The growth and development of corn and beans in united sowing with regrad to the different density of the plants

48 

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE. Simona MIKL. RAST IN RAZVOJ KORUZE IN FIŢOLA V ZDRUŢENI SETVI GLEDE NA RAZLIČNO GOSTOTO RASTLIN. DIPLOMSKO DELO. Maribor, 2011.

(2) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE POLJEDELSTVO, VRTNARSTVO. Simona MIKL. RAST IN RAZVOJ KORUZE IN FIŢOLA V ZDRUŢENI SETVI GLEDE NA RAZLIČNO GOSTOTO RASTLIN. DIPLOMSKO DELO. Maribor, 2011.

(3) POPRAVKI.

(4) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. III. Mentorstvo: Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija programa Agronomija. Opravljeno je bilo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, pod mentorstvom red. prof. dr. Franca BAVCA.. Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:. PREDSEDNIK: doc. dr. Stanislav TOJNKO MENTOR: red. prof. dr. Franc BAVEC ČLANICA: mag. Silva GROBELNIK MLAKAR, višja predavateljica. LEKTORIRALA: Tanja GREGORIČ, prof. slov. j. in soc.. Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.. Datum zagovora: april 2011 Simona MIKL.

(5) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. IV. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin. UDK: 633.15:635.652:631.53.04:631.559(043.2)=863. Zdruţena setev natiškega fiţola in koruze predstavlja ugodnejše škrobnobeljakovinsko razmerje v silaţi, zato je namen diplomskega dela primerjati rast in razvoj ter pridelek koruze in visokega fiţola v zdruţeni setvi v primerjavi s samostojnimi posevki koruze in fiţola. V letu 2005 je bil v Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor preučen vpliv štirih gostot koruze (3; 6; 9; 12 rastlin koruze m-2), sedmih gostot visokega fiţola v čistem posevku (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 in 24 rastlin m-2) ter sedmih razmerij med koruzo in fiţolom (1:0; 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1; in 2:1). Vrednoteni so višina koruznih rastlin, število storţev rastlino-1, pridelek nadzemne mase koruze in fiţola, skupni pridelek nadzemne mase, pridelek suhega zrnja koruze in fiţola, skupni pridelek suhega zrnja, indeks listne površine, ţetveni indeks, Land Equivalent Ratio v zdruţeni setvi. Statistično značilno najvišji skupni pridelek zrnja v zdruţeni setvi je pri razmerju setve 2:1 in gostoti 12 rastlin koruze m-2, najniţji pa v zdruţeni setvi pri razmerju setve 1:1,66 in gostoti 3 koruze m-2. Vrednosti LER so v zdruţeni setvi pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fiţola (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 in 2:1) višje od 1,0. Rezultati poskusa kaţejo prednost zdruţene setve pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in razmerjih fiţola setve 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1.. Ključne besede: koruza / fiţol / zdruţena setev / pridelek / LER OP: VIII, 48 s., 9 pregl., 1 graf, 2 shemi, 39 ref.. The growth and development of corn and beans in united sowing with regrad to the different density of the plants United sowing of beans and corn is presenting favorable starch-albumin ratio in silage. Therefore the purpase of dissertation is to compare the growth, development and the crop of corn and beans in the united sowing with the independent seeds of corn and beans. The university agricultural center (UMC) Pohorski. dvor in. 2005 researched the influence of four densities of corn (3; 6; 9; 12 plants of corn per m-2), seven densities of beans in independent seeds (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 and 24 plants per m-2) and seven ratios between corn and beans (1:0; 1:2; 1:1; 1:1,66; 1:1,33; 1,5:1 and 2:1). Valued was the height of corn plants, the number of cones.

(6) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. per plant, overground masses of corn and bean crop, common crop of overground masses, crop of dry grains of corn and beans, common crop of dry grains, leaf surface index, harvesting index and LER (Land Equivalent Ratio) in united sowing. Statistically highest common crop of grains is in united sowing at ratio of sowing 2:1 and density 12 plants of corn per m-2, the lowest common crop is in united sowing at ratio of sowing 1:1,66 and density 3 plants of corn per m-2. LER values are in united sowing at density 3 and 6 plants per m-2 and bean ratios (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 and 2:1) higher than 1,0. Resalts of the test show the advantage of united sowing at density of corn plants 3 and 6 plants per m-2 and bean ratios (1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1).. Key words: corn / beans / united sowing / crop / LER NO: VIII, 48 P., 9 Tab., 1 Graph, 2 Shem, 39 Ref.. V.

(7) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Kazalo vsebine 1 UVOD ............................................................................................................................... 1 2 PREGLED OBJAV ......................................................................................................... 3 2.1 Zdruţena setev ................................................................................................................ 3 2.2 Poskusna modela v raziskovanju zdruţene setve ........................................................... 4 2.3 Osvetlitev rastlin ............................................................................................................. 5 2.3 Razvoj listne površine .................................................................................................... 6 2.4 Kazalci tekmovalnosti v zdruţeni setvi…………………………………………………7 2.5 Produktivnost zdruţenih setev…………………………………………………………..8 3 MATERIAL IN METODE DELA.................................................................................11 3.1 Zasnova poskusa.............................................................................................................11 3.1.1 Odvzem vzorcev za analizo Nmin.........................................................................13 3.1.2 Uporabljena hibird in sorta................................................................................... 15 3.1.3 Izvedba poskusa....................................................................................................15 3.2 Meritve rastlin in vrednotenje.........................................................................................17 3.2.1 Analiza listne površine pri koruzi in fiţolu v čistem posevku in v zdruţeni setvi......................................................................................................................17 3.2.2 Štetje koruznih in fiţolovih rastlin......................................................................................................................19 3.2.3 Pobiranje označenih koruznih in fiţolovih rastlin in pridelka v zdruţeni setvi......................................................................................................................19 3.2.4 Pobiranje fiţolovih rastlin in pridelka v čistem posevku.................................................................................................................19 3.2.5 Tehtanje sveţih koruznih in fiţolovih rastlin in pridelka.................................................................................................................19 3.2.6 Tehtanje sveţih fiţolovih rastlin in pridelka v čistem posevku.................................................................................................................20. VI.

(8) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 3.2.7 Sušenje koruznih in fiţolovih rastlin in fiţolovih strokov..................................................................................................................21 3.2.8 Tehtanje suhih koruznih in fiţolovih rastlin in fiţolovih strokov..................................................................................................................21 3.3 Statistična obdelava podatkov........................................................................................22 3.4 Vremenske razmere........................................................................................................23 4 REZULTATI Z RAZPRAVO........................................................................................26 4.1 Analiza variance vpliva gostote koruze in fiţola v čistem posevku..............................26 4.2 Analiza variance vpliva gostote in razmerja setve na rastne parametre fiţola v zdruţeni setvi…………………………………………………………………………………...29 4.3 Kazalci prednosti zdruţene setve………………………………………………………31 5 SKLEPI.............................................................................................................................33 6 VIRI...................................................................................................................................34. Kazalo preglednic Preglednica 1: Najpogosteje uporabljeni kazalci prednosti zdruţene setve ..........................8 Preglednica 2: Metode dela v poskusu.................................................................................10 Preglednica 3: Zaloţenost tal po analizi Nmin v letu poskusa v UKC Pohorski dvor.........14 Preglednica 4: Zaloţenost s fosforjem, kalijem in pH tal do globine 0,6 m v letu poskusa v UKC Pohorski dvor......................................................................................14 Preglednica 5: Odstopanje povprečne temperature zraka (oC) in vsote padavin (%) v letu poskusa 2005 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961-1990) za Maribor........................................................................................................24 Preglednica 6: Vpliv štirih gostot koruze v čistem posevku na pridelek zrnja, ţetveni indeks in indeks listne površine koruze ter sedmih gostot fiţola v čistem. VII.

(9) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. posevku na pridelek nadzemne mase, ţetveni indeks in indeks listne površine fiţola...........................................................................................28 Preglednica 7: Vpliv štirih gostot koruze in šestih razmerij setve med koruzo in fiţolom na pridelek zrnja in pridelek nadzemne mase, ţetveni indeks in indeks listne površine fiţola v zdruţeni setvi..................................................................30 Preglednica 9: Vpliv gostote koruze in razmerja setve med koruzo in fiţolom na LER koruze, LER fiţola in skupni LER..............................................................32. Kazalo grafikona. Grafikon 1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram za povprečne temperature zraka (°C) in količino padavin (mm) po mesecih za obdobje od marca do oktobra v letu 2005 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961-1990) za Maribor…..................................................................................................25. Kazalo shem. Shema 1: Dva najpogosteje uporabljena eksperimentalna modela v zdruţeni setvi, kjer so rastline obeh posevkov razporejene v izmenjajočih se vrstah……………........5. Shema 2: Primer detajla poskusa iz sheme, ki je v celoti predstavljena v diplomskem delu Zupanič (2005)....................................................................................................12. VIII.

(10) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 1 UVOD. Zdruţena setev je sistem večvrstnega načina pridelave, v katerem dva ali več posevkov rastejo skupaj na isti pridelovalni površini (Mukhala in sod. 1998, Petersen 1994). Posevki ni nujno, da so posejani hkrati in tudi rok njihovega spravila je lahko različen, pri čemer pa v času rasti zavzemajo isti rastni prostor. Posevke po navadi spravljamo posamično ali skupaj. Setev koruze in visokega fiţola (Phaseolus vulgaris L.) v zdruţeni setvi je bila v preteklosti v Sloveniji in nekaterih drugih drţavah tradicionalna (Bavec in sod. 2003). Sistem je šel v pozabo zaradi drugačnega koncepta pridelave (večja ponudba kakovostnih in visokoproduktivnih sort na trgu, uporaba mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin, kolobarjenje), čeprav ima številne prednosti, ki so pomembne za naravi prijazen način kmetovanja. Zdruţena setev se je ponudila kot odlična priloţnost za ekološko kmetovanje, saj je prepoved uporabe lahko topnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin prisilila pridelovalce, da kar najbolj izkoristijo naravne mehanizme v pridelavi. Mnoge raziskave so pokazale, da zdruţena setev zagotavlja tudi bolj redne in stabilnejše pridelke kot pridelava samostojnih posevkov. Z njo doseţemo boljšo prekritost tal, zmanjšano erozijo ter učinkovitejše črpanje vode in hranilnih snovi v različno globokih plasteh tal (Zimmermann 1996). Zdruţena setev nam torej ponuja moţnost povečanja biotične pestrosti rastlin v kmetijski pridelavi. Pridelki iz zdruţene setve lahko predstavljajo pomemben proizvodni sistem v ekološkem kmetijstvu, predvsem koruza in visoki fiţol imata visoko vsebnost beljakovin v silaţi za krmo ţivali in semena pri človeški prehrani (Bavec in sod. 2005). Pri primerjavi silaţe zdruţene setve s fiţolom in koruzne silaţe navajajo Anil in sod. (2000), da je z visoko surovo beljakovinsko vrednostjo pri preţvekovalcih silaţna masa zdruţene setve koruze in visokega fiţola lahko pomemben vir beljakovin. Pridelki v zdruţeni setvi so lahko statistično značilno višji v primerjavi s samostojnimi posevki zaradi učinkovitejšega. 1.

(11) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. koriščenja svetlobe, vode in hranil. Za merjenje agronomskih prednosti zdruţene setve je bil v večini primerov uporabljen Land Equivalent Ratio (LER) (Mead in Willey, 1980). Površina lista je merjena kot glavni fotosintezni akceptor, prikazan kot Leaf Area Index (LAI), indeks listne površine. Največjo raznovrstnost in pomen imajo zdruţene setve v tropskih predelih Azije, Amerike, Afrike, vzhodnem in zahodnem delu ZDA ter na Bliţnjem vzhodu, kjer so posebno zanimive v tradicionalnih sistemih kmetovanja z omejenimi pridelovalnimi površinami, manj pa je tovrstna pridelava zastopana v intenzivnem kmetijstvu (Vandermeer 1989). Pri nas se je zdruţena setev ponovno začela uvajati v kmetijstvu za prehrano ţivali. Namen diplomskega dela je primerjati rast in razvoj ter pridelek koruze in visokega fiţola v zdruţeni setvi v primerjavi s samostojnimi posevki koruze in fiţola. Cilj je preveriti primerna razmerja setve koruze in visokega fiţola za doseganje optimalnih pridelkov.. 2.

(12) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 2 PREGLED OBJAV. 2.1 Združena setev Izrasoslovje zdruţene setve Glavni izraz, ki se nanaša na zdruţeno setev, je večkratna setev (ang. Multiple Cropping), v njeno kategorijo pa spadata zaporedna setev (ang. Sequential Cropping) in zdruţena setev (ang. Intercropping). Večkratna setev pomeni pridelovanje dveh ali več posevkov na isti njivi v istem letu oz. isti pridelovalni sezoni. Petersen (1994) deli večkratno setev v dve kategoriji: - Zaporedna setev je definirana kot časovno odvisna oblika večkratne setve, ki pomeni rast dveh ali več posevkov na isti površini v enem letu. Intenzifikacija posevka je odvisna samo od časovnega obsega in ni interakcije med posevki. Gre za pridelovanje samo enega posevka naenkrat na isti površini. - Zdruţena setev je hkratna rast dveh ali več posevkov na isti površini, pri čemer pa lahko gre za zdruţeno setev z zamikom, kjer se rastni dobi posevkov časovno povsem ne prekrivata in je drugi posevek posejan za prvim. Pri pravi (popolni) zdruţeni setvi gre za sočasno pridelovanje dveh ali več posevkov na isti pridelovalni površini.. V kategoriji zdruţene setve ločimo še štiri podkategorije (Ecological Agriculture Project 2011): - Mešanice vrst in sort kmetijskih rastlin, ki pomenijo hkratno rast dveh ali več posevkov brez posebne razporeditve vrst (npr. setev graha in ječmena, rţi in ječmena, pšenice in rţi). - Vrstna zdruţena setev, ki pomeni hkratno rast dveh ali več posevkov, kjer enega ali več posevkov sejemo v vrste (npr. zelenjadnice).. 3.

(13) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. - Setev v pasove, kjer sta vrsti posejani v različne pasove, kar omogoča ločeno obdelavo obeh posevkov (npr. koruza in metuljnice). - Setev v več nivojih (ena trajna vrsta in ena ali več dvoletnih ali enoletnih vrst), po navadi ta sistem zdruţene setve prevladuje v drevesničarstvu (Intercropping 2011).. 2.2 Poskusna modela v raziskovanju združene setve. Poznani sta dve osnovni eksperimentalni zasnovi, ki ju po navadi uporabljamo pri preučevanju kompetitivnega (tekmovalnega) odnosa. Pri aditivnem modelu je konstantna gostota ene vrste kombinirana z različnimi gostotami druge vrste. Ta zasnova se v glavnem uporablja pri vrednotenju vpliva plevelov na rast posameznih posevkov, uporabimo jo lahko tudi za preučevanje vpliva različnega števila sosednjih rastlin na posamezno opazovano rastlino ali vrsto (Pacala in Silander 1990). Pri substitucijskem modelu (model nadomestitve) sta posevka obeh vrst v zdruţeni setvi zastopana v različnih deleţih, skupna gostota v zdruţeni setvi pa je konstantna. Določen deleţ rastlin v zdruţeni setvi ene vrste je nadomeščen z rastlinami druge vrste. Gostota rastlin v zdruţeni setvi ostane nespremenjena ne glede na deleţ nadomeščenih rastlin (Federer 1993, Conolly in sod. 2001).. 4.

(14) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 5. Aditivni vzorec zdruţene setve oooo. xxxx. oxoxoxox. oooo. xxxx. oxoxoxox. oooo. xxxx. oxoxoxox. oooo. xxxx. oxoxoxox. Posevek 1. Posevek 2. Zdruţena setev. oooo. xxxx. oxox. oooo. xxxx. oxox. oooo. xxxx. oxox. oooo. xxxx. oxox. Posevek 1. Posevek 2. Zdruţena setev. Substitucijski vzorec zdruţene setve. Shema 1: Dva najpogosteje uporabljena eksperimentalna modela v zdruţeni setvi, kjer so rastline obeh posevkov razporejene v izmenjajočih se vrstah (Conolly in sod. 2001). 2.3 Osvetlitev rastlin. Pomembno vlogo pri sprejemanju sončne energije in dotekanju rastlinskih asimilatov v zrnje ima kot glavni vir asimilatov predvsem listna površina z vsemi ostalimi zelenimi rastlinskimi deli, ki s svojo morfološko strukturo, anatomsko zgradbo, velikostjo in fotosintetsko aktivnostjo omogočajo kar največ sintetizirane organske snovi (Bavec 2003). Osvetlitev pogojujejo kot, pod katerim rastejo listi koruze, velikost metlic, število in razpored rastlin ter smer vrst. Cilj ţlahniteljev rastlin je, da imajo rastline čim bolj pokončne (erektofilne) liste ali polpokončne (semi erektofilne) liste in čim manjše metlice,.

(15) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. da ne zasenčujejo listov pod njo. Bavec (2003) navaja, da se pridelek zelo poveča predvsem v gostih posevkih hibridov s pokončnimi listi. Smer setve koruze zagotavlja boljšo osvetlitev rastlin in s tem višji pridelek. Zato je treba koruzo sejati v smereh vzhodzahod in severovzhod-jugozahod, nikakor pa ne v smeri sever-jug.. 2.3 Razvoj listne površine Kako rastline prestrezajo sončno sevanje, je odvisno od listne površine posevka v rastni dobi (Biscoe in Gallagher 1977). Po vzniku rastline je poloţaj listov tisti, ki odloča, kolikšna površina tal bo prekrita z listno površino in koliko svetlobe bodo listi sprejeli. V tej fazi razvoja posevka je zelo pomembno, da vodoravno rastoči listi ustvarijo zasnovo visokoproduktivnega posevka. Ko vrednosti LAI narastejo na tri in več, je večina vpadnega sončnega sevanja ţe absorbirana z listi. V tem času mora biti optimalna vrednost LAI ohranjena čim dalj časa z najučinkovitejše prestrezanje svetlobe. Pri mnogih vrstah to doseţemo z razvojem novih višjeleţečih listov na rastlini. V razvoju rastlin obstajajo tri ključna obdobja razvoja listne površine. Prvo obdobje je od vznika do časa, ko je doseţena optimalna vrednost LAI. To obdobje mora biti čim krajše, v nasprotnem primeru sončno sevanje absorbirajo tla in s tem se izgublja. Drugo je obdobje optimalne vrednosti LAI. To mora trajati čim dlje. Tretje obdobje odmiranja listov naj bi bilo čim krajše v razvoju rastlin z namenom proizvodnje ogljikovih hidratov. To ni vedno zaţeleno, saj je v listih pomembna količina beljakovin, ki se med odmiranjem listja razgradi v dušikove spojine (npr. pri ţitih v zrnje) (Wahid in Rasul 2005).. 6.

(16) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 2.4 Kazalci tekmovalnosti v združeni setvi. V kontekstu raziskav o zdruţenih setvah se v večji meri uporablja le manjši deleţ indeksov (Connolly in sod. 2001), ki so prikazani v preglednici 1. Najbolj razširjen indeks, ekvivalent pridelovalne površine – LER (Land Equivalent Ratio), sta uvedla Willey in Osiru (1972). Ta indeks sta uvedla, da bi ocenila produktivnost zdruţene setve, kjer osnovno merilo predstavlja skupna površina tal, ki je potrebna za samostojen posevek, da doseţe enak pridelek kot v zdruţeni setvi. LER je povezan z indeksom relativnega pridelka – RYT (Relative Yield Total), ki sta ga uvedla de Wit in Van den Bergh (1965). Kot merilo produktivnosti zdruţenih setev sta indeksa LER in RYT pogosto identična, čeprav se lahko razlikujeta glede na čisti posevek, iz katerega je LER izračunan (Joliffe 2000). Delni (parcialni) LER, koeficient agresivnosti in kompetativno razmerje (CR) so trije indeksi, ki so bili uvedeni kot merilo za določanje moči kompeticije (Weigelt in Joliffe 2003). Koeficient agresivnosti (Aab) pogosto uporabljamo v primeru tekmovalnosti med vrstami v zdruţeni setvi. Če je vrednost Aab enaka 0 sta vrsti enako agresivni ena proti drugi (Yilmaz in sod. 2007). S kompetitivnim razmerjem podrobneje določimo tekmovalno sposobnost vrst, z izračunom pa določimo količnik med relativnim pridelkom (RY) oz. delnima LERoma obeh vrst (Willey in Rao 1980). Skupna učinkovita površina daje informacijo o prednosti zdruţene setve glede učinkovitosti izrabe pridelovalne površine v primerjavi z učinkovitostjo izrabe le-te pri samostojnih posevkih, upošteva pa površine, ki jih zavzemajo samostojni posevki, skupno površino posevkov v zdruţeni setvi in vrednosti količnika ekvivalenta tal ( Weigelt in Joliffe 2003).. 7.

(17) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 8. Preglednica 1: Najpogosteje uporabljeni kazalci prednosti zdruţene setve (Weigelt in Joliffe 2003) indeks. izračun. Indeks komplementarnosti. *. Land equivalent Ratio (LER). LER = Yz1/Ys1 + Yz2/Ys2. Willey in Osiru (1972). Delni LER. Lz,s = Yz1/Ys1. De Wit (1960). Indeks kompetitivnosti. **. Agresivnost. Aab = ((Yba/Ybb x Zba) – (Yab/Yaa x Zab)). avtor. McGilchrist (1971). in. Trenbath. *** Kompetitivno razmerje. CRb = (RYb/RYc). Willey in Rao (1980). CRc = (RYc/RYb) Indeks spremembe skozi čas. ****. Skupna učinkovita površina. TEA = A1 + A2 + (LER) x Am. n.p.. Legenda: * Yz1- pridelek prve vrste, Ys1- pridelek te vrste v čisti setvi ** Yab in Yba – pridelek vrste a in pridelek vrste b v zdruţeni vrsti, Yaa in Ybb – pridelek vrste a in pridelek vrste b v samostojnem posevku, Zab in Zba – deleţ površine, ki jo zavzemata vrsti a in b v zdruţeni setvi glede na površino, ki jo zavzemata kot samostojna posevka. *** b,c – vrsta **** n.p. – ni podatka, A1 – površina zasejana s posevkom vrste 1, A2 – površina zasejana s posevkom vrste 2, Am – površina zasejana s posevkoma v zdruţeni setvi. 2.5 Produktivnost združenih setev Zdruţeno setev koruze z visokim fiţolom so raziskovali tudi pri nas, na kmetiji Ţivec v Majšperku, kjer je bil izveden dvoletni poskus v letih 1997 in 1998. Cilj raziskave je bil primerjati vplive na morfološke spremembe pridelka koruze in visokega fiţola v ekološkem kmetijstvu. Ugotovili so, da se višina koruze v čistem posevku ni bistveno razlikovala med letoma poskusa (1,38 – 1,40 m). Medtem ko je bila koruza, posejana v zdruţeni setvi z visokim fiţolom, povprečno visoka 1,41 m, v nasprotju s koruzo kot čistim posevkom, ki je bila povprečno visoka 1,35 m. LAI koruze je bil med letoma poskusa od 3,6 do 4,1. Skupni LAI (koruza + fiţol) je bil znatno višji (5,0) kot LAI koruze, posejane v čistem posevku (3,7). V povprečju je bil LAI v vseh tretiranjih od 3,8 do 4,1. Pridelek.

(18) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. koruze za zrnje v zdruţeni setvi (koruza + fiţol) je bil precej niţji (11200 kg /10 m2) v primerjavi s koruzo posejano kot čisti posevek (12070 kg 10m-2), vendar je bilo pri zdruţeni setvi tudi 0,48 kg 10m-2 fiţola, kar predstavlja pomemben vir beljakovin iz fiţola za izboljšanje prehrane preţvekovalcev (Anil in sod. 2000). Pridelek silaţe v zdruţeni setvi je znašal 24,5 t ha-1, pri solo setvi pa 25,4 t ha-1. Vrednosti indeksa za koruzo glede na fiţol so bile pozitivne v obeh letih, v povprečju 0,45. To je potrdilo trditve, da je koruza močnejši konkurent kot visoki fiţol (Francis in sod. 1982; Pilbeam in sod. 1994). LER za koruzo je znašal v povprečju 0,98. Zdruţene setve koruze in visokega fiţola so raziskovali tudi v severni Afriki, Tsubo in sod. (2003). Cilj raziskave je bil oceniti produktivnost setve koruze in fiţola v čisti setvi in v zdruţeni setvi v treh rastnih sezonah (preglednica 2). Rezultati poskusa so pokazali prednost zdruţene setve, saj je bil skupni LER v vseh obravnavanjih večji od 1. Skupni LER-i so se gibali od 1,06 do 1,58. Najvišji LER je bil doseţen pri različnem terminu setve (11. januar 2001), in sicer 1,58. Najmanjši pa pri usmerjenosti vrst S-J (1,06). Najvišja masa nadzemnega pridelka je bila doseţena v čistem posevku koruze, in sicer 10.3 t ha-1 (6,7 rastline m-2). V čistem posevku fiţola je bila najvišja masa pridelka pri 12,5 rastline m2. in sicer 5,4 t ha-1. V zdruţeni setvi koruze in visokega fiţola je bila najvišja masa pridelka. doseţena pri razmerju setve 6,7 rastline m-2. Pri usmerjenosti vrstic sever-jug so bili večji pridelki nadzemne mase ha-1 v čisti setvi koruze (8,5 t ha-1), prav tako v zdruţeni setvi koruze in fiţola (8,5 t ha-1). Pri čisti setvi fiţola je bila največja doseţena nadzemna masa pri usmerjenosti vrstic vzhod–zahod. Največjo nadzemno maso koruze v čisti setvi so dobili pri drugi setvi, in to 3,4 t ha-1, v zdruţeni setvi, prav tako pri drugem terminu setve. Pri različnem terminu setve v čisti setvi fiţola ni bilo razlik.. 9.

(19) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 10. Preglednica 2: Metode dela v poskusu (Tsubo in sod. 2003) Rastna sezona Vrsta sajenja Gostota sajenja Koruza Fižol Združena setev. 1996/1997 Gostota sajenja. 1998/1999 Usmerjenost vrstic. 2000/2001 Datum setve. Usmerjenost vrstic Datum setve. 2,2; 4,4; 6,7 rastline m-2 4,2; 8,3; 12,5 rastline m-2 2,2; 4,4; 6,7 rastline m-2 2,1; 4,2; 6,3 rastline m-2 S-J 9. december 1996. 6,7 rastline m-2 13,3 rastline m-2 6,7 rastline m-2 6,7 rastline m-2 S-J, V-Z 24. november 1998. 4,0 rastline m-2 10,0 rastline m-2 4,0 rastline m-2 10,0 rastline m-2 V-Z 23. november 2000 11. januar 2001. Razdalja med vrstami Koruza Fižol Združena setev Velikost parcele. 0,75 m 0,40 m 0,75 m in 0,40 m 6mx9m. 1,00 m 0,50 m 1,00 m in 0,50 m 10 m x 15 m. 1,00 m 0,40 m 1,00 m in 0,40 m 12 m x 15 m. V letu 2004 je bil po enaki shemi poskusa in metodah dela zasnovan poskus zdruţene setve koruze in visokega fiţola kot v tem diplomskem delu. Dobili so naslednje rezultate: s povečanjem gostote koruze v zdruţeni setvi s 3 na 12 rastlin m-2 so se ţetveni indeksi zmanjševali z 0,62 na 0,57 in LER z 0,99 na 0,84, medtem ko se je s povečanjem te gostote višina rastlin povečevala z 2,0 na 2,1, pridelek zrnja s 5919 na 10179 kg ha -1, pridelek nadzemne mase z 19.070 na 34.610 kg ha-1. V posevku fiţola se je pridelek zrnja povečeval s povečevanjem gostote fiţola z 1,5 na 24 rastlin m-2 in sicer s 1084 na 3313 kg ha-1, pridelek nadzemne mase z 2910 na 9096 kg ha-1. S povečanjem gostote koruze s 3 na 12 rastlin m-2 se je pridelek zrnja fiţola v zdruţeni setvi povečeval z 882 na 1506 kg ha-1, pridelek nadzemne mase z 2858 na 5374 kg ha-1. Najvišji pridelek zrnja, nadzemne mase in indeks listne površine so bili doseţeni pri razmerju setve 1:2, najvišji ţetveni indeks pa pri razmerju 1:1. Skupni pridelek zrnja obeh poljščin se je povečeval z večanjem gostote koruze s 3 na 12 rastlin m-2, in sicer s 6801 na 11.684 kg ha-1, pridelek nadzemne mase z 21928 na 39984 kg ha-1 in indeks listne površine z 2,7 na 8,0, medtem ko se je s povečanjem te gostote ţetveni indeks zmanjševal z 1,10 na 0,93, LER pa z 1,70 na 1,48 (Zupanič 2005)..

(20) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 3 MATERIAL IN METODE DELA. 3.1 Zasnova poskusa. Poljski poskus je bil izveden leta 2005 na lokaciji Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru (46o30'16"S, 15o37'52"V, 302 m n. v.). Na posestvu Pohorski dvor se pojavljajo distrična rjava tla. Za ta tip tal je značilno, da se razvije na nekarbonatni podlagi in je avtomorfnega nastanka (tla, nastala pod vplivom padavinske vode, ki prosto odteče skozi talni profil). Na Pohorskem dvoru je ta tip tal zaradi dolgoletne kmetijske rabe ţe močno izgubil distrični značaj. Tla spadajo v teksturni razred srednje teţkih, peščeno-ilovnatih tal (67,4 % peska, 24,2 % melja in 8,3 % gline). Dobra lastnost teh tal je, da nudijo v skrajnih sušnih razmerah rastlinam več dostopne vode kot lahke naplavine (Stepančič in sod. 1998). Predposevek je bila deteljno-travna mešanica (DTM). Jeseni je bila opravljena osnovna obdelava tal. Spomladi smo tla predsetveno obdelali s predsetvenikom. Poskus je bil postavljen po prilagojeni shemi poskusa, ki je bila predstavljena v knjigi Petersena (1994), v štirih ponovitvah, od katerih je vsaka vsebovala štiri parcele in v vsaki parceli je bilo 14 parcelic. Vsaka parcelica koruze v kombinaciji s fiţolom je v posamezni parceli posamezne ponovitve predstavljala eno obravnavanje in v vsaki parcelici koruze je bila različna gostota fiţola, medtem ko je bila gostota koruze v posamezni parceli vedno enaka. V vseh ponovitvah posamezne parcele je bilo v posamezni parceli, kjer je bila samo koruza in koruza + fiţol, vedno 30 koruznih rastlin, ne glede na dolţino parcelic in gostoto koruze. Število fiţolovih rastlin ob koruzi se je v vsaki posamezni parcelici posamezne parcele zmanjševalo zaradi zmanjševanja sklopa fiţolovih rastlin. Razmerje setve med koruzo in fiţolom je bilo v posamezni parcelici v vseh parcelah vedno enako, ne glede na dolţino parcelice, gostoto koruze in gostoto fiţola.. 11.

(21) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Legenda: x-i = gostote fiţola/m2, 3,6,9,12 = gostote koruze/m2, 1:0, 1:2, 1:1,66, 1:1,33, 1:1, 1,5:1, 2:1 = razmerje setve med koruzo in fiţolom. Shema 2: Shema poskusa (Zupanič 2005). Količenje poskusa Najprej smo zakoličili celotno površino poskusa 29,75 x 39,2 m in znotraj te površine 4 ponovitve. V vsaki ponovitvi smo nato zakoličili 4 parcele in v vsaki parceli 14 parcelic z medvrstno razdaljo 0,7 m. Presledek v vrsti smo računali po naslednjem obrazcu: VR = P : (MR x ŠR). 12.

(22) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. VR = presledek v vrsti (m) P = površina (m-2) MR = medvrstni razmik (m) ŠR = število rastlin P-1. 3.1.1 Odvzem vzorcev tal za analizo Nmin Vzorce smo jemali s pedološko sondo (0–90) po obeh diagonalah v drugi dekadi aprila. Po vsaki diagonali smo odvzeli 12 vzorcev. Sondo smo s kladivom zabili v tla do globine 90 cm. Nato smo vsak vzorec s posamezne globine (0-30, 30-60, 60-90 cm) dali v svoje vedro. Vzorce iz posameznih veder smo označili z lističem s podatki: ime, priimek in naslov naročnika analize, ime parcele, datum odvzema, globina odvzema, predhodna poljščina, vrsta pridelave, vrsta tal in vrsta analize. Vse skupaj smo dali v PVC-vrečko, ki smo jo zavezali in dali v hladilno torbo do laboratorija. Kemične analize tal smo opravili v laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Po kemični analizi tal smo ugotovili, da je zaloţenost tal z N – NH4 14,5 kg N/ha in N – NO3 98,4 kg N/ha, kar je prikazano v preglednici 3. Za izračun mineralnega dušika tal smo uporabili vrednosti specifične mase tal za lokacijo Pohorski dvor, določene leta 2006 (Jakop 2010). Na podlagi dobljenih rezultatov smo izračunali količino mineralnega dušika (Nmin) v tleh (0-0,0,3; 0,3-0,6; 0,6-0,9) po naslednjem obrazcu:. Volumska masa tal znaša za srednje teţka tla na Pohorskem dvoru (0-0,3) 1280 kg/m3, (0,3-0,6) 1350 kg/m3 in (0,6-0,9) 1400 kg/m3.. 13.

(23) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 14. Preglednica 3: Zaloţenost tal po analizi Nmin v letu poskusa v UKC Pohorski dvor. Globina odvzema. N-NH4. N-NO3. 0-30. 2,3. 11,8. 30-60. 0,7. 7,3. 60-90. 0,7. 5,7. Skupaj Nmin kg ha-1. 14,5 kg N/ha. 98,4 kg N/ha. Vzorčenje za določanje P2O5, K2O in pH smo opravili v drugi dekadi aprila. Vzorce za analizo Al smo jemali po enakem postopku kot za analizo N-min, le da samo do globine 30 cm. Analiza tal nam je pokazala (preglednica 4), da je pH-vrednost tal 6,3, to pomeni, da so tla zmerno kisla. V praksi štejemo k nevtralnim tlem vsa tla v območju pHvrednosti od 6,5 do 7,5. Za večino rastlinskih vrst je najugodnejši pH od 6,0 do 7,0 oz. v organskih tleh od 5,5 do 6,0. Zaloţenost s fosforjem je bila 24,5 mg/100 g tal, kar pomeni, da spada v C razred zaloţenosti tal (Leskošek 1993). Tla v C-razredu so dobro zaloţena, kar pomeni, da je cilj gnojenja doseţen. Zaloţenost tal s kalijem je bila 12 mg/100 g tal, kar pomeni, da so tla z njim srednje preskrbljena.. Preglednica 4: Zaloţenost s fosforjem, kalijem in pH tal do globine 0,6 m v letu poskusa v UKC Pohorski dvor. Analiza. Stopnja. pH. 6,3. P2O5. K2O. (mg/100 g). (mg/100 g). 24,5. 12. C. B. zaloţenosti Razred zaloţenosti.

(24) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 3.1.2 Uporabljena hibrid in sorta V poskusu smo uporabili hibrid koruze DK 300 in staro slovensko avtohtono sorto fiţola jeruzalemski visoki. Za hibrid koruze je značilno, da je srednje visok in spada v zrelostni razred FAO 320. Je dvolinijski hibrid, poltrdinka in se uporablja za pridelavo zrnja in silaţo. Odlikujejo ga zelo hiter mladostni razvoj, visok potencial za pridelavo zrnja, vrhunska kvaliteta zrnja, odlična prebavljivost in konzumacija. Hibrid je bil registriran leta 1998 (MKGP 2004). Fiţol jeruzalemski visoki je stara slovenska avtohtona sorta, srednje bujna in zraste 4 do 5 m visoko. Je zgodnja sorta, ki cveti v juliju, pridelek pa pobiramo ţe konec julija ali avgusta. Cvet je bele barve, stroki so rumeni, ploščati, široki od 1 do 1,3 cm, dolgi med 12 in 15 cm in brez niti. Zrnje je rjavkaste barve, absolutna masa (masa 1000 zrn) znaša od 450 do 480 g. Sorto lahko uporabljamo za stročje in za zrnje (Semenarna Ljubljana 2004). Sorta je bila registrirana leta 1989 (MKG 2004).. 3.1.3 Izvedba poskusa Nakaljeno koruzo smo sejali 10. 5. 2005 v globino 3 cm, nakaljen fiţol h koruzi pa 22. 5. 2005 enako globoko. Fiţol smo nakaljevali v ţagovini, ki smo jo prej namočili z vodo. Pred setvijo smo si na posamezne letve označili vrstne razdalje, ki so pripadale posameznim gostotam koruze in posevka fiţola. Ob vsaki zakoličeni parcelici smo na količka napeli vrv in ob njej z motiko naredili jarek. V jarek smo nato polagali vnaprej pripravljene letve, ki so nam pokazale pripadajočo gostoto parcelic in ob njih polagali zrna v zemljo. Prvo seme koruze ali fiţola smo v vsaki parcelici posamezne parcele vedno posejali na polovici vrstne razdalje, ki je bila v posamezni parcelici. Fiţol h koruzi pa smo sadili tako, da smo z motiko naredili fino plast ob koruzi, v katero smo nato polagali seme fiţola.. 15.

(25) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Koruzne rastline so vznikle 17. 5. 2005, fiţolove 31. 5. 2005. Nakaljeno koruzo smo dosejavali 21. 05. 2005 enako globoko kot pri setvi. Na vsako manjkajoče mesto smo posejali 2 semeni. Dosejana semena koruze so vzniknila teden pozneje. Redčenje koruze smo opravili v fazi 3-5 listov (21-23 po Meierju). Oporo smo postavili na polovici medvrstne razdalje dveh parcelic, tako da smo na eno oporo napeljali dve parcelici fiţola. Najprej smo na parcelah postavili prve in zadnje stebre. Na sredini prvega in zadnjega stebra smo zabili po en ţebelj in nanju napeli vrv, ob kateri smo z leseno palico 3 m dolgo merili vrstne razdalje. Tako smo naredili v vsaki parcelici opore. V vsaki parcelici je bilo 11 lesenih stebrov premera 10 cm in visokih 3,50 m. Vrstna razdalja med stebri je bila 3 m, medvrstna pa 1,4 m. Pri napenjanju ţice smo s koluta odmerili 30 m ţice in jo odrezali. Nato smo jo z napenjalnikoma na prvem in zadnjem stebru v parcelici napeli in pritrdili na vrhu stebrov z U-ţebljički. Nato smo odmerili 2–krat po 3,15 m ţice in jo namestili na prvi in zadnji steber v parcelici v zarezi, da se ţica ni popeljala, in jo z napenjalnikoma napeli na končni sidri v tleh. Koruzo smo dognojili 10. 6. 2005 v fazi 7-9 listov (25-26 po Meierju) z organskim mineralnim gnojilom Biosol, ki vsebuje 6 do 9 % dušika, 1 do 3 % P2O5, 1 do 4 % K2O in 70 do 90 % organske snovi. Pri izračunu smo uporabili sredinsko vrednost za dušik (7,5 %). Izračunano količino gnojila na rastlino v posamezni parceli smo dognojevali z jourtovim lončkom, ki smo si ga naredili za mero. Količino gnojila za dognojevanje koruze smo izračunali po naslednjem obrazcu:. K = količina gnojila na rastlino (g) CV = ciljna vrednost čistega dušika za koruzo (kg ha-1) Nmin = izračunana količina mineralnih oblik dušika v globini 0-90 cm (kg ha-1) P = površina (m-2). 16.

(26) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 10 = faktor % H = deleţ hranila v gnojilu ŠR = število rastlin na površino. Plevele smo zatirali mehanično z okopavanjem. V času vegetacije smo poskus 3-krat okopali. Prvič smo ga okopali 21. 5. 2005, drugič smo okopavali 9. 6. 2005 in tretjič 23. 6. 2005.. 3.2 Meritve rastlin in vrednotenje rezultatov. V vsaki parcelici, ki smo jo obravnavali, smo med rastjo v fazi metličenja (59 po Meierju) izmerili višino petih rastlin od tal do metlice. Rastline smo določili tako, da smo izbrali vsako tretjo. Vsako rastlino, ki smo jo izmerili smo tudi označili z vrvico. Ob vsaki izbrani koruzi, ki smo jo označili, in ob sosednjih dveh koruzah je moralo rasti toliko fiţolovih rastlin, kot je prikazano na shemi, ki smo jo prej izdelali. Če do konca parcele nismo mogli izbrati petih koruznih rastlin zaradi manjkajočih fiţolovih rastlin, smo začeli na začetku parcelice in drugo rastlino šteli kot prvo. V fazi tehnološke zrelosti smo opravili naslednje meritve:. 3.2.1 Analiza listne površine pri koruzi in fiţolu v čistem posevku in v zdruţeni setvi Listno površino koruze smo analizirali v fazi metličenja samo na označenih rastlinah v parcelicah. V čistem posevku fiţola smo v posamezni obravnavani parcelici pri gostotah 1,5; 3; 4,5; 6 in 9 rastlin m-2 analizirali listno površino na petih označenih rastlinah. Fiţolove rastline smo označili z vrvico. Pri gostotah 1,5; 3; 4,5; 6 in 9 rastlin m-2 smo označili vsako tretjo, pri gostotah 18 in 24 rastlin m-2 pa vsako šesto; s tem smo z izbiranjem rastlin prišli do polovice parcelice ali dlje.. 17.

(27) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Listno površino pri koruzi smo izračunali po obrazcu: P = (d x š) x 0,75 x r P = listna površina (m-2) d = dolţina lista (m) š = širina lista (m) 0,75 = faktor r = število listov na rastlino. Izračun indeksov listnih površin pri koruzi:. LAI = indeks listne površine na površino tal P = izračunana površina listov na rastlino (m) št = število rastlin. Izračun listne površine v posevku fiţola in fiţola ob koruzi:. P= P = površina listov (m-2) n = število rastlin Indekse listnih površin v posevku fiţola in fiţola ob koruzi smo izračunali po enakem obrazcu kot indekse listnih površin pri koruzi.. 18.

(28) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 3.2.2 Štetje koruznih in fiţolovih rastlin V vsaki obravnavani in kontrolni parcelici smo prešteli rastline.. 3.2.3 Pobiranje označenih koruznih in fiţolovih rastlin in pridelka v zdruţeni setvi Najprej smo v vsaki obravnavani parcelici pobrali fiţolove stroke in fiţolove rastline, ki so rasle ob petih označenih koruznih rastlinah. Nato smo pobirali storţe na petih označenih rastlinah v parcelicah. Te smo prešteli in jih dali v vrečo. Nazadnje smo te rastline poţeli, jih razrezali na kose in jih z ličjem vred dali v vrečo. Iz preostalih vrst smo pobrali samo storţe, jih prešteli in dali v vrečo. V vsako posamezno vrečo smo dali list z oznako ponovitve, parcele in parcelice.. 3.2.4 Pobiranje fiţolovih rastlin in pridelka v čistem posevku V vsaki obravnavani parcelici smo na petih označenih rastlinah pobrali stroke in jih dali v papirnato vrečko. Nato smo rastline, ki so bile označene, poţeli tik nad tlemi in jih dali v vrečo, v katero smo dali list z oznako parcele, ponovitve in parcelice. S preostalih rastlin v parcelici smo pobrali samo stroke in jih dali v papirnato vrečko. Vsako vrečko smo označili z oznako ponovitve, parcele in parcelice. Vrečke s stroki petih rastlin smo še označili z oznako (5).. 3.2.5 Tehtanje sveţih koruznih in fiţolovih rastlin in pridelka Iz vsake obravnavane in kontrolne parcelice posamezne parcele smo najprej stehtali (s tehtnico) storţe petih označenih rastlin, nato te označene koruzne rastline in nazadnje storţe preostalih rastlin v parcelici. Storţe označenih rastlin smo nato zluščili, da smo lahko stehtali klasince. Klasince smo spravili v papirnato vrečko, zrnje pa v polivinilasto vrečko. Vsako vrečko smo označili z lističem. Listič je vseboval oznako parcele, ponovitev in parcelice. Vzorec zrnja smo odnesli na Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, kjer smo z merilnikom vlage določili vlago. Pri tehtanju fiţola smo najprej stehtali stroke petih. 19.

(29) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. označenih rastlin, nato označene fiţolove rastline in nazadnje stroke preostalih rastlin v parcelici. Zrnje fiţola označenih rastlin smo izluščili in ga stehtali, prazne stroke smo dali sušit. Izračun prideleka zrnja fiţola ob koruzi:. P = pridelek zrnja fiţola ob spravilu kg ha-1 mz = masa zrnja fiţolovih rastlin raslih ob n-tih koruznih rastlinah (kg) ŠR1 = število fiţolovih rastlin, raslih ob n-tih koruznih rastlinah Pridelek zrnja ob koruzi smo izračunali ob spravilu.. 3.2.6 Tehtanje sveţih fiţolovih rastlin in pridelka v čistem posevku Fiţolove rastline, stroke in pridelek smo tehtali enako kot fiţolove rastline, stroke in pridelek zrnja fiţola v zdruţeni setvi. Po vsakem tehtanju smo si podatke zapisali. Izračun pridelka zrnja koruze in fiţola v čistem posevku:. P = pridelek zrnja koruze ali fiţola ob spravilu (kg ha-1) mz = masa zrnja koruze ali fiţola n-tih rastlin ob spravilu (kg) ŠR = število rastlin ha-1 n = število rastlin. 20.

(30) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 3.2.7 Sušenje koruznih in fiţolovih rastlin in fiţolovih strokov Sušili smo vreče s koruznimi in fiţolovimi rastlinami, vrečke s klasinci in zrnjem, v obravnavanih parcelicah fiţola v čistem posevku le prazne stroke označenih rastlin, v parcelicah zdruţene setve pa le prazne stroke fiţolovih rastlin, ki so rasle ob označenih koruznih rastlinah. Sušili smo v sušilnici pri 70 oC do konstantne mase.. 3.2.8 Tehtanje suhih koruznih in fiţolovih rastlin in fiţolovih strokov Po končanem sušenju smo s tehnico stehtali vreče s koruznimi in fiţolovimi rastlinami ter vrečke s praznimi fiţolovimi stroki. Pridelek zrnja koruze, fiţola ob koruzi in pridelek fiţola v čistem posevku izračunana na 14 % vlage:. P = pridelek zrnja koruze (fiţola) pri ţeleni vlagi kg ha-1 mz = masa zrnja koruze (fiţola) ob spravilu kg ha-1 v1 = vlaga ob spravilu (%) v2 = ţelena vlaga (%). Izračun ţetvenega indeksa koruze in fiţola:. HI = HI = ţetveni indeks SSZ = suha snov zrnja n-tih rastlin (kg) SSS = suha snov stebel n-tih rastlin (kg). 21.

(31) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. SSL = suha snov listja n-tih rastlin (kg) SSK = suha snov klasincev n-tih rastlin (kg). Izračun LER-ov:. LER = ustrezno razmerje izrabe tal (ekvivalent tal) P1 = pridelek poljščine, pridelan v posevku zdruţene setve (kg ha-1) P2 = pridelek poljščine, pridelan v čistem posevku (kg ha-1). 3.3 Statistična obdelava podatkov Podatke za statistično obdelavo smo pripravili v Excelu. V program MS Excel smo vnesli ponovitve, gostoto koruze, razmerje setve med koruzo in fiţolom, višino koruz, število listov na rastlino, dolţino in širino listov, število rastlin v obravnavanih in kontrolnih parcelicah, število in mase storţev, mase mokrih rastlin, mase suhih rastlin, mase mokrega zrnja, mase suhih klasincev, mase suhih praznih strokov fiţola. Analizo variance smo opravili s statističnim programom statgraphics Centurion XV Profecional (Statgraphics® 2005). Statistično značilne razlike med obravnavanji (Duncan) so pri stopnji verjetnosti (95 %) označene z različnimi črkami (a, b, c).. 22.

(32) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 3.4 Vremenske razmere. Vremenske podatke referenčne meteorološke postaje na letališču v Mariboru sem pridobila iz mesečnih in letnih letopisov Agencije RS za okolje (www.arso.gov.si). Podatki o vremenskih razmerah v letu izvajanja poskusa in tridesetletnem obdobju (1961-1990) so prikazani v preglednici 5. Dolgoletna povprečna letna temperatura je na omenjeni lokaciji 9,8 °C. Najhladnejši mesec je januar, takrat se povprečne dolgoletne temperature gibljejo okoli –1,3 °C. Najtoplejši mesec s povprečno temperaturo zraka 19,6 °C je julij. Dolgoletna povrečna letna količina padavin znaša 1047 mm. Največ padavin pade v mesecu avgustu (129 mm), najmanj pa januarja in februarja (40-50 mm). Območje izvajanja poskusa tako spada po Koppenovi klasifikaciji klime v vlaţni zmerno topel pas s suhimi zimami in modificirano srednjeevropsko klimo (Stepančič in sod. 1998).. 23.

(33) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 24. Preglednica 5: Odstopanje povprečne temperature zraka (oC) in vsote padavin (%), v letu poskusa 2005 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961-1990) za Maribor. Mesec. Odstopanje od povprečne o. Odstopanje od povprečnih. temperature zraka ( C). padavin po mesecih (%). Marec. -1,9. 57. April. 0,4. 121. Maj. 1,1. 86. Junij. 1,1. 32. Julij. 0,5. 172. Avgust. -1,1. 130. September. 0,5. 117. Oktober. 0,8. 11. Sredi marca je sledil nenaden temperaturni preobrat. Osemnajsti marec je bil v večini Slovenije izjemno topel dan, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 20 in 25 oC. Vegetacijski prag 5 oC je bil v manj urbanih območjih severovzhodne Slovenije doseţen šele 1. aprila, to je 10 do 14 dni kasneje kot običajno. Zimski meseci so bili precej sušni, čeprav je obilno sneţilo še v prvih dneh marca. Do marca je padla le polovica padavin dolgoletnega povprečja. Nestanovitno in deţevno vreme se je nadaljevalo še v aprilu in v prvi polovici maja. Spomladanska kmetijska dela, zlasti setev koruze in sajenje krompirja, so bila ovirana zaradi čezmerno namočenih tal..

(34) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Vodna bilanca v tleh je bila do zgodnjega poletja pozitivna, z največjimi preseţki v osrednji Sloveniji. Pogoste padavine so bile tudi v juniju in juliju. Avgust je bil hladnejši, manj osončen in manj namočen kot običajno. Precej podobne vremenske razmere so se nadaljevale tudi septembra. Tla so bila preseţno namočena, zaradi česar je spravilo pridelkov, predvsem koruze, potekalo počasneje. V prvi polovici oktobra so bili pogostejši sončni dnevi s temperaturami nad 20 oC in s sveţimi nočmi s temperaturami blizu 10 oC. Tudi pozno jesenski in prvi zimski meseci so bili čezmerno namočeni (Meteorološki letopis 2005).. Grafikon 1: Modificiran Walter-Gaussenov klimadiagram za povprečne temperature zraka (°C) in količino padavin (mm) po mesecih za obdobje od marca do oktobra v letu 2005 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem (1961-1990) za Maribor. 25.

(35) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 4 REZULTATI Z RAZPRAVO. 4.1 Analiza variance vpliva gostote koruze in fižola v čistem posevku Analiza variance je pokazala, da je gostota koruze statistično značilno vplivala na pridelek zrnja, pridelek nadzemne mase in indeks listne površine, na ţetveni indeks pa ni imela statistično značilnega vpliva (preglednica 6). Statistično značilno najvišji in enak pridelek je bil doseţen v čisti setvi koruze v gostotah 9 in 12 rastlin m-2, pri fiţolu pa pri 4,5 do 24 rastlin m-2. V obeh primerih je bil statistično značilno najniţji pridelek pri najmanjšem številu rastlin, vendar je bil ta enak pri 6 in 4,5 rastlinah fiţola in pri 6 rastlinah koruze m-2. Najvišji pridelek zrnja koruze je bil pri gostoti 12 rastlin m-2 doseţen zato, ker je bilo število rastlin m-2 za 4-krat ali za 75 % večje v primerjavi z gostoto 3 rastline m-2. Tetio-Kagho in Gardner (1988a,b) navajata, da povečanje gostote koruze na 15,4 rastline m-2 še vedno povečuje pridelek zrnja. Statistično značilno najvišji in enak pridelek nadzemne mase koruze v čisti setvi (P ≤ 0,001) je bil doseţen pri gostotah koruze 9 in 12 rastlin m-2 in se statistično značilno razlikuje od pridelka pri gostoti 6 in 3 rastline m-2. Pridelki nadzemne mase so se s povečevanjem gostote s 3, 6, 9 na 12 rastlin m-2 povečevali s 16,13; 24,84; 32,76 na 36,18 kg 10m-2 kar navajata tudi Šalamun (2003) in Bavec (1992, 2003). Gostota fiţola v čistem posevku statistično značilno (P ≤ 0,001) vpliva na pridelek nadzemne mase. Statistično značilen najvišji in enak pridelek nadzemne mase fiţola je bil doseţen pri gostoti setve 18 in 24 rastlin m-2. Statistično značilno najniţji pridelek nadzemne mase fiţola v čisti setvi je bil doseţen pri 1,5 in 3 ter 4,5 in 6 rastlinah m-2. S statistično analizo smo ugotovili, da gostota fiţola statistično značilno (P ˃ 0,05) ne vpliva na ţetveni indeks fiţola in koruze v čisti setvi. Statistično značilne razlike v indeksu listne površine koruze v čistem posevku (P ≤ 0,001) smo ugotovili med vsemi gostotami, kar je razvidno iz preglednice 6. Statistično značilno. 26.

(36) Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. najvišji indeks listne površine je bil doseţen pri gostoti koruze 12 rastlin m -2. Indeksi listnih površin so se s povečanjem sklopa s 3, 6, 9 na 12 rastlin m-2 povečevali z 1,91; 3,12; 4,66 na 6,02, kar navajajo tudi Šalamun (2003), Bavec (1992, 2003) ter Bavec in Bavec (2002). Slednja tudi navajata, da se ob povečanju gostote posevka na 13 rastlin m -2 poveča indeks listne površine na 7. Gostota fiţola v čistem posevku statistično značilno (P ≤ 0,001) vpliva na indeks listne površine fiţola. Statistično značilno in enak najvišji indeks listne površine fiţola v čisti setvi je bil doseţen pri gostotah setve 18 in 24.. 27.

(37) 28 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Preglednica 6: Vpliv štirih gostot koruze v čistem posevku na pridelek zrnja, ţetveni indeks in indeks listne površine koruze ter sedmih gostot fiţola v čistem posevku na pridelek nadzemne mase, ţetveni indeks in indeks listne površine fiţola Obravnavanje Gostota koruze rastlin m-2. Pridelek zrnja (000 kg ha-1 oz. kg 10 m-2) **. Pridelek nadzemne mase (000 kg ha-1 oz. kg 10 m-2) ***. ŽI. LAI. n.s.. ***. 5,67c 7,53bc 9,61ab 10,68a *. 16,13c 24,84b 32,76a 36,18a ***. 0,60 0,60 0,58 0,55 n.s.. 1,91d 3,12c 4,66b 6,02a ***. 3 6 9 12 Gostota fižola rastlin m-2. 1,5 1,00c 2,33d 0,49 0,6c bc cd 3 1,82 4,14 0,47 0,90c abc cd 4,5 1,53 5,01 0,36 1,73bc abc cd 6 1,81 4,5 0,47 2,09bc ab bc 9 2,79 6,93 0,47 3,0b ab ab 18 2,85 11,97 0,36 8,52a a a 24 3,39 9,96 0,40 8,45a *, **,*** - označuje statistično značilno razliko pri p ≤ 0,05, p ≤ 0,01, p ≤ 0,001; ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji; a, b – srednje vrednosti v okviru posameznih proučevanih dejavnikov označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncan, α = 0,05) LAI – indeks listne površine ŢI – ţetveni indeks.

(38) 29 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 4.2 Analiza variance vpliva gostote in razmerja setve na rastne parametre fižola v združeni setvi Preglednica 7 prikazuje vpliv štirih gostot koruze in šestih razmerij setve med koruzo in fiţolom na pridelek zrnja in nadzemno maso, ţetveni indeks in indeks listne površine fiţola v zdruţeni setvi. Iz nje je razvidno, da gostota koruze statistično značilno (P ≤ 0,001) vpliva na pridelek zrnja fiţola. Statistično značilno najvišji in enak pridelek zrnja fiţola, izračunan na 14 % vlage v zrnju, je bil doseţen pri gostoti koruze 12 in 9 rastlin m-2. Ta je statistično značilno enak pridelku pri 6 rastlinah m-2. Razlog za to je, da je bilo število fiţolovih rastlin ob koruzi v povprečju za 1,3-krat večje kot pri gostoti koruze 9 rastlin m-2, za 2-krat večje kot pri gostoti koruze 6 rastlin m-2 in za 4-krat večje kot pri gostoti koruze 3 rastline m-2. S statistično analizo smo ugotovili, da razmerje setve med koruzo in fiţolom ni statistično značilno (P ˃ 0,05) vplivalo na pridelek zrnja fiţola. S statistično analizo smo ugotovili, da se je pridelek nadzemne mase fiţola pri gostoti koruze 12 in 9 rastlin m-2 statistično značilno (P ≤ 0,001) razlikoval od gostote koruze 6 in 3 rastline m-2. Najvišji in statistično značilno enak pridelek nadzemne mase fiţola je bil pri gostoti 12 in 9 rastlin m-2. Statistično značilne razlike v pridelku nadzemne mase pri razmerju setve koruze in fiţola (P ≤ 0,001) smo ugotovili med vsemi razmerji setve, kar je razvidno iz preglednice 7. Statistično značilen najvišji pridelek nadzemne mase je bil doseţen pri razmerju setve 2:1. Statistično značilno najvišji in statistično enak ţetveni indeks fiţola (P ≤ 0,01) je bil pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin koruze m-2. S statistično analizo smo ugotovili, da razmerje setve med koruzo in fiţolom statistično značilno (P ≤ 0,01) vpliva na ţetveni indeks. Statistično značilno najvišji in statistično enak ţetveni indeks je bil doseţen pri razmerju setve 2:1, 1,5:1, in 1:1,33 ter 1:1,66. Indeks listne površine fiţola se pri gostoti koruze 12 rastlin m-2 statistično značilno (P ≤ 0,001) razlikuje od vseh ostalih gostot koruze. Najvišji indeks listne površine fiţola je bil doseţen pri gostoti koruze 12 rastlin m-2, in sicer 4,2. Ta indeks se s povečevanjem gostote koruze s 3, 6, 9 na 12 rastlin m-2 povečuje z 1,2; 1,9; 2,7 na 4,2. Razmerje setve med.

(39) 30 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. koruzo in fiţolom statistično značilno (P ≤ 0,001) vpliva na indeks listne površine fiţola. Statistično značilno najvišji in statistično enak indeks listne površine je bil doseţen pri razmerju setve koruze in fiţola 2:1 in 1,5:1. Statistično značilno najniţji in statistično enak indeks listne površine fiţola je bil doseţen pri razmerju setve 1:2, 1:1,66 in 1:1,33.. Preglednica 7: Vpliv štirih gostot koruze in šestih razmerij setve med koruzo in fiţolom na pridelek zrnja in pridelek nadzemne mase, ŢI in LAI fiţola v zdruţeni setvi. Obravnavanje. Pridelek zrnja ( kg 10m-2). Gostota koruze 3 6 9 12. *** 1,238c 1,53bc 1,77ab 2,14a. Pridelek nadzemne mase ( kg 10m-2) *** 6,438b 7,771b 10,33a 11,71a. ŽI (-). LAI (-). ** 0,37a 0,35ab 0,31b 0,32b. *** 1,2d 1,9c 2,7b 4,2a. n.s. *** ** *** Razmerje setve koruza : fižol 1,59 15,89e 0,33c 3,5c 1:2 e bc 1,714 13,85 0,36 3,8c 1:1,66 d abc 1,826 10,58 0,35 2,8c 1:1,33 c ab 1,688 7,084 0,39 1,9b 1:1 b a 1,585 3,925 0,30 1,7a 1,5:1 a a 1,634 3,045 0,29 1,4a 2:1 * ** *** , , - označuje statistično značilno razliko pri p ≤ 0,05, p ≤ 0,01, p ≤ 0,001; ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji; a, b – srednje vrednosti v okviru posameznih proučevanih dejavnikov označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncan, α = 0,05) ŢI – ţetveni indeks LAI – indeks listne površine.

(40) 31 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 4.3 Kazalci prednosti združene setve. Analiza variance je pokazala, da je razmerje setve statistično značilno vplivalo na LER fiţola pri gostoti setve koruze 3 rastline m-2 (preglednica 9). Najvišji statistično značilni LER fiţola je bil doseţen pri razmerjih setve 1:2, 1:1,66, 1:1,33 in 1:1 in se je statistično značilno razlikoval od razmeri setve 1,5:1 in 2:1. Prav tako je analiza variance pokazala, da je razmerje setve statistično značilno vplivalo na skupni LER (koruza + fiţol) pri gostoti koruze 3 rastline m-2 (preglednica 9). V skupino z najvišjim skupnim LER-om spadajo razmerja 1:2 (1,7), 1:1,66 (1,6) in 1:1,33 (1,5) ter 1:1 (1,4). V skupino z najniţjim skupnim LER-om pa spadata razmerji setve 2:1 (1,2) in 1,5:1. Razmerje je statistično značilno vplivalo na LER fiţola pri gostoti koruze 6 rastlin m-2. V skupino z najvišjim LER-om spadajo razmerja 1:2 (0,5), 1:1,66 (0,5) in 1:1,33 (0,5) ter 1:1 (0,4) in se statistično značilno razlikujejo od razmerja setev 1,5:1 (0,2) in 2:1 (0,1). Analiza variance je pokazala, da je razmerje setve statistično značilno vplivalo tudi na LER fiţola pri gostoti setve 12 rastlin m-2. Statistično značilna najvišja vrednost LER-a je bila doseţena pri razmerju setve 1:1,66; 1:2 in 1:1,33 ter 1:1. Statistično značilna najniţja vrednost pa pri razmerju setve 1,5:1 in 2:1. Skupne vrednosti LER so pri gostoti koruze 3 in 6 rastlin m-2 in pri vseh razmerjih pokazale prednost zdruţene setve z vidika učinkovitosti izrabe tal. Najvišja skupna vrednost LER (1,7) je bila doseţena pri gostoti koruze 3 rastline m-2 in razmerju setve 1:2. Če je vrednost LER večja od 1 (LER ˃ 1), kaţe prednost zdruţene setve, če pa je vrednost LER manjša od 1 (˂ 1), nam kaţe prednost solo posevka (Willey 1985). Z večanjem gostote koruze s 3 rastlin m-2 do 12 rastlin m-2 se vrednosti skupnega LER-a zmanjšujejo..

(41) 32 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Preglednica 8: Vpliv gostote koruze in razmerja setve med koruzo in fiţolom na ekvivlalent tal za koruzo (LER), ekvivalent tal za fiţol (LER) in skupni ekvivalent tal (LER) Gostota koruze 6. 3. 9. 12. Razmerje setve koruza : fižol. LERK n.s.. LERF ***. LER **. LERK n.s.. LERF **. LER n.s.. LERK n.s.. LERF n.s.. LER n.s.. LERK n.s.. LERF **. LER n.s.. 1:2. 0,6. 1,3a. 1,7a. 0,9. 0,5a. 1,5. 0,5. 0,3. 0,9. 0,5. 0,2a. 0,8. 1:1,66. 0,7. 1,0a. 1,6a. 0,7. 0,5a. 1,3. 0,5. 0,3. 0,8. 0,6. 0,3a. 0,9. 1:1,33 1:1. 0,7 0,6. 1,0a 0,9a. 1,5a 1,4ab. 0,6 0,7. 0,5a 0,4a. 1,2 1,2. 0,6 0,6. 0,4 0,4. 1,1 1,0. 0,6 0,5. 0,2a 0,2a. 0,9 0,7. 1,5:1. 0,7. 0,4b. 1,1c. 0,8. 0,2b. 1,0. 0,5. 0,2. 0,8. 0,6. 0,1b. 0,8. 0,8. b. bc. 0,9. b. 0,7. b. 0,8. 2:1. 0,3. * ** ***. 1,2. 0,1. 1,1. 0,6. 0,1. 0,8. , , - označuje statistično značilno razliko pri p ≤ 0,05, p ≤ 0,01, p ≤ 0,001; ns – ni statistično značilnih razlik med obravnavanji; – srednje vrednosti v okviru posameznih proučevanih dejavnikov označene z različnimi črkami se med seboj statistično značilno razlikujejo (Duncan α = 0,05) . Legenda: LERK = ekvivalent tal za koruzo a, b. LERF = ekvivalent tal za fiţol LER = skupni ekvivalent tal (koruza + fiţol). 0,1.

(42) 33 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 5 SKLEPI Z namenom izdelave diplomskega dela je bil preučevan vpliv zdruţene setve koruze in visokega fiţola na pridelek zrnja, nadzemne mase, ţetveni indeks in indeks listne površine ter na ekvivalent tal (LER). Na podlagi statistične analize, v katero so bile vključene 4 gostote koruze (3, 6, 9 in 12 rastlin m-2), 6 razmerij setve med koruzo in fiţolom (1:0; 1:2; 1:1,66; 1:1,33; 1:1; 1,5:1 in 2:1) in 7 gostot čistega posevka fiţola (1,5; 3; 4,5; 6; 9; 18 in 24 rastlin m-2), lahko sklepamo naslednje: - da ima gostota koruze v čistem posevku statistično značilen vpliv na pridelek zrnja, pridelek nadzemne mase in indeks listne površine, ne vpliva pa na ţetveni indeks; - da ima gostota fiţola v čistem posevku statistično značilen vpliv na pridelek zrnja, pridelek nadzemne mase in indeks listne površine fiţola. S povečanjem gostote koruze s 3 na 12 rastlin m-2 se pridelek zrnja fiţola v zdruţeni setvi povečuje; - da razmerje setve med koruzo in fiţolom statistično značilno vpliva na pridelek nadzemne mase, ţetveni indeks in indeks listne površine fiţola v zdruţeni setvi; - da razmerje setve statistično značilno vpliva na LER-e fiţola in skupni LER le pri gostoti koruze 3 rastline m-2 - in da obstajajo med LER-i v posameznih gostotah velike razlike. Najvišja vrednost skupnega količnika ekvivalenta tal (1,7) je bila doseţena pri razmerju setve 1:2 in sklopu koruze 3 rastline m-2 in najmanjša (0,7) pri razmerju setve 1:1 pri sklopu koruze 12 rastlin m-2. - ter da kaţejo skupne vrednosti LER (˃1,0) prednost zdruţene setve pri gostoti setve koruze 3 in 6 rastlin m-2..

(43) 34 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. 6 VIRI. Anil L., Park J., Phipps R. H. 2000. The potential of forage-maize intercrops in ruminant nutrition. Animal Feed Sci. Techn., 86: 157-164.. Agrosaat d.o.o., 1999. Izbor hibridov. Ljubljana.. Bavec F. 1992. Vegetacioni prostor i azot kao činioci obrazovanja listne površine, iznošenja hranljivih elementa i prinosa kukuruza (Zea mays L.) grupe zrnja 100-400. Doktorska disertacija. Novi Sad, /F. Bavec/: 115 str.. Bavec F., Bavec M. 2002. Effect of plant population on leaf area index, cob characteristics and grain yield of early maturing maize cultivars (FAO 100-400). Eur. J. Agron. 16: 151159.. Bavec F. 2003. Od njive do mejice do kruha: (izbrane teme iz poljedelstva). Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 213 str.. Bavec F., Ţivec U., Grobelnik-Mlakar S., Bavec M. 2003. Competitive ability of maize in mixture with climbing bean or oil pampkins in organic farming. Tiskopis.. Biscoe PV. in Gallagher JN. 1977. Weather, dry matter production and yield. V: J. J. Landsbergand C. V. Cutting, (eds.). Environmental Effects on Crop Physiology, Academic Press London. 75–100..

(44) 35 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Connolly J., Goma HC., Rahim K. 2001. The information content od indicators in intercropping research. Agriculture, ecosystems and environment. 87: 191-207.. De Wit CT. in Van Den Bergh JP. 1965. Competition between herbage plants. Netherlands Journal of Agricolture Science. 13: 212-221. Ecological Agriculture Projects – intercropping (elektronski vir) http://eap.mcgill.ca/CSI_1.htm (20.2.2011). Francis C. A., Prager M., Tajeda G. 1982. Effects of relative planting dates in bean (Phaseolus vulgaris L.) and maize (Zea mays L.) intercropping patterns. Field Crop Res. 5: 45-54.. Federer WT. 1993. Statistical design and analysis for intercropping experiments. Volume 1: Two crops, Springer-Verlag, New York: 298.. Jakop M. 2010. Vpliv različnih prekrivnih rastlin, agrotehničnih ukrepov in lokacije na rast, razvoj in pridelek oljnih buč (Cucurbita pepo L. Convar. Citrullina (L.) Greb. var. styriaca Greb.) ter vsebnost mineralnega dušika v tleh v ekološki pridelavi. Maribor, Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 41.. Jolliffe PA. 2000. The replacement series. Journal of Ecology. 88: 371-385.. Leskošek M. 1993. Gnojenje. Narodna in univerzitetna knjiţnica, Ljubljana. Mead R., Willey R. W. 1980. The concept of a Land Equivalent Ratio and advantages in yields from intercropping. Exp. Agric. 16: 217-228..

(45) 36 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Meteorološki letopis, 2005 (elektronski vir) http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/meteorolo%C5%A1ki%20letopis/2005Agro_tekst. pdf (22.2.2011). MKGP. 2004. Sortna lista poljščin, zelenjadnic in trte. Ljubljana: 69 str.. Mukhal, De Jager JM., Van Rensburg LD., Walker S. 1998. Dietary nutrient deficiency in smallscale farming communities in South Africa: Benefits of intercropping maize (Zea mays) and beans (Phaseolus vulgaris). Nutr. res., 19: 629-641.. Tsubo M., Mukhala E., Ogindo HO. in Walker S. 2003. Productivity of maize-bean intercropping in semi-arid region of South Africa. Crop and Climate Sciences., 29: 381388.. Pacala SW. in Silander JAJ. 1990. Field tests of neighbourhood population dynamic models of two annual weed species. Ecological Monographs 60: 113-134.. Petersen R. G. 1994. Agricultural field experiments: (Design and analysis). New York: 430 str.. Pilbeam C. J., Okalebo J. R., Simmonds L. P., Gathua K. W. 1994. Analysis of maizecommon bean intercrops in semi-arid Kenya. J. Agric. Sci. 123, 191-198. Semenarna Ljubljana d.d. 2004. Opisi semen. Statistični letopis, 2006 (elektronski vir) http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?poglavje=1&leto=2006&jezik=si.

(46) 37 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. http://www.stat.si/letopis/2006/01_06/01-09-06.htm?jezik=si http://www.stat.si/letopis/2006/01_06/01-10-06.htm?jezik=si (12. november 2010) Statgraphics® Centurion XV. 2005. User Manual. Herdon: StatPoint, Inc. 287p. Stepančič D., Sušin J., Knapič M., Prus T. 1998. Pedološka karta Slovenije 1 : 25000. PK3141, Metlika, Biotehniška fakulteta, Agronomija, Center za pedologijo in varstvo okolja, Ljubljana. Šalamun R. 2003. Rast in razvoj koruze ob povečanju gostote posevka na dveh tipih tal. Diplomsko delo. Maribor, 36 str.. Tetio-Kagho F., Gardner F. P. 1988a. Responses of maize to plant population density. I. Canopy development, light relationships and vegetative growth. Agron. J. 80: 930-935.. Tetio-Kagho F., Gardner F. P. 1988b. Responses of maize to plant population density. II. Reproductive development, yield and yield adjustmens. Agron. J. 80: 935-940.. Vandermeer JH. 1989. The ecology of intercropping. Cambridge University Press, Cambridge UK. 237 str.. Zimmermann MJO. 1996. Breeding for yield, in mixtures of common beans (Phaseolus vulgaris L.) and maize (Zea mays L.). Euphytica, 92: 129-134. Zupanič M. 2005. Rastni parametri in pridelek v različnih razmerjih gostot rastlin fiţola in koruze v zdruţeni setvi. Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede..

(47) 38 Mikl S. Rast in razvoj koruze in fiţola v zdruţeni setvi glede na različno gostoto rastlin Diplomsko delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, 2011. Wahid A. in Rasul E. 2005. Photosynthesis in leaf, stem flower and fruit. V: Pessarakli M. Handbook of photosynthesis, 2nd edition, CRC Press, Taylor & Francis Publishing Company Florida: 479-494.. Weigelt A. in Jolliffe P. 2003. Indices of plant competition. Journal of ecology. 91:707720.. Willey RW. in Osiru DSO. 1972. Studies on mixture of maize and beans (Phaseolus vulgaris) with particular reference to plant population. Journal of agricult. sci. 77: 531540.. Willey RW. 1985. Evaluation and presentation of intercropping advantages. Exp. Agric., 21: 119-133..

(48) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Francu Bavcu za pomoč in strokovno vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Hvala članom komisije za pregled in mnenje o diplomskem delu. Hvala asistentu Manfredu Jakopu za prijaznost, pomoč pri praksi in obdelavi statističnih podatkov. Iskrena hvala tudi moji druţini, mojim staršem in bratu za vso podporo in spodbudne besede v času študija..

(49)

Figure

Updating...

References

Updating...

Related subjects :