem časovnem zaporedju. Najprej izpolnimo glavo obrazca, v katerega vnesemo osnovne podatke za jasnejšo identifikacijo proizvoda.. Slika 5.1: Prikaz poteka metode FMEA [3]. Nato sledi izpolnjevanje obrazca v štirih korakih:. 1. korak: Analiza napak Glede na vrsto uporabe FMEA (sistemska, konstrukcijska ali procesna) je treba določiti sistemske oziroma konstrukcijske funkcije in stopnje proizvodnega procesa. Natančneje je treba analizirati: ̶. morebitne napake, ̶. posledice napak, ̶. vzroke napak.. 25.

(35) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 5.2: Primer procesne strukture napak [12]. 2. korak: Presoja tveganja Ocenimo verjetnost nastanka napak (faktor tveganja N) in ga vrednotimo z oceno od 1 (ni verjetno) do 10 (zelo verjetno).. 26.

(36) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 5.3: Verjetnost nastanka napak in pomanjkljivosti [14]. 27.

(37) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Ocenimo vplivnost oziroma pomen napake za kupca (faktor tveganja V) in ga ovrednotimo z oceno od 1 (ni posledic) do 10 ( velike posledice).. Slika 5.4: Ocenitvene točke za pomen napak in pomanjkljivosti [14]. Ocenitev verjetnosti odkritja napake (faktor tveganja 0) in ga ovrednotimo z oceno od 1 (zelo verjetno) do 10 (ni verjetno).. Slika 5.5: Ocenitvene točke za verjetnost odkritja napak [14]. 28.

(38) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Za določitev skupnega tveganja možnega vzroka napake izračunamo prioritetno število tveganja (PŠT). PŠT ima vrednost med 1 (ni tveganja) in 1000 ( zelo veliko tveganje). Rezultat FMEA je dosežena vrednost prioritetnega števila tveganja (PŠT), ki ga upoštevamo pri izvajanju ukrepov: 1 ≤ PŠT ≤ 125: tveganja ni, korekcija ni potrebna; 125 < PŠT ≤ 200: srednja vrednost, tveganje običajno sprejmemo, korekcija z enostavnimi ukrepi; 200 < PŠT ≤ 1000: korekcijski ukrepi so nujno potrebni.. Prioritetno število tveganja (PŠT) izračunamo:. 𝑃Š𝑇 = 𝑁 ∗ 𝑃 ∗ 0 kjer je: . N – verjetnost nastanka napake. . P – pomen napake. . 0 – verjetnost odkritja napake. 3. korak: Ukrepi oziroma optimiranje zasnove proizvoda V skladu s posameznimi ocenjevanji oziroma PŠT lahko izvajamo ustrezne ukrepe in izboljšave pri zasnovi izdelka. Ukrepe in izboljšave lahko izvajamo na ravni celotnega podjetja ali zgolj v posameznih delih podjetja (oddelkih).. 4. korak: Presoja rezultatov Z. uporabo. posameznih. ukrepov. in. opisanih. postopkov. izboljšamo. posamezne. pomanjkljivosti. Te izboljšave je treba ponovno oceniti glede na možnosti napak ustrezno koraku 2 (ponovimo izračun PŠT) [13, 14].. 29.

(39) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 5.6: Primer izpolnjenega obrazca procesne FMEA [12] 30.

(40) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 6. Diplomsko delo. UPORABA METODE FMEA PRI PROJEKTU RAZVOJA IZDELKA. 6.1 Identifikacija problemov Pri razvoju koša se lahko pojavijo napake v sami konstrukciji ali v procesu izdelave izdelka. Kot pomoč pri konstrukcijski in procesni analizi FMEA sem si pomagal tudi z Ishikawa diagramom, ki mi je zelo pripomogel pri izvedbi analize FMEA. V sami konstrukciji sem tako prišel do rezultata, da se največ napak pojavi pri konstrukciji kavlja na katerega je obešena posoda za koš. Pri kavlju so tako pomanjkljivosti, da je premajhna debelina materiala, preslab material in premajhen zob kavlja. Pomembnost kavlja je zelo velika zato je ovrednotena z 9. V konstrukcijski analizi FMEA so tudi vsi korektivni in preventivni ukrepi. Možna napake pri konstrukciji so tudi, da se koš premika ali se podre zaradi nepravilne zasnove, napačne debeline materiala, ter napačnih vijakov. Velik pomen imajo vijaki, zato so ocenjeni z 8, premikanje koša pa je po pomembnosti ocenjeno z 5. V procesu izdelave lahko pride do nekaj napak pri lepljenju nalepk, kjer se posamezne nalepke lahko odlepijo oziroma narobe zalepijo. Pomen da nalepka ni primerno zalepljena je ocenjena z 5. Napake se lahko pojavijo tudi v načinu varjenja posameznih delov. Pomen varjenja je ocenjen z oceno 8. Kot korektivni in preventivni ukrepi se uvedejo medfazne ali končne kontrole. Možne napake se lahko pojavijo tudi, da vijaki niso zadostno priviti. Celovita konstrukcijska in procesna analiza FMEA je prikazana na slikah 5.1, 5.2 in 5.3. Pri uporabi Ishikawa diagrama smo kot glaven problem identificirali možnost podrtja koša. Vzroki za glavni problem so lahko material, proces izdelave, konstrukcija in človek. Pri materialu je najpomembnejša debelina materiala, saj koš zaradi premajhne debeline kavlja izpade. Pri procesu izdelave sta možna vzroka za glavni problem v varjenju in upogibanju. Pri varjenju sta mišljena predvsem način in postopek varjenja med upogibanjem pa napake, ki bi se lahko pojavile med procesom izdelave. Koš lahko izpade tudi zaradi slabega načrtovanja oziroma slabe konstrukcije, neprimernega profila materiala in premajhnega zoba kavlja. Nastalim vzrokom smo z analizo FMEA ovrednotili pomen, nastanek in odkritje napake. Na nekatere vzroke ne moremo vplivati, ti vzroki so: vandalizem, ravnanje komunale in uporabnika s košem, zato ti tudi niso preveč smiselni oziroma pomembni. Da se koš podre so možni naslednji vzroki: debelina materiala, preslaba konstrukcija, premajhni vijaki, vandalizem in uporabniki koša. Primera Ishikawa diagrama sta prikazana na slikah 5.5 in 5.6. 31.

(41) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 6.2 Konstrukcijska FMEA Praktičen primer konstrukcijske analize FMEA na računalniškem programu. Kot izdelek smo analizirali koš za zunanjo uporabo.. Slika 6.1: Primer konstrukcijske FMEA 32.

(42) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. 6.3 Procesna FMEA Praktičen primer procesne analize FMEA na računalniškem programu. Kot izdelek smo analizirali koš za zunanjo uporabo.. Slika 6.2: Primer procesne FMEA 33.

(43) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. Diplomsko delo. Slika 6.3: Primer procesne FMEA 34.

(44) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 7. Diplomsko delo. SKLEP IN UGOTOVITVE. Pri razvoju novega izdelka je zelo pomembno obvladovanje procesov v vseh fazah življenjskega cikla. Pomembno je čimprejšnje odkrivanje napak, da lahko razvoj poteka brez večjih poseganj. V diplomskem delu sem opisoval metodo FMEA, njeno zgodovino ter prednosti in pomanjkljivosti te metode. Z metodo FMEA sem identificiral možne napake, ki se lahko pojavijo pri razvoju koša. Naredil sem analizo možnih napak v konstrukciji koša in procesu nastajanja koša. Z analizo možnih napak, njihovih posledic ter korektivnimi oziroma preventivnimi ukrepi sem poiskal najbolj kritične točke med izdelavo koša, kot tudi samo proizvodnjo koša. Rezultati FMEA so pripomogli k višji kakovosti koša ter manjšim stroškom, ki bi nastali v poznejših fazah življenjskega cikla. Pri Ishikawa diagramu sem se osredotočil na vzroke problema pri košu, katere sem nato uporabil pri metodi FMEA. Rezultati Ishikawa diagram so razkrili problem izpada koša in podrtje koša. Možne vzroke z Ishikawa diagrama, sem vstavil v FMEA analizo, kjer sem ovrednotil pomen, nastanek in odkritje napak. Pri procesni FMEA sem dobil najnižji faktor tveganja pri nepravilno zalepljeni nalepki in zdrsu posode iz kavlja. Pri konstrukcijski FMEA je najnižji faktor tveganja, ko se koš premika zaradi nepravilne zasnove. Največji faktor tveganja, ki je 270, je imela napaka, ko se kavelj odlomi zaradi premajhne debeline materiala. Kot korektivni ukrep sem povečal debelina materiala iz 1.5 mm na 3 mm in s tem ukrepom se je faktor tveganja znižal na 135. Napaka, kjer barva ni bila enakomerno razdeljena po površini, je imela faktor tveganja 270. S korektivnim ukrepom, kjer bi koš barvali robotsko, se faktor tveganja zniža na 35. Zelo velik faktor tveganja, ki je bil 225, je imela tudi napaka, ko se kavelj odlomi zaradi preslabega materiala. Za preprečitev te napake sem izbral material s profilom, faktor tveganja pa se zniža na 90. Da bi nekatere napake zmanjšali ali odstranili, bi bile potrebne velike investicije in veliki stroški, zato je preprečevanje napak, ki nimajo velikega faktorja tveganja nesmiselno. Lahko zaključim, da je analiza FMEA in Ishikawa diagram v celoti uspešno izvedena.. 35.

(45) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. 8. Diplomsko delo. VIRI. [1] M. Iršič, B. Milfelner, A. Pisnik, Osnove marketinga 3. del, študijsko gradivo za osnove marketinga. Maribor, 2014. [2] http://www.mikrobiz.net/baza-znanja/iskalnik/categoryID=79 [Datum dostopa: 20. 6. 2019]. [3] B. Pregrad, V. Musil, Proizvodi – tehnologija, kakovost in varstvo okolja. [4] http://publica.fraunhofer.de/eprints/urn_nbn_de_0011-n-3377398.pdf [Datum dostopa: 25. 6. 2019]. [5] D. Mohorič, razvoj in načrtovanje procesa izdelave elektronsko komutiranega motorja z zunanjim rotorjem. Zali Log, 2007. [6] https://tutorjiepf.wixsite.com/baza-zapiskov-epf/management-in-organizacija [Datum dostopa: 28. 6. 2019]. [7] https://estudij.um.si/course/view.php?id=11574 [Datum dostopa: 27. 7. 2019]. [8] P. Kotler, Marketing management. Ljubljana, 1998. [9] A. Hauc, Projektni management, Ljubljana, 2007. [10]. http://kakovosten.si/2017/10/11/ishikawa-diagram/ [Datum dostopa: 2. 7.. 2019]. [11]. K. Košmrlj, K. Širok, B. Likar, Veščine obvladovanja inovacijskih problemov in. priložnosti, Koper 2015. [12]. T. Zavernik, konceptna in procesna FMEA v industrijskih podjetjih, Maribor. 2017. [13]. B. Pregrad, V. Musil, PROIZVODI: tehnologija, kakovost in varstvo okolja.. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, 2000. [14]. A. Aberšek, J. Flašker, VZDRŽEVANJE: sistemi, strategije, procesi in. optimiranje, 1. Izdaja. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2005. [15]. http://www.aig.si/07/Prispevki/P2_Demsar.pdf [Datum dostopa: 5. 7. 2019].. [16]. http://www.sist.si/standardizacija/nekaj-vec-o/kakovost-sist-en-iso-90012015. [Datum dostopa: 14. 7. 2019]. [17]. https://www.fos-unm.si/media/pdf/RUO/2017-7-. 1/RUO_094_Povse_Brcar.pdf [Datum dostopa: 22. 6. 2019]. 36.

(46) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo. [18]. Diplomsko delo. https://www.gzs.si/Portals/Regija-Posavje/Vsebine/novice-. priponke/2_Hozjan.pdf [Datum dostopa: 20. 7. 2019]. [19]. A. Polajner, B. Buchmeister, M. Leber, K. Pandža, N. Vujica-Herzog, I. Palčič, T.. Fulder, MENEDŽMENT PROIZVODNIH SISTEMOV: Sodobni pristopi. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2004. [20]. https://estudij.um.si/pluginfile.php/203033/mod_resource/content/1/Razvoj. %20izdelka_osnove_2012.pdf [Datum dostopa: 26. 6. 2019]. [21]. S. Božič, Kakovost in zanesljivost proizvodnje, Ljubljana, 2009.. 37.

(47)

Figure

Updating...

References