Energy-efficient refurbishment of a single family house – economic aspect

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Maša Rožej. ENERGETSKA SANACIJA ENODRUŽINSKE HIŠE – EKONOMSKI VIDIK Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje. Maribor, 2014.

(2) I. FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si. Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo 1. Stopnje. ENERGETSKA SANACIJA ENODRUŽINSKE HIŠE – EKONOMSKI VIDIK. Študent:. Maša ROŽEJ. Študijski program:. univerzitetni, Gospodarsko inženirstvo. Smer:. Gradbeništvo. Mentorica na FG:. doc. dr. Nataša ŠUMAN. Mentor na EPF:. izr. prof. dr. Karin ŠIREC. Maribor, 2014.

(3) II. FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si. ZAHVALA:. Zahvaljujem se mentoricama doc. dr. Nataša Šuman in izr. prof. dr. Karin Širec za pomoč in vodenje pri izdelavi projektne naloge. Zahvala gre tudi staršem, ki so mi študij omogočili in me pri njem podpirali..

(4) III. ENERGETSKA SANACIJA ENODRUŽINSKE HIŠE – EKONOMSKI VIDIK Ključne besede: energetska sanacija, ekonomski vidik, stroški investicije, toplotne izgube. Povzetek V projektni nalogi je predstavljen predlog energetske sanacije enodružinske hiše. Starejše hiše ne zadoščajo današnjim standardom toplotne prehodnosti, zato jih je potrebno prenoviti, da v objektu znova dosežemo bivalno ugodje, hkrati pa znižamo stroške porabe energije. V skladu z aktualnim Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010), so predlagani ukrepi obnovitve zunanjega ovoja stavbe in sanacije oken. S pomočjo programa za gradbeno fiziko je izračunano koliko energije se s temi ukrepi prihrani. V ekonomski analizi pa so prikazani letni koristi iz naslova prihranka energije za ogrevanje, vrednost celotne investicije energetske sanacije in s tem tudi izračun ekonomske upravičenosti investicije..

(5) IV. ENERGY-EFFICIENT REFURBISHMENT OF A SINGLE FAMILY HOUSE – ECONOMIC ASPECT Key words: energy-efficient refurbishment, economic aspect, investment costs, heat losses. Abstract In this thesis there is presented a proposal for energy-efficient refurbishment of a single family house. Older houses do not meet today's standards for heat transfers and that is why they need to be renovated, so that they could again achieve the living comfort, and lower the energy costs. In accordance with the current regulations on energy efficiency in buildings (PURES 2010), there are suggested measures for renewal of the outer walls of the building and windows. With the help of the program for building physics, there is calculated how much energy we save by these measures. In the economic analysis are presented yearly benefits from energy savings for heating, the total value of investment and thus the calculated economic viability of the investment..

(6) V. VSEBINA 1. UVOD ................................................................................................................................ 1. 1.1. Opredelitev problema.................................................................................................................................. 1. 1.2. Namen in cilj projektne naloge ................................................................................................................... 2. 1.3. Struktura dela .............................................................................................................................................. 2. 2. UČINKOVITA RABA ENEGIJE V STAVBAH .......................................................... 3. 2.1. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb EPBD ..................................................................................... 4. 2.2 Pravilnik o učinkoviti rabi energije ........................................................................................................... 7 2.2.1 Uporaba pravilnika ............................................................................................................................... 7 2.2.2 Pomembnejše zahteve pravilnika PURES............................................................................................ 7 2.3. Tehnična smernica za graditev TSG-1-004 Učinkovita raba energije .................................................... 9. 2.4 Učinkovita raba energije pri obstoječih objektih ................................................................................... 11 2.4.1 Značilnosti stavb iz različnih obdobij v Sloveniji in možnosti prenove ............................................. 12. 3. PREDLOG ENERGETSKE SANACIJE ENODRUŽINSKE HIŠE......................... 15. 3.1 Obstoječe stanje ......................................................................................................................................... 15 3.1.1 Splošno ............................................................................................................................................... 15 3.1.2 Konstrukcija ....................................................................................................................................... 15 3.1.3 Sestava tlakov in stropov ................................................................................................................... 16 3.1.4 Finalna obdelava ................................................................................................................................ 18 3.1.5 Inštalacije ........................................................................................................................................... 18 3.1.6 Obstoječe toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe ................................................................... 18 3.1.7 Toplotne izgube ................................................................................................................................. 19 3.2 Opis predloga energetske sanacije hiše .................................................................................................... 20 3.2.1 Toplotna izolacija zunanjih sten ......................................................................................................... 21 3.2.2 Zamenjava oken ................................................................................................................................. 22 3.2.3 Obnova stropa mansarde .................................................................................................................... 23 3.2.4 Rezultati izračunov ............................................................................................................................ 24. 4. EKONOMSKI VIDIK ................................................................................................... 27. 4.1. Predvideni stroški za energetsko sanacijo objekta ................................................................................. 27. 4.2 Stroškovna analiza..................................................................................................................................... 31 4.2.1 Subvencije .......................................................................................................................................... 33 4.2.2 Ocenjevanje investicijskega projekta ................................................................................................. 34. 5. ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 40.

(7) VI 6. VIRI, LITERATURA .................................................................................................... 41. 7. PRILOGE ....................................................................................................................... 44. 7.1. Seznam slik ................................................................................................................................................. 44. 7.2. Seznam preglednic ..................................................................................................................................... 44. 7.3. Predračun ................................................................................................................................................... 46. 7.4. Naslov študenta .......................................................................................................................................... 49. 7.5. Kratek življenjepis ..................................................................................................................................... 49.

(8) VII. UPORABLJENI SIMBOLI HT. količnik specifičnih transmisijskih toplotnih izgub. TL. povprečna letna temperatura. f0. faktor oblike. z. vertikala. QNH. potrebna toplota za ogrevanje stavbe. A(u). neto uporabna površina stavbe. V(e). ogrevana prostornina stavbe. QNC. dovoljen letni potreben hlad za hlajenje stavbe. Qp. letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi. Ug. toplotna prehodnost stekla. Uw. toplotna prehodnost okna. LD. toplotne izgube skozi ovoj stavbe. H. skupne toplotne izgube. Dit. neto donosi posameznega projekta v posameznem obdobju. r. diskontna stopnja.

(9) VIII. UPORABLJENE KRATICE PURES. pravilnik o učinkoviti rabi energije. EU. Evropska unija. EPBD. direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Energy performance of building directive). CO2. ogljikov dioksid. URE. učinkovita raba energije. OVE. obnovljivi viri energije. PVC. polivinil klorid. AB. armirani beton. NSV. neto sedanja vrednost.

(10) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. 1. Stran 1. UVOD1. V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe. 60 odstotkov enodružinskih hiš sodi po debelini izolacije fasade med energijsko neučinkovite. Bivanje v energetsko učinkoviti stavbi ne prinese le bolj udobnega in prijetnega okolja, ampak za končnega uporabnika pomeni tudi zmanjšanje mesečnih računov za ogrevanje, hlajenje in porabo električne energije, prav tako pa to pomeni tudi daljšo življenjsko dobo stavbe, višjo tržno vrednost stavbe, ter pripomore k zaščiti okolja. Največ toplotnih izgub gre skozi zunanje stene, okna in tla na terenu. Včasih so bile zahteve glede debeline izolacije manjše, zato je smiselno, da hišo, tako stene kot tla, ustrezno izoliramo,– in s tem prihranimo tudi do 40 odstotkov energije, ki jo porabimo za ogrevanje. Zamenjamo stara okna z novimi nizko-energijskimi, ki imajo dobre lastnosti tudi glede prepuščanja dnevne svetlobe. Za celovito energetsko sanacijo stavb se odloča vedno več uporabnikov saj z ukrepi prihranimo več energije, prav tako pa zmanjšujemo onesnaževanje. Vodo lahko tako ogrevamo s toplotno črpalko, elektriko lahko pridobivamo s fotovoltaičnimi moduli... Investiranje v energetsko učinkovito hišo se uporabniku morda na začetku zdi draga naložba, vendar pa se sredstva, ki smo jih vložili v energetsko sanacijo običajno čez nekaj leto povrnejo, kar pomeni, da je investicija donosna.. 1.1. Opredelitev problema. V projektni nalogi se ukvarjamo s problemom obnovitve starejše enodružinske hiše, ki porabi več energije, kot pa novo grajene hiše, zaradi prejšnjih standardov toplotne prehodnosti, posledično pa se zaradi tega pojavljajo tudi večji stroški. Z energetsko sanacijo objekta želimo doseči zahteve glede porabe energije, ki jih postavlja Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (v nadaljevanju PURES). 1. Povzeto po [1], [2], [3].

(11) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. 1.2. Stran 2. Namen in cilj projektne naloge. V projektni nalogi analiziramo obstoječe stanje starejše enodružinske hiše, ter podajamo predlog kateri elementi hiše naj se energetsko sanirajo, da bi bilo manj toplotnih izgub in posledično manj stroškov ogrevanja. Namen projektne naloge je, da za po novejših zahtevah PURES-a predlagano sanacijo elementov stavbe, s programom gradbene fizike izračunamo potrebno energijo za ogrevanje in nato na osnovi teh izračunov prikažemo vrednost investicije ter ocenimo ekonomsko upravičenost le-te. Cilj projektne naloge je prikazati, v kolikšni meri predlagana investicija pripomore k znižanju potrebe po energiji za ogrevanje in zmanjšanju stroškov ogrevanja.. 1.3. Struktura dela. Projektna naloga je razčlenjena na dva dela. V prvem delu bo opisana teorija, ki predstavlja osnovo drugemu, praktičnemu delu naloge. Metode s katerimi raziskujemo proučevan problem so predvsem metoda deskripcije s katero opisujemo pojme in pojave, analitična metoda in deduktivna metoda pri kateri se opiramo na obstoječa znanja, torej s teorijo obravnavamo prakso. Vsebinsko je projektna naloga razdeljena na pet poglavij. V drugem poglavju se osredotočamo na evropske in slovenske pravilnike o učinkoviti rabi energije, katere kasneje uporabimo v obravnavanem primeru energetske sanacije objekta. V tretjem poglavju spoznavamo obstoječe stanje objekta katerega saniramo. Navajamo ukrepe, s katerimi lahko izboljšamo toplotno prehodnost objekta. S pomočjo programa za izračun gradbene fizike smo izvedli izračune za sanirane konstrukcijske elemente, ki ne dosegajo ustrezne toplotne prehodnosti po aktualnih pravilnikih. V četrtem poglavju pa rezultate izračuna analiziramo in predvidevamo kakšna je vrednost investicije energetske sanacije objekta, ter koliko se zmanjšajo stroški porabe energije za ogrevanje..

(12) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. 2. Stran 3. UČINKOVITA RABA ENEGIJE V STAVBAH2. Poraba energije v svetu nenehno narašča, kar v našem okolju povzroča vse bolj neobvladljive posledice. Potrebe po energiji se konstantno povečujejo, vendar pa se poraba energije veča občutno hitreje, kot rastejo naše dejanske potrebe po njej. Pozabljamo, da so vsi obstoječi viri energije oziroma energenti omejeni, škodljiv vpliv na okolje in ljudi pa imajo tudi načini uporabe le-teh.. Slika 2.1: Prikaz porabe energije v EU (Vir: [http://www.ekosola.si/uploads/201008/Prirocnik-URE_in_OVE_web.pdf]) V raziskavi, ki jo je objavila evropska komisija so ocenili, da so stavbe odgovorne za več kot 40 odstotkov porabe energije in emisij toplogrednih plinov v Evropi. Prav zaradi tega, ker imajo stanovanjske stavbe posebej visoke zahteve za porabo energijo glede ogrevanja zraka in vode, kot je prikazano na sliki 2.1, so začeli s spodbujanjem lastnikov stavb, da začnejo izvajati ukrepe za energetsko učinkovitost. Toda podatki kažejo, da stopnja obnovljenih hiš, ki bi dosegale energetsko učinkovitost kljub vsem prizadevanjem za spodbujanje sprememb ostaja nizka. V državah članicah EU, v letih med 2005 in 2008, je bil odstotek obnove fasadne izolacije le 0,8 odstotka in odstotek obnove strešne izolacije 1,3 odstotka. S pomočjo podatkov, ki so jih pridobili z raziskavo dva tisočih domov, so ugotovili, da so za znižanje 2. Povzeto po [4], [5], [6].

(13) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 4. porabe energije odgovorni trije faktorji in sicer obnova fasadne izolacije, strešne izolacije in uporaba obnovljivih virov za ogrevanje. Vendar pa se uporabniki še vedno ne odločajo za to investicijo zaradi različnih razlogov kot so pomanjkanje finančnih sredstev, niso prepričani da se investicije res povrne, visoki začetni stroški, itd. Spoznali so, da samo s predpisanimi standardi ne bodo dosegli zastavljenih ciljev, veliko uspešneje so se izkazale finančne spodbude, ki jih lahko uporabniki pridobijo, če se odločijo za prenovo svojega doma v energetsko učinkovitega. Tudi v Sloveniji smo se začeli zavedati, da nam zmanjšanje porabe energije koristi. Po zadnjih podatkih se je končna poraba energije v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 zmanjšala za slaba 2 odstotka. Najbolj se je zmanjšala poraba zemeljskega plina (za 5 odstotkov), trdnih goriv (za 4 odstotke) in toplote (za 4 odstotke). V istem obdobju se je povečala poraba geotermalne in solarne toplote (za 9 odstotkov) in obnovljivih virov energije (za 2 odstotka). K tem številkam pa niso prispevale le višje cene energentov in večja skrb za okolje, ampak tudi predpisane direktive, ter ukrepi s stani Evropske unije in Republike Slovenije.. 2.1. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb EPBD3. Zato, da bi izkoristili velik energijsko varčevalni potencial na področju stavb, je Evropska komisija sprejela Direktivo EU o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/ES) (v nadaljevanju direktiva EPBD), ki je med drugim zahtevala od držav članic, da na nacionalni ravni predpišejo metodologijo za izračun energijske bilance stavbe in opredelijo minimalne standarde energetske učinkovitosti stavb pri novogradnjah in večjih prenovah stavb. Za stavbe, ki vstopajo v promet z nepremičninami, pa je direktiva EPBD predpisala uvedbo energetske izkaznice stavbe. Za obstoječe stavbe zahteva redni pregled kotlov in klimatskih sistemov. Sedaj znaša poraba energije v stanovanjskem in storitvenem sektorju približno 40 odstotkov končne energije. Analize kažejo, da je z ekonomsko upravičenimi ukrepi možno prihraniti tudi do 22 odstotkov energije. Samo z zamenjavo kotlov v stanovanjskih stavbah, ki so starejši od 20 let bi se poraba energije za ogrevanje zmanjšala za 5 odstotkov. 3. Povzeto po [7], [8].

(14) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 5. V letu 2010 je bila sprejeta prenovljena direktiva EPBD (2010/31/EU), ki upošteva cilje »2020-20 do 2020« evropske podnebno-energetske politike, in tudi pri stavbah zahteva znaten prispevek k 20 odstotnemu zmanjšanju emisij CO2, k 20 odstotnemu povečanju energijske učinkovitosti (URE) in k 20 odstotnemu deležu obnovljivih virov energije (OVE) v primarni energijski bilanci. Prenovljena direktiva EPBD iz leta 2010 določa zahteve v zvezi s: . splošnim okvirom metodologije za izračun celovite energijske učinkovitosti stavb in stavbnih enot;. . uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti novih stavb in novih stavbnih enot;. . uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti:. . stavb, stavbnih delov ali elementov stavb, kjer potekajo velika prenovitvena dela,. . elementov stavb, ki so del ovoja in imajo znaten vpliv na energetsko učinkovitost, kadar se obnovijo, nadomestijo z boljšimi ali zamenjajo,. . tehničnih sistemov v stavbi ob njihovi vgradnji, zamenjavi ali nadgradnji;. . oblikovanjem nacionalnih načrtov za povečanje števila skoraj nič energijskih stavb;. . energetskim certificiranjem stavb ali stavbnih enot;. . rednimi pregledi ogrevalnih sistemov in klimatskih sistemov v stavbah;. . neodvisnimi sistemi nadzora nad energetskimi izkaznicami in poročili o rednih pregledih ogrevalnih in klimatizacijskih sistemov.. V direktivi EPBD podajajo naslednje zahteve: . Nove stavbe: Države članice poskrbijo, da stavbe izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, ter da se, če je to možno uporabijo sistemi oskrbe z energijo na podlagi energije iz obnovljivih virov, ogrevanje in hlajenje s pomočjo energije iz obnovljivih virov in uporaba toplotne črpalke.. . Obstoječe stavbe: Prenovljene stavbe morajo dosegati minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti. Članice spodbujajo da se pri prenovi stavb uporabijo tudi alternativni sistemi pridobivanja energije..

(15) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. . Stran 6. Skoraj nič-energijske stavbe: Pomeni stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, za skoraj nič potrebne energije oziroma zelo majhno količino. bi v zelo veliki meri morala zadostovati. energija iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini. Države članice zagotovijo da bodo do leta 2020 vse nove stavbe skoraj nič, do leta 2018 pa je treba zagotoviti, da bodo vse nove javne stavbe skoraj nič energijske. . Energetske izkaznice: 4 Po Direktivi EPBD je energetska izkaznica predvsem promocijski inštrument, ki naj v skladu z energetsko zakonodajo spodbuja k nakupu ali najemu energetsko učinkovitejših objektov, oz. lastniku obstoječega objekta svetuje, kako z gospodarnimi naložbami preiti v boljši razred (po energetski učinkovitosti) in spodbuja uporabnika javnih objektov k spremljanju porabe energije in se tako pri režimu uporabe kot tudi pri načrtih za vzdrževanje ter obnovo obnaša kot dolgoročno dober gospodar. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/2014 ) je v duhu direktive EPBD opredelil, da:  je obveznost lastnika, da pri prodaji ali oddaji v najem stranki predloži energetsko izkaznico;  je obveznost investitorja, da pridobi energetsko izkaznico preden zaprosi za uporabno dovoljenje;  so iz obveznega energetskega certificiranja stavb izvzeti nekateri objekti (npr.: stavbe pod spomeniškim varstvom, stavbe namenjene verski dejavnosti, objekti s krajšim časom uporabe, objekti z manj kot 50 m²);  je veljavnost energetske izkaznice 10 let, vendar investitor lahko naroči izdelavo nove izkaznic, če so se lastnosti stavbe med tem časom spremenile.. 4. Povzeto po [9].

(16) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 7. Pravilnik o učinkoviti rabi energije5. 2.2. Direktiva EPBD je bila podlaga za slovenski Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). Aktualni pravilnik o energetski učinkovitosti stavb (PURES 2010), je bil sprejet 30. junija 2010 in je po polletnem prehodnem roku s 1.1.2011 stopil v polno veljavo. K pravilniku sodi tudi tehnična smernica za graditev TSG-1-004 Učinkovita raba energije, ki določa gradbene ukrepe oziroma rešitve za dosego minimalnih zahtev iz tega pravilnika in določa metodologijo izračuna energijskih lastnosti stavbe. Uporaba tehnične smernice je obvezna. PURES 2010 sodi med gradbeno zakonodajo in skladno z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) pokriva vse tri faze graditve: projektiranje, gradnjo in vzdrževanje stavb. 2.2.1 Uporaba pravilnika Pravilnik se uporablja pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v najmanj 25 odstotkov površine toplotnega ovoja, če je to tehnično izvedljivo. PURES se uporablja za stavbe, razen za: . stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij,. . rezervoarje, silose in skladišča,. . nestanovanjske kmetijske stavbe,. . stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe,. . nadstrešnice, javne sanitarije, zaklonišča ipd,. . industrijske stavbe, ki se ne ogrevajo ali klimatizirajo na temperaturo v prostorih, višjo od 12 ºC, ali katerih notranji viri toplote zaradi tehnoloških procesov nadomeščajo v času ogrevanja več kot polovico toplotnih izgub ali so v času ogrevanja praviloma odprte več kot polovico delovnega časa.. 2.2.2 Pomembnejše zahteve pravilnika PURES Pri zagotavljanju učinkovite rabe energije v stavbah je treba upoštevati celotno življenjsko dobo stavbe, njeno namembnost, podnebne podatke, materiale konstrukcije in ovoja, lego in. 5. Povzeto po [10] in [11].

(17) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 8. orientiranost, parametre notranjega okolja, vgrajene sisteme in naprave ter uporabo obnovljivih virov energije. . 7. Člen: mejne vrednosti učinkovite rabe energije. Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe, določen z izrazom H'(T) (W/m2K) = H(T)/A, ne presega: (2.1) Kjer je: HT – količnik transmisijskih toplotnih izgub stavbe TL – povprečna letna temperatura zunanjega zraka f0 – faktor oblike, ki je razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in neto ogrevano prostornino stavbe z – vertikala 2. dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine A(u) oziroma prostornine V(e) stavbe, ne presega:  za stanovanjske stavbe: Q(NH)/A(u) ≤ 45 + 60 f(0) - 4,4 T(L) (kWh/(m2a)),  za nestanovanjske stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,32 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kWh/(m3a)),  za javne stavbe: Q(NH)/V(e) ≤ 0,29 (45 + 60 f(0) - 4,4 T(L)) (kWh/(m3a 3. dovoljen letni potreben hlad za hlajenje Q(NC) stavbe, preračunan na enoto hlajene površine stavbe A(u), ne presega:  za stanovanjske stavbe: Q(NC)/A(u) ≤ 50 kWh/(m2a); 4. letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Q(p), preračunana na enoto ogrevane površine stavbe A(u), ne presega:  za stanovanjske stavbe: Q(p)/A(u) = 200 +1,1 (60 f(0) - 4,4 T(L)) kWh/(m2a); 5. ne sme biti presežena nobena od mejnih vrednosti, določenih v tabeli 2.1 te projektne naloge.

(18) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. . Stran 9. 8. Člen: arhitekturna zasnova. Stavbo je treba zasnovati in graditi tako, da je energijsko ustrezno orientirana, da je razmerje med površino toplotnega ovoja stavbe in njeno kondicionirano prostornino z energijskega stališča ugodno, da so prostori v stavbi energijsko optimalno razporejeni, in da materiali in elementi konstrukcije ter celotna zunanja površina stavbe omogočajo učinkovito upravljanje z energijskimi tokovi. . 9. Člen: toplotna zaščita. S toplotno zaščito površine toplotnega ovoja stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja je treba:  zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe,  zmanjšati podhlajevanje ali pregrevanje stavbe,  zagotoviti tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare, in  nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe. Stavbe je treba projektirati in graditi tako, da je vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po energiji za ogrevanje in hlajenje čim manjši in da toplotni mostovi ne povzročajo škode stavbi ali njenim uporabnikom.. 2.3. Tehnična smernica za graditev TSG-1-004 Učinkovita raba energije6. Ta določa gradbene ukrepe oziroma rešitve za dosego zahtev iz pravilnika PURES in določa metodologijo izračuna energijskih lastnosti stavbe. Uporaba tehnične smernice je obvezna. Toplotna prehodnost elementov zunanje površine stavbe in ločilnih elementov delov stavbe z različnimi režimi notranjega toplotnega ugodja, ki se določi po standardih SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 10211, ne sme presegati vrednosti, navedenih v tabeli 2.1.. 6. Povzeto po [12].

(19) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 10. Tabela 2.1: Toplotna prehodnost (Vir: [12]) Gradbeni elementi stavb, ki omejujejo ogrevane prostore. Umax [W/(m2K)]. 1.. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 0,28. 2.. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom – manjše. 0,60. površine, ki skupaj ne presegajo 10 odstotkov površine neprozornega dela zunanje stene 3.. Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje stavbe. 0,50. 4.. Stene med stanovanji in stene proti stopniščem, hodnikom in. 0,70. drugim manj ogrevanim prostorom Notranje stene in medetažne konstrukcije med ogrevanimi prostori. 0,90. različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov v nestanovanjskih stavbah 5.. Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu. 0,35. 6.. Tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe). 0,35. 7.. Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo. 0,35. 8.. Tla nad zunanjim zrakom. 0,30. 9.. Tla na terenu in tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom. 0,30. ali garažo pri panelnem – talnem ogrevanju (ploskovnem gretju) 10.. Strop proti neogrevanemu prostoru, stropi v sestavi ravnih ali. 0,20. poševnih streh (ravne ali poševne strehe) 11.. Terase manjše velikosti, ki skupaj ne presegajo 5 odstotkov. 0,60. površine strehe 12.. Strop proti terenu. 0,35. 13.. Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji. 1,30. iz lesa ali umetnih mas Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji. 1,60. iz kovin 14.. Strešna okna, steklene strehe. 1,40. 15.. Svetlobniki, svetlobne kupole (do skupno 5 odstotkov površine. 2,40. strehe) 16.. Vhodna vrata. 1,60. 17.. Garažna vrata. 2,00.

(20) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 11. Vrednosti za toplotno prehodnost iz tabele 2.1 se smiselno uporabljajo tudi za notranje prostore, ki mejijo na prostore, v katerih lahko notranja temperatura zraka pri projektni zunanji temperaturi zraka pade pod 12°C. Pri stavbnem pohištvu v ogrevanih prostorih stavbe ne sme uporabljati zasteklitev s toplotno prehodnostjo Ust največ 1,1 W/(m2K). Toplotna prehodnost oken (steklo in okvir) v odvisnosti od materiala okvirjev ne sme biti večja od 1,3 W/(m2K) pri oknih z lesenim okvirjem, profilom iz umetne mase in s profilom iz kombinacije materialov, katerih osnova je profil iz lesa ali umetne mase, oziroma 1,6 W/(m2K) pri oknih s kovinskimi okvirji. Toplotna prehodnost strešnih oken in steklenih streh ne sme biti večja od 1,4 W/(m2K). Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 1,6 W/(m2K), razen garažnih vrat ogrevane garaže, kjer toplotna prehodnost ne sme biti večja od 2,0 W/(m2K). Toplotna prehodnost dela ovoja na mestu, kjer je vgrajena omarica za rolete ali druga senčila, vključno s pogoni in napravami za upravljanje, ne sme biti večja od 0,6 W/(m2K).. 2.4. Učinkovita raba energije pri obstoječih objektih7. Starejše, pomanjkljivo izolirane stavbe, pri nas porabijo tudi preko 200 kWh/m2 na leto za ogrevanje, pri čemer naš Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2002 slednjo omejuje na 60 do 80 kWh/m2, sedanji strožji predpisi znižujejo dovoljeno porabo še za okoli 30 odstotkov. Z optimirano uporabo ukrepov učinkovite rabe energije se stavba lahko približa razredu energijsko varčnih stavb. Pri teh letna raba energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ne presega 50 kWh/m2 na leto, dosežemo pa jo lahko predvsem s povečano debelino toplotne izolacije, boljšimi okni, varčnim in energijsko učinkovitim ogrevanjem. Pri nizkoenergijskih hišah poraba energije za ogrevanje ne sme preseči 30 kWh/m2. Energijski najmanj potratne so tako imenovanje pasivne stavbe, kjer smemo za ogrevanje porabiti do 15 kWh/m2 na leto. Posledica tako načrtovanih ukrepov učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) je bistveno zmanjšanje rabe energije in s tem izpustov CO2, tudi manjša odvisnost od dobaviteljev energije in njihove cene, manjši obratovalni stroški stavb in njihova večja vrednost, predvsem pa zagotavljanje ugodnih bivalnih razmer (zrakotesnost, višja 7. Povzeto po [13].

(21) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 12. površinska temperatura ovoja stavb, preprečevanje poškodb zaradi vlage, kontrolirano prezračevanje, ogrevanje, hlajenje; naravna osvetljenost, osončenje, senčenje...). 2.4.1 Značilnosti stavb iz različnih obdobij v Sloveniji in možnosti prenove Stanovanjske stavbe iz različnih obdobij so različno grajene in nimajo enakih energijskih izhodišč, zato je tudi poraba energije v njih različna. Večinoma je previsoka, saj imajo starejše stavbe slabše toplotno zaščiten in nezrakotesen ovoj, slabše stavbno pohištvo, ogrevalne sisteme ipd. - zaradi česar prihaja do večjih toplotnih potreb. Pri teh stavbah je tudi energijska sanacija zahtevnejša saj je hkrati potrebna še gradbena in arhitekturna sanacija. Pri starejših zgradbah se je nekaterim elementom ovoja zgradbe življenjska doba že iztekla in so potrebni temeljite prenove. Podobno velja tudi za ogrevalne sisteme. Pri novejših zgradbah so elementi ovoja zgradbe zasnovani pravilno, vendar zaradi pomanjkljivosti pri gradnji in izdelavi prihaja do prevelikih toplotnih izgub. Večjo porabo povzročajo tudi ogrevalni sistemi, ki pogosto niso hidravlično uravnoteženi in so brez sodobne centralne regulacije, na radiatorjih so nameščeni ročni ventili, obračun rabe energije za ogrevanje se ne izvaja po dejanski porabi. Iz teh razlogov tudi stanovalci sami pogosto niso motivirani za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Stavbe tako razvrščamo glede na obdobja in posledično uporabljene gradbene materiale, konstrukcijo in način gradnje:8 . Gradnja pred 1920 Večstanovanjske stavbe pred letom 1920 imajo debele mešane kamnito-opečne zidove, debele od 38 do 65 cm, škatlasta okna, lahko tudi ornamentirane in pogosto spomeniško zaščitene fasade, obokane kleti, leseni stropi in visoke etažne višine. Toplotna zaščita se izvaja lahko z notranje strani, vgrajujejo se posebej izdelana škatlasta okna z dodatno zasteklitvijo, sanirajo se toplotni mostovi stikov notranjih sten z zunanjimi, izolira strop v kleti, strop nad zadnjo etažo oz. streha. Zaradi starosti so te stavbe potrebne celostne prenove, ki poleg celostne energijske sanacije zajema tudi arhitekturno in statično sanacijo.. 8. Povzeto po [13].

(22) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. . Stran 13. Gradnja do 1940 Stanovanjske stavbe predvojnega obdobja do leta 1940 so običajno solidno grajene a slabo vzdrževane, s še vedno debelimi polnimi opečnimi zunanjimi zidovi 38 cm, tudi š z lesenimi, tramovnimi stropovi, z lesenimi okni. Pojavijo se prvi betonski stropovi, etažna višina se niža, manjša se profiliranost fasad. Njihove strehe in podstrešja so neizolirana razen če so že bivalna. V tem primeru so tudi strehe večinoma že prenovljene in toplotno zaščitene, a pogosto s premajhno debelino toplotne izolacije. Možna je izvedba zunanje toplotne zaščite, izolacija stropa nad kletjo in zadnjega stropa, vgradnja pasivnih oken, prezračevanje z rekuperacijo ipd…. . Stavbe do 1970 let brez toplotne izolacije Stanovanjske stavbe, zgrajene do sredine sedemdesetih let, so slabše ali kvečjemu enako kvalitetno grajene kot stavbe, ki so bile zgrajene do leta 1940; razlogi so bili predvsem v pomanjkanju in varčevanju z gradbenimi materiali. Stene so stanjšane na 30 cm, izolacijskih materialov ni, fasade so preproste. Pogosti so balkoni in lože, ki so pritrjeni na vmesne plošče. Večina zgradb je grajenih z modularno opeki, kasneje se pojavljajo tudi liti beton z nezadostno toplotno izolacijo, zidaki iz žlindre in elektrofiltrskega pepela. Tudi te stavbe so potrebne temeljite gradbene in energijske sanacije, zamenjave oken in drugih vzdrževalnih ukrepov. Pri stavbah iz tega obdobja je mogoče z minimalnimi dodatnimi investicijskimi posegi doseči občutno zmanjšanje potrebne energije za vzdrževanje bivalnega udobja v objektu. Posledice ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije so toliko bolj vidne pri večnadstropnih stanovanjskih objektih in javnih stavbah.. . Osemdeseta leta z minimalno toplotno izolacijo Novi predpisi so v osemdesetih letih, ko je nastopilo obdobje intenzivne gradnje večjih stanovanjskih naselij, že zahtevali večjo kontrolo pri zidavi večnadstropnih stanovanjskih stavb, zlasti stolpnic. Stavbe so masivne z dodatnim slojem toplotne izolacije ali pa skeletne z zidanimi fasadnimi polnili. Prevladujoči material za gradnjo večnadstropnih objektov je beton, zasebne hiše pa so bile grajene predvsem iz opeke. Stanovanjske hiše so večjih tlorisnih površin, nekatere brez toplotne izolacije ali pa je ta neustrezna. Kot izolacijski material sta se uporabljala pogosto uporabljala siporeks in porolit, redkeje toplotna izolacija. Zaradi novih materialov in samograditeljskih detajlov so pogoste nedoslednosti pri izvedbi tesnjenja, zato je pogosto tudi.

(23) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 14. zamakanje. Okna so velika, aluminijasta ali lesena in večinoma neustrezna zaradi enoslojne ali dvoslojne zasteklitve. Energijski in gradbeno – sanacijski ukrepi morajo pri takšnih stavbah temeljiti predvsem na zamenjavi neustreznega stavbnega pohištva in dodatni toplotni izolaciji streh in stropov ter sanaciji večjih toplotnih mostov, zrakotesnosti, zvočni zaščiti in uvedbi prezračevanja z rekuperacijo. . Novejši objekti so bolje toplotno izolirani V devetdesetih letih postane gradnja zelo raznolika, ob opečni zidavi se pojavi lahka montažna gradnja, predvsem pri enodružinskih hišah. Povečal se je delež opečnih stavb s toplotno izolacijo vseh konstrukcijskih sklopov, zato so stavbe v povprečju še kar dobro izolirane. Vgrajena okna so lesena, aluminijasta ali PVC. Povsod prevladuje dvojna zasteklitev, do leta 2000 predvsem »termopan«, po tem pa se uveljavi energijsko učinkovita dvoslojna zasteklitev. Novejši objekti, zgrajeni po letu 1990 so bolje toplotno izolirani, zato je smiselno objekt dodatno toplotno izolirati le v primeru, ko so posamezni elementi konstrukcijskih sklopov poškodovani ali je predvidena njihova zamenjava. Dodatno je smiselno izolirati le poševno streho nad ogrevanim podstrešjem..

(24) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. 3. Stran 15. PREDLOG ENERGETSKE SANACIJE ENODRUŽINSKE HIŠE. Objekt, ki ga obravnavamo se je gradil v letu 2003. Takrat so bile zahteve po PURESU glede toplotne prehodnosti manjše od današnje zahtevane, zato je smiselno, da se hiša prenovi po tistih konstrukcijskih elementih, ki ne zadoščajo zahtevam po PURESU 2010. S pomočjo projektne in gradbene dokumentacije lahko pri objektu analiziramo obstoječe stanje in ga saniramo.. 3.1. Obstoječe stanje9. 3.1.1 Splošno Objekt je enodružinska stanovanjska hiša, ki stoji na parceli št. 587/5, 531/4 in 531/6. Zemljišče na katerem je objekt se proti severni strani dviguje. Gabariti objekta so klet, pritličje in mansarda (K+P+M). Objekt je tlorisne velikosti 9,95 m x 7,75 m (osnovni objekt) + 4,55 m x 2,50 m (stopnišče z vetrolovom na severni strani objekta). Klet je delno vkopana (samo na severni strani). Skupna velikost kletnih prostorov znaša 58,40 m2. Pritličje je namenjeno bivalnemu delu in delno spalnemu delu. Skupna površina pritličja znaša 76,15 m2. Etaža je v celoti namenjena spalnim prostorom. Skupna površina etaže znaša 73,95 m2. Etaža je mansardni objekt. Tako znaša skupna neto površina objekta 208,5 m2. 3.1.2 Konstrukcija Temelji objekta so pasovni, armirani, širine 60 cm in globine 80 cm. Med vsemi nosilnimi zidovi so izvedene tudi horizontalne armiranobetonske vezi betona MB 30. Stene kleti so pozidane z betonskimi bloki (30 cm) in zaščitene z zunanje zasipane strani s hidroizolacijo. Zidovi pritličja in nadstropja pa so pozidani z plinobetonskimi zidaki debeline 30 cm, za predelne stene pa je uporabljen porolit (10 cm) in Knauf.. 9. Povzeto po [15].

(25) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 16. Nad kletjo in nad pritličjem je izvedena AB plošča debeline 15 cm iz betona MB 30. Strešna konstrukcija je lesene izvedbe – dvokapnica, v naklonu 25°m, krita z Bramacom. 3.1.3 Sestava tlakov in stropov V tabeli 3.1 so prikazane sestave tlakov in stropov z ustreznimi dimenzijami. Te podatke kasneje vnesemo v program URSA 4.0, za izračun trenutnega stanja toplotne prehodnosti pred energetsko sanacijo. Tabela 3.1: Sestava tlakov in stropov (Vir: [15]) KLETNI ZID 1.. Notranji fini in grobi omet. 2 cm. 2.. Betonski zidaki. 29 cm. 3.. Zunanji fini in grobi omet. 2 cm. 4.. Hidroizolacija. 5.. Zaščita hidroizolacije. 5 cm. ZID PRITLIČJA IN MANSARDE 1.. Notranji fini in grobi omet. 2 cm. 2.. Betonski blok. 29 cm. 3.. Toplotno izolacijska fasada. 8 cm. STREHA a1-a1 1.. Strešna kritina Bramac. 2.. Letve 3/5. 5 cm. 3.. Kontraletve 3/5. 5 cm. 4.. Sekundarna kritina – Tyvec. 5.. Špirovci 12/14. 6.. Škarje – 2x5/15 – toplotna izolacija. 15 cm. 7.. Dodatna toplotna izolacija. 5 cm. 8.. Podkonstrukcija /Knauf. 9.. Knauf. STREHA a2-a2 1.. Strešna kritina Bramac. 2.. Letve 3/5. 5 cm. 3.. Kontraletve 3/5. 5 cm.

(26) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 17. 4.. Sekundarna kritina – Tyvec. 5.. Špirovci 12/14 – toplotna izolacija. 14 cm. 6.. Dodatna toplotna izolacija. 5 cm. 7.. Podkonstrukcija /Knauf. 8.. Knauf. TLA PRITLIČJA IN MANSARDE b-b (lamelni parket) 1.. Končni pohodni sloj – lamelni parket/keramika. 1 cm. 2.. AB estrih. 6 cm. 3.. Parna zapora – PVC folija. 4.. Toplotna/zvočna izolacija. 3 cm. 5.. AB plošča. 15 cm. TLA PRITLIČJA IN MANSARDE c1-c1 1.. Končni pohodni sloj – keramika/lamelni parket. 1 cm. 2.. AB estrih. 6 cm. 3.. Parna zapora – PVC folija. 4.. Toplotna/zvočna izolacija. 3 cm. 5.. AB plošča. 15 cm. TLA NAD TERENOM c2-c2 (vetrolov s stopniščem) 1.. Končni pohodni sloj – granitogres/keramika. 1 cm. 2.. AB estrih. 8 cm. 3.. Parna zapora – PVC folija. 4.. Toplotna izolacija Novoterm. 5.. Hidroizolacija – izotekt. 6.. Podložni beton. 10 cm. 7.. Nasutje. 40 cm. 6 cm. TLA NAD TERENOM d-d (klet) 1.. Končni pohodni sloj – granitogres/keramika. 1 cm. 2.. AB estrih. 5 cm. 3.. Parna zapora – PVC folija. 4.. Toplotna izolacija Novoterm. 5.. Hidroizolacija izotekt. 6.. Podložni beton. 6 cm. 10 cm.

(27) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. 7.. Stran 18. Nasutje. 40 cm. 3.1.4 Finalna obdelava Finalni tlak v bivalnih in spalnih prostorih je lamelni parket, v prostorih, kjer je prisotna voda – kopalnice s sanitarijami, so tla in stene obložene s keramičnimi ploščicami, v kuhinji je stena med kuhinjskimi elementi obložena s stenskimi keramičnimi ploščicami. Stopnišče, ki povezuje klet s pritličjem je AB izvedbe, nadstopne ploskve pa so obložene z granitogresom. Kletni prostori so v celoti obloženi z granitogresom, razen v deponiji olja, kjer je potrebno izvesti oljeneprepustni premaz. Vse stene in stropovi so grobo in fino obdelani ter finalizirani z disperzijsko barvo. Za strop v nadstropju je predviden spuščen strop – Knauf, obešen na leseno strešno konstrukcijo. Fasadna obloga je kontaktna debeloslojna, neprezračevalna fasada kamene volne debeline 8 cm, zaključena z zaključnim silikatnim slojem, cokel pa zaključen s kulirplastom. 3.1.5 Inštalacije Objekt je priklopljen na vse potrebne komunalne vode, v skladu s pogoji distributerjev. Za kurjavo uporabljajo peč na kurilno olje locirana v kleti. V vseh prostorih razen v kleti je izvedeno radiatorsko ogrevanje (v kuhinji pa je izvedeno talno gretje). 3.1.6 Obstoječe toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe V spodnji tabeli 3.2 so prikazane toplotne prehodnosti konstrukcijskih elementov pred energetsko sanacijo, kot so navedene v projektni in gradbeni dokumentaciji stavbe. Tabela 3.2: Obstoječe toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe (Vir: [15]) NEPROZORNI ELEMENTI Oznaka elementa. Površina (m2). Ui (W/m2K). Umax (W/m2K). Zunanji zid. 450,0. 0,65. 0,60. Notranji zid. 150,0. 1,35. 1,35. Tla. 76,0. 0,80. 0,45. Strop. 78,0. 0,40. 0,35. 22,0. 1,3. 0,675. PROZORNI ELEMENTI Steklo – enoslojno.

(28) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 19. 3.1.7 Toplotne izgube Zunanja projektna temperatura za območje Prevalj znaša 16°C. Ogrevalni medij je topla voda sistema 90/70°C. Kot grelna telesa so uporabljena kovinska radiatorska ogrevala. V kotlovnici je oljni kotel. Sistem ogrevanja ima dva ločena ogrevalna kroga in sicer talno ogrevanje in radiatorsko ogrevanje. Radiatorska ogrevala so nameščena pod okna. Prostori: Tabela 3.3: Toplotne izgube prostorov kleti (Vir: [15]) KLET. Toplotne izgube (W). Tip ogrevala. DELOVNI PROSTOR. 1.300. 22KV600x600. LETNA KUHINJA. 1.430. 22KV600x720. PRALNICA. 1.200. 22KV600x600. Skupaj:. 3.930. Tabela 3.4: Toplotne izgube prostorov pritličja (Vir: [15]) PRITLIČJE. Toplotne izgube (W). Tip ogrevala. VETROLOV. 1.200. 22KV400x900. PREDPROSTOR. 700. TALNO OGREVANJE. SPALNICA. 1.350. 22KV600x720. KUHINJA. 1.000. TALNO OGREVANJE. DNEVNI PROSTOR. 3.750. 2x 22KV600x600 22KV600x800. KOPALNICA. 900. Skupaj:. 8.900. TALNO OGREVANJE. Tabela 3.5: Toplotne izgube prostorov mansarde (Vir: [15]) MANSARDA. Toplotne izgube (W). Tip ogrevala. HODNIK, STOPNIŠČE. 600. 22KV900x400. PREDPROSTOR. 820. 22KV900x400. SOBA. 1.350. 22KV600x720. SOBA. 2.300. 22KV600x920.

(29) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 20. SOBA. 2.300. 22KV600x920. KOPALNICA. 1.200. TALNO OGREVANJE. Skupaj:. 8.750. Če seštejemo toplotne izgube kleti, pritličja in mansarde so nato skupne toplotne izgube objekta 21.400 W, kot je izračunano v projektni in gradbeni dokumentaciji objekta.. 3.2. Opis predloga energetske sanacije hiše. Starejša stanovanja in stanovanjske zgradbe porabijo preveč toplote za ogrevanje. In ker bo ta zagotovo vedno dražja, je prav, da poiščemo možnosti, kako bi prihranili toploto in ustrezno ukrepamo. Pozimi toplota prehaja iz ogrevanih prostorov v okolico stavbe in v sosednje neogrevane prostore, kot je klet, torej kjer koli se pojavlja razlika v temperaturi. S tem se izgubljajo velike količine energije. Kot je razvidno iz slike 3.1 je največ toplotnih izgub skozi zunanje stene in streho. Če pa porabo toplote zmanjšamo z izolacijo, energetsko varčnimi okni in ostalimi ukrepi pa lahko zmanjšamo potrebe po ogrevanju in s tem tudi stroške. Prihranki energije pri različnih gradbenih in sanacijskih posegih so sledeči: 10 . 20 cm izolacija strehe pomeni približno 11 odstotkov prihranka,. . zamenjava oken z vgrajenimi energijsko varčnimi stekli pomeni približno 20 odstotkov prihranka,. . 12 cm izolacija zunanjega ovoja pomeni približno 20 do 25 odstotkov prihranka,. . 6 cm izolacija stropa kleti pomeni približno 6 odstotkov prihranka.. Glede na naš objekt smo se pri energetski sanaciji omejili le na dodatno izolacijo strehe, zamenjavo oken in dodatno izolacijo zunanjega ovoja. Vse potrebni izračuni za pridobitev ustrezne toplotne prehodnosti so narejeni s pomočjo programa za gradbeno fiziko URSA 4.0.. 10. Povzeto po [18].

(30) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 21. Slika 3.1: Toplotne izgube in dobitki (Vir: [23]) 3.2.1 Toplotna izolacija zunanjih sten Zunanje stene imajo sedaj preveliko toploto prepustnost. V posodobljenem pravilniku je največja dovoljena prehodnost toplote 0,28 W/m2K, v našem primeru pa je obstoječa prepustnost 0,6 W/m2K, zato jo moramo znižati pod mejo, ki jo dovoljuje PURES 2010 z namestitvijo dodatne toplotne izolacije. Iz obstoječega objekta najprej odstranimo toplotno izolacijsko fasado, ostane nam sloj plinobetonskih zidakov 29 cm, katerega moramo ustrezno očistiti pred nameščanjem novih slojev. Nanj nanesemo toplotno izolacijo iz mineralne volne s pritrdili, nato lepilno malto z rabitz mrežo in zaključni sloj. Saniran konstrukcijski sestav smo vnesli v program URSA 4.0, kot je razvidno iz slike 3.2. Nova sestava zunanje stene nam podaja toplotno prehodnost elementa U=0,234 W/m2K, ki ustreza zahtevam PURES-a 2010..

(31) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 22. Slika 3.2: Toplotna prehodnost zunanje stene (Vir: [URSA 4.0]) 3.2.2 Zamenjava oken Stara okna so problematična, nimajo samo slabe toplotne prehodnosti, pogosto tudi slabo tesnijo. Okna, ki so vgrajena v obstoječi objekt so z enoslojnim steklom, ki pa ne zagotavlja ustrezne toplotne prehodnosti, zato bomo obstoječa okna zamenjali z novimi. Nova okna bodo s troslojno zasteklitvijo. Nova toplotna prehodnost stekla znaša Ug=0,8 W/m2K in toplotna prehodnost okna Uw=1,1 W/m2K. Montaža oken se bo izvajala po sistemu RAL11. Sistem RAL zagotavlja dolgoročne prihranke pri ogrevanju, zagotavlja ugodno mikroklimo v prostoru in preprečuje nastanek toplotnih mostov. Z njim režo zatesnimo v treh ravneh, z. 11. Povzeto po [16].

(32) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 23. notranjo paropropustno oviro, sredinsko toplotno in zvočno izolacijo ter zunanjo paropropustno ravnino. Na sliki 3.3 vidimo, da smo lastnosti novih oken vnesli v program URSA 4.0 in pridobili rezultat, da so okna glede na toplotno prehodnost ustrezna.. Slika 3.3: Toplotna prehodnost oken (Vir: [URSA 4.0]) 3.2.3 Obnova stropa mansarde Sanacijo mansarde bomo izvedli znotraj. Odstranimo Knauf, dodatno toplotno izolacijo, toplotno izolacijo med špirovci. Najprej na deske namestimo paropropustno folijo, nato prvi sloj toplotne izolacije iz mineralne volne 14 cm med špirovce in nato še en sloj debel 10 cm, nazadnje pa še parno zaporo..

(33) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 24. V program URSA 4.0 smo nato vnesli nov konstrukcijski sestav stropa in pridobili novo toplotno prehodnost sestava, ki je sedaj U=0,153 W/m2K. Ta podatek ustreza zahtevam po PURES-u 2010.. Slika 3.4: Toplotna prehodnost stropa nad mansardo (Vir: [URSA 4.0]) 3.2.4 Rezultati izračunov Po ukrepih, ki smo jih predlagali za obstoječi objekt se ne bodo le zmanjšale toplotne izgube skozi ovoj objekta, ampak bo to posledično vplivalo na zmanjšanje stroškov za ogrevanje. Na sliki 3.5 imamo prikazan rezultat izračunov toplotnih izgub za cel objekt, za konstrukcijske elemente po predlagani energetski sanaciji objekta. Kot vidimo so vse izračunane vrednosti za cel objekt pod dovoljeno mejo, objekt pa je glede na razred energetske učinkovitosti stavbe prešel na razred C. Za potrebe izračuna prihrankov energije, smo s programom izdelali tudi.

(34) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 25. izračun toplotnih izgub za stanje pred energetsko sanacijo objekta. Rezultati so prikazani na sliki 3.6, kjer je razvidno, da sta vrednosti koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub HT in letna potrebna toplota na enoto površine QNH/Au nad dovoljeno mejo. Objekt pa po razredu energetske učinkovitosti stavbe spada v razred E. Torej smo z navedenimi ukrepi izboljšali energetsko učinkovitost stavbe.. Slika 3.5: Rezultati izračuna po energetski sanaciji (Vir: [URSA 4.0]).

(35) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 26. Slika 3.6: Rezultati izračuna pred energetsko sanacijo (Vir: [URSA 4.0]).

(36) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. 4. Stran 27. EKONOMSKI VIDIK. Ekonomski vidik energetske sanacije objekta je za uporabnika oziroma investitorja zelo pomemben, saj se odloči za sanacijo predvsem za to, da se mu znižajo stroški porabe energije za ogrevanje in tudi zaradi drugih družbeno ekonomskih vidikov, kot je npr. izboljšanje kvalitete bivanja v objektu, zmanjšanje emisij ipd.. 4.1. Predvideni stroški za energetsko sanacijo objekta. Za potrebe izračuna predvidenih stroškov sanacije objekta smo najprej pripravili popis del in predizmere energetske sanacije po posameznem konstrukcijskem elementu (fasada, strop izkoriščene mansarde in okna). Nato smo na trgu izbrali nekaj ponudnikov, ki izvajajo določene storitve in si od njih pridobili predračune za sanacijo konstrukcijskih elementov. V prilogi 6.3 je prikazan izbran predračun, ki smo ga pri nadaljnjem ocenjevanju upoštevali. V spodnjih tabelah 4.1, 4.2 in 4.3 so prikazane predizmere, popisi in cene posameznih del predvidene energetske sanacije po posameznih konstrukcijskih elementih (fasada, okna in strop mansarde). V tabeli 4.4 pa je prikazana vrednost investicije. Tabela 4.1: Popis del s predračunom za sanacijo fasade OPIS DELA. ENOTA KOLIČINA CENA. CENA. NA ENOTO 1. Najem in postavitev gradbenih. Kompl.. 4,40. 1.056,00 €. 4,60. 960,71 €. odrov 2. Odstranitev obstoječih zunanjih slojev fasade, torej odstranitev toplotno izolacijske fasade (8 cm), da nam ostanejo le opečnati. m2. 205.

(37) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 28. bloki (29 cm) in odvoz odvečnega materiala na trajno deponijo 3. Pranje fasade – opečnatih blokov m2. 205. 0,60. 125,31 €. m2. 205. 42,60. 8.897,01 €. Kos. 400. 0,40. 160,00 €. m2. 3,86. 128,30. 495,24 €. z visokotlačnim čistilcem 4. Fasadni sistem debeline 14 cm:  Lepljenje fasadnih lamel iz mineralne volne  Obrezovanje špalet in vogalov  Armiranje z armirano mrežico  Vgraditev kotnih ščitnikov  Osnovni premaz  Zaključni omet silikat z zaribano strukturo debeline 1,5 mm 5. Sidranje fasade s PVC sidri s kovinskim pribitkom l=175 6. Zasteklitev vetrolova. Dobava in montaža okenskih polic iz granitnega kamna debeline 2 cm 11.694,27 €. 7. SKUPAJ. Tabela 4.2: Popis del s predračunom za zamenjavo oken OPIS DELA. ENOTA KOLIČINA CENA. CENA. NA ENOTO 1. Odstranitev obstoječih oken in. kom. 23. 18,00. 414,00 €. kom. 5. 397,00. 1.985,00 €. odvoz na trajno deponijo 2. Dobava in montaža novih.

(38) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 29. troslojnih oken z Ug=0,8 W/m2K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 100x120 cm 3. Dobava in montaža novih. kom. 1. 347,00. 347,00 €. kom. 3. 741,00. 2.223,00 €. kom. 2. 358,00. 716,00 €. kom. 2. 467,00. 934,00 €. kom. 2. 1.365,00. 2.730,00 €. kom. 2. 598,00. 1.196,00 €. Kom. 2. 798,00. 1.596,00 €. Kom. 2. 1.652,00. 3.304,00 €. troslojnih oken z Ug=0,8 W/m2K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 100x60 cm 4. Dobava in montaža novih 2. troslojnih oken z Ug=0,8 W/m K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 100x220 cm 5. Dobava in montaža novih troslojnih oken z Ug=0,8 W/m2K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 80x120 cm 6. Dobava in montaža novih troslojnih oken z Ug=0,8 W/m2K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 140x120 cm 7. Dobava in montaža novih troslojnih oken z Ug=0,8 W/m2K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 100x360 cm 8. Dobava in montaža novih troslojnih trapeznih oken z Ug=0,8 W/m2K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 100x(65-112) cm 9. Dobava in montaža novih troslojnih oken z Ug=0,8 W/m2K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 100x(157-203) cm 10. Dobava in montaža novih.

(39) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 30. troslojnih oken z Ug=0,8 W/m2K in Uw=1,1 W/m2K, dimenzij 100x200-NS(100/30-80) cm 11. Dobava in montaža okenskih. Kom. 17. 14,80. 251,60 €. Kom. 2. 12,30. 24,60 €. Kom. 2. 16,40. 32,80 €. polic dimenzij 100x45 cm 12. Dobava in montaža okenskih polic dimenzij 80x45 cm 13. Dobava in montaža okenskih polic dimenzij 140x45 cm 15.754,00 €. 14. SKUPAJ. Tabela 4.3: Popis del in predračun za sanacijo stropa mansarde OPIS DELA. ENOTA. KOLIČINA CENA. CENA. NA ENOTO 1. Odstranitev slojev stropa. m2. 78,7. 5,60. 440,72 €. m2. 78,7. 20,30. 1.597,61 €. mansarde torej mavčno kartonskih plošč, toplotne izolacije (5 cm), toplotne izolacije med špirovci (14 cm) ter odvoz na trajno deponijo 2. Dobava in vgraditev toplotne izolacije iz mineralne volne:  Dobava in namestitev paropropustne folije  Dobava in namestitev toplotne izolacije iz mineralne volne med špirovce (14 cm)  Dobava in namestitev toplotne izolacije iz mineralne volne pod.

(40) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 31. špirovce (10 cm)  Dobava in namestitev parne zapore 3. Dobava in montaža stropa iz. m2. 78,7. 45,60. 3.588,72 €. GK plošč:  Dobava in montaža GK na kovinsko podkonstrukcijo  Bandažiranje in fugiranje stikov  Kitanje  Strojno brušenje  2x beljenje 5.627,05 €. 4. SKUPAJ. Tabela 4.4: Vrednost investicije skupaj OPIS STORITVE. VREDNOST INVESTICIJE. Sanacija fasade. 11.694,27 €. Zamenjava oken. 15.754,00 €. Sanacija stropa mansarde. 5.627,05 €. SKUPAJ BREZ DDV. 33.075,32 €. SKUPAJ Z DDV (9,5%). 36.217,48 €. 4.2. Stroškovna analiza. Izvedli smo stroškovno analizo obratovanja objekta, pri kateri smo se omejili samo na porabo energije pred in po energetski sanaciji in sicer le na porabo energije za ogrevanje. S pomočjo programa za izračun gradbene fizike URSA 4.0 smo pridobili rezultate, s katerimi lahko naredimo primerjavo med porabo energije pred in po energetski sanaciji objekta. Na podlagi izračunanih podatkov o porabljeni energiji za ogrevanje smo v nadaljevanju izračunali prihranek stroškov za ogrevanje saniranega objekta..

(41) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 32. Tabela 4.5: Primerjava rezultatov gradbene fizike pred in po energetski sanaciji objekta Pred sanacijo. Po sanaciji. 0,612. 0,328. 108,208. 45,428. Toplotne izgube skozi ovoj stavbe LD (W/K). 266,264. 142,518. Skupne toplotne izgube H (W/K). 327,464. 203,718. Letna potrebna energija za ogrevanje stavbe QNH. 22.183,00. 9.313,00. Koeficient transmisijskih toplotnih izgub HT (kWh/m2a) Letna potrebna toplota na enoto površine QNH/Au (kWh/m2a). (kWh). Kot vidimo v tabeli 4.5 so se toplotne izgube z ukrepi, ki smo jih predlagali, zmanjšale v primerjavi z stanjem pred energetsko sanacijo objekta. Toplotne izgube skozi ovoj stavbe LD so se zmanjšale za 123,746 W/K kar predstavlja 46,47 odstotkov. Za isto količino kot LD pa so se zmanjšale tudi skupne toplotne izgube H. Letna potreba energija za ogrevanje stavbe QNH pa se je zmanjšala za 12.870,00 kWh oziroma za 58,02 odstotka. Na podlagi teh podatkov lahko sedaj izračunamo koliko letno prihranimo pri stroških za ogrevanje stavbe. Da bi izračunali prihranek stroška pri porabi energenta za ogrevanje stavbe, moramo najprej ceno kurilnega olja, ki je na strani ponudnikov podana v EUR/L, pretvoriti v EUR/kWh. Zato moramo, kot je podano v enačbi 4.1, aktualno prodajno ceno kurilnega olja deliti s kurilno vrednostjo olja. Končne stroške pa dobimo tako, da ceno kurilnega olja (EUR/kWh) pomnožimo z letno potrebno energijo za ogrevanje stavbe QNH. 12. (4.1). Trenutna cena kurilnega olja na trgu znaša 0,1031 EUR/kWh. Torej smo za ogrevanje pred energetsko sanacijo porabili 2.287,07 EUR, po sanaciji pa bi porabili le 960,17 EUR. Stroški ogrevanja se bi zmanjšali za kar 58 odstotkov. Letna korist znaša torej 1.326,90 EUR, kar je prikazano tudi na sliki 4.1.. 12. Vir [http://www.petrol.si/zapisi/kako-potratna-je-vasa-hisa].

(42) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 33. 25000 20000 15000. Poraba energije za ogrevanje objetka (kWh). 10000. Strošek ogrevanja (EUR). 5000 0 Pred energetsko sanacijo. Po energetski sanaciji. Slika 4.1: Grafični prikaz porabe energije ogrevanja pred in po energetski sanaciji 4.2.1 Subvencije Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad spodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. Investitorjem ponujajo nepovratne spodbude sklada za stanovanjske stavbe, za večino naložb znaša višina nepovratne finančne spodbude 25 % priznanih stroškov naložbe. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki ustrezajo javnemu pozivu z oddano vlogo. 13 Glede na razpis Eko sklada za leto 2014, skladno z našim predlogom energetske sanacije, bi lahko pridobili sredstva v višini:14  Toplotna izolacija fasade starejše enostanovanjske stavbe: Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 € na m2 za največ 200 m2 toplotne izolacije fasade enostanovanjske stavbe.  Toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru starejše enostanovanjske stavbe:. 13. Povzeto po [19]. 14. Povzeto po [20].

(43) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 34. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 10 € na m2 za največ 150 m2 toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru posameznega stanovanja. Tabela 4.6: Prikaz prihrankov s subvencijo Cena brez subvencije. Cena s subvencijo. Sanacija fasade. 11.694,27 €. 8.770,70 €. Sanacija stropa mansarde. 5.627,05 €. 4.220,29 €. Vrednost celotne investicije. 36.217,48 €. 31.887,15 €. V primeru, da bi bili izbrani na javnem pozivu Eko sklada in bi pridobili nepovratna finančna sredstva, bi lahko pri investiciji prihranili 4.330,33 €, kot je razvidno iz tabele 4.6. Vendar pa so za leto 2014 vsa razpisana sredstva že porabljena.15 Za zamenjavo oken pa v obravnavanem primeru subvencije ne bi dobili, saj smo izbrali PVC okna, Eko sklad pa v naložbo prispeva le, če so zamenjana okna lesena. 4.2.2 Ocenjevanje investicijskega projekta16 Za izbiranje med investicijskimi projekti uporabljamo različne metode vrednotenja investicijskih projektov. Razvrščamo jih v statične in dinamične. Med statičnimi kriteriji in metodami se najpogosteje uporabljata koeficient rentabilnosti in metoda vračilnega obdobja. Med dinamičnimi metodami pa predvsem metoda neto sedanje vrednosti, metoda interne stopnje donosnosti ter metoda cost-benefit. . Metoda vračilnega obdobja:. Med statičnimi metodami bomo uporabili metodo vračilnega obdobja, s katero ugotovimo dobo v kateri se nam investirani znesek denarja povrne. Pri tem potrebujemo podatke o vrednosti celotne investicije in o letnih prihrankih, kot so izračunani v 4.2.. 15. Vir [http://www.ekosklad.si/html/razpisi/24SUB-OB14/24SUB-OB14.html]. 16. Povzeto po [21].

(44) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 35. (4.2) S pomočjo prihrankov, ustvarjenih z naložbo bi se nam investicijski stroški po statični metodi povrnili v 27,3 letih. Metoda vračilnega obdobja pa ima dve bistveni slabosti: 1. Ne upošteva časovne vrednosti denarja, kar pomeni, da ne upošteva, da je denar, ki ga prejmemo (ali izdamo), danes vreden več kot enaka vsota denarja v prihodnosti. 2. Ne upošteva različne dinamike donosov, kar pomeni, da ne upošteva, da so donosi skozi različna leta različno veliki. . Metoda neto sedanje vrednosti:. Izmed dinamičnih metod pa uporabimo metodo neto sedanje vrednosti, ki odpravlja slabosti statičnega pristopa tako, da ocenjene donose v prihodnjih letih diskontira (prevede) na sedanjo vrednost. Metoda temelji na spoznanju, da je evro, ki ga bomo prejeli v prihodnosti, vreden manj kot evro danes. Neto sedanjo vrednost dobimo tako, da od sedanje vrednosti prihodnjih donosov odštejemo potrebni investicijski vložek.. ∑ Kjer je: NSV – neto sedanja vrednost i – i-ti projekt t – časovna obdobja, v katerih projekti generirajo neto donose Dit – neto donosi posameznega projekta v posameznem obdobju T – celotno število časovnih obdobij r – diskontna stopnja li – vrednost investicije. (4.3).

(45) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 36. (4.4) Kjer je: r – diskontna stopnja n – število let V spodnji tabeli 4.7 je izračunan ekonomski vidik ocenjevanja investicije po dinamični metodi neto sedanje vrednosti. Za izračun smo vzeli obdobje 30-ih let, kot je običajna ekonomska doba za objekte. Pri tem smo se omejili na letne prihranke iz naslova stroškov za ogrevanje. Tabela 4.7: Izračun neto sedanje vrednosti Leto. Vrednost. Letni. Diskontni. Neto sedanja. investicije. prihranki. faktor. vrednost NSV. Vsota NSV. (r=0,05) 0. 36.217,48. 1. -36.217,48. -36.217,48. 1. 1.326,90. 0,952380952. 1263,71. -34.953,77. 2. 1.326,90. 0,907029478. 1203,537415. -33.750,23. 3. 1.326,90. 0,863837599. 1146,226109. -32.604,01. 4. 1.326,90. 0,822702475. 1091,643914. -31.512,36. 5. 1.326,90. 0,783526166. 1039,66087. -30.472,70. 6. 1.326,90. 0,746215397. 990,1532098. -29.482,55. 7. 1.326,90. 0,71068133. 943,0030569. -28.539,55. 8. 1.326,90. 0,676839362. 898,0981495. -27.641,45. 9. 1.326,90. 0,644608916. 855,3315709. -26.786,12. 10. 1.326,90. 0,613913254. 814,6014961. -25.971,51. 11. 1.326,90. 0,584679289. 775,8109487. -25.195,70. 12. 1.326,90. 0,556837418. 738,8675702. -24.456,84. 13. 1.326,90. 0,530321351. 703,6834002. -23.753,15. 14. 1.326,90. 0,505067953. 670,1746668. -23.082,98. 15. 1.326,90. 0,481017098. 638,2615875. -22.444,72. 16. 1.326,90. 0,458111522. 607,8681785. -21.836,85.

(46) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 37. 17. 1.326,90. 0,436296688. 578,9220748. -21.257,93. 18. 1.326,90. 0,415520655. 551,3543569. -20.706,57. 19. 1.326,90. 0,395733957. 525,0993876. -20.181,47. 20. 1.326,90. 0,376889483. 500,0946548. -19.681,38. 21. 1.326,90. 0,358942365. 476,2806236. -19.205,10. 22. 1.326,90. 0,341849871. 453,6005939. -18.751,50. 23. 1.326,90. 0,325571306. 432,0005657. -18.319,50. 24. 1.326,90. 0,31006791. 411,4291102. -17.908,07. 25. 1.326,90. 0,295302772. 391,8372478. -17.516,23. 26. 1.326,90. 0,281240735. 373,1783312. -17.143,05. 27. 1.326,90. 0,267848319. 355,4079345. -16.787,64. 28. 1.326,90. 0,255093637. 338,4837471. -16.449,16. 29. 1.326,90. 0,242946321. 322,3654735. -16.126,79. 30. 1.326,90. 0,231377449. 307,0147366. -15.819,78. Kot je razvidno iz tabele 4.7 po izračunu neto sedanje vrednosti vidimo, da se nam po dinamični metodi investicija povrne v več kot v 30-ih letih in je po tej metodi in ob podanih predpostavkah investicija neupravičena. Na podlagi tega lahko sklepamo, da samo s sanacijo zunanjega ovoja stavbe, stropa in zamenjavo oken ne dosežemo dovolj velikih prihrankov stroškov. Predvidevamo, da bi se nam z dodatnimi ukrepi (zamenjava vrat, sanacija tal objekta, pridobivanje energije iz obnovljivih virov) investicija povrnila prej, saj bi bili skupni letni prihranki energije večji. Dodatno bi lahko na končni izračun vplivala tudi cena energenta (kurilnega olja), saj se je ta v letih od 2007 do 2014 povišal za približno 36 odstotkov, kot je prikazano v tabeli 4.8. Trend višanja cene kurilnega olja velja že vse od leta 2007 z izjemo 2009, ko se je njegova cena znižala. Trend nihanja je razviden iz slike 4.2. Glede na podatke lahko sklepamo, da se bo cena energenta še naprej poviševala, to pa za našo investicijo pomeni, da bi bili letni prihranki iz naslova energije za ogrevanje višji, investicija bi se povrnila prej, kot pa po sedanjih izračunih. Napovedovanje cene energenta pa ni zanesljivo, zato ne moremo podati natančnega trenda nihanja..

(47) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 38. Tabela 4.8: Gibanje cene kurilnega olja od leta 2007 – 2014 Povprečna maloprodajna. Najvišja cena leta. cena leta (EUR/L). (EUR/L). 2007. 0,654. 0,731. 2008. 0,746. 0,978. 2009. 0,573. 0,625. 2010. 0,704. 0,808. 2011. 0,877. 0,949. 2012. 1,013. 1,076. 2013. 1,018. 1,052. 2014. 1,032. 1,044. Leto. Slika 4.2: Gibanje cene kurilnega olja (Vir: [http://www.petrol.si/za-dom/izdelki/kurilnoolje/gibanje-cene]).

(48) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. . Stran 39. Analiza cost-benefit:. Analiza cost-benefit spada med dinamične metode in je temeljno orodje za ocenjevanje ekonomskih koristi projektov. Načelno je treba oceniti vse vplive, kot so: finančne, ekonomske in družbene ter vpliv na okolje idr. Cilj analize stroškov in koristi je opredeliti in ovrednotiti vse morebitne vplive, saj se na tej osnovi določajo stroški in koristi projekta.17 Pri investiranju v večje projekte pa vseh koristi ni mogoče enostavno izraziti v denaru, oz. s prihodki, pa tudi stroškov se ne da enolično določiti oz. prebrati iz računovodskih izkazov. Tako je zlasti pri razvojnih in infrastrukturnih investicijskih projektih, pri katerih obstajajo številne koristi, ki niso neposredno denarno izrazljive, pa tudi številni stranski negativni učinki (npr. poseg v krajino), ki jih ni mogoče enostavno ovrednotiti s stroški. Za investiranje v energetsko sanacijo stavbe lahko pričakujemo naslednje posredne koristi, ki izhajajo iz družbeno-ekonomskih in okoljskih vplivov:  Manjše obremenjevanje okolja, prioritetno manj izpustov CO2  Izboljšanje kakovosti bivanja  Rast tržne vrednosti objekta  Podaljšanje življenjske dobe objekta Te koristi so težko merljive v denarju, vseeno pa jih moramo upoštevati pri izbiri investicije. Podrobnejši prikaz analize cost-benefit, prikazovanje teh učinkov in njihovih predpostavk za izračune, je izven obsega te projektne naloge na dodiplomskem študiju.. 17. Povzeto po [22].

(49) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. 5. Stran 40. ZAKLJUČEK. Novo grajeni objekti v Sloveniji so že grajeni po standardih, ki skrbijo za minimalne toplotne izgube, starejši objekti pa teh standardov ne dosegajo. To pomeni, da imajo starejši objekti veliko večjo porabo energije in s tem tudi večje stroške. Slednji pa za uporabnika pomenijo tudi glavni razlog, da se odločijo za energetsko sanacijo objekta, saj se cene energentov nenehno spreminjajo. Takšno gradnjo spodbujajo tudi različni skladi z možnostjo pridobitve nepovratnih finančnih sredstev za energetsko učinkovite naložbe. V projektni nalogi je predstavljen objekt enodružinske hiše za katerega smo po izračunih ugotovili da ne zadošča pravilniku PURES 2010. S predlaganimi ukrepi smo se omejili le na sanacijo zunanjega ovoja stavbe, stropa mansarde in zamenjavo oken. Po ponovnem izračunu smo ugotovili da bi toplotno prehodnost elementov izboljšali, in s tem tudi prihranili energijo za ogrevanje objekta za kar 58 odstotkov. Objekt bi se po predlogu energetske sanacije uvrstil v višji energijski razred in sicer v razred C. Za predlagane ukrepe smo naredili popis del in pridobili predračune od ponudnikov na trgu ter tako izvedeli celotno vrednost naše investicije na podlagi katere smo ekonomsko ocenili investicijski projekt. Na podlagi statične metode se nam naložba povrne v približno 27 letih, kar je še vedno dolga časovna doba, na podlagi dinamične metode pa se ne povrne niti v 40-ih letih. Zato lahko sklepamo, da se ne bi smeli omejiti le na ukrepe, ki smo jih izbrali. Ne glede na rezultate moramo upoštevati tudi nemerljive pozitivne učinke energetske sanacije kot so izboljšanje kakovosti bivanja, boljši vpliv na okolje, podaljšanje življenjske dobe objekta ter zvišanje tržne vrednosti objekta. Mnogi se teh pozitivnih učinkov že zavedajo, saj je vedno več naložb v energetsko učinkovito gradnjo..

(50) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. 6. [1]. Stran 41. VIRI, LITERATURA. Spletna stran, Energetska učinkovitost v gradbeništvu. Dostopno na: <http://www.absokna.si/znacilnosti-in-nasveti/energetska-efikasnost-u-izgradnji> [2.7.2014]. [2]. Spletna stran, Energetsko učinkovita prenova. Dostopno na: <http://www.energetskaucinkovitost.si/energetska-ucinkovitost-v-stavbah/energetsko-ucinkovita-prenova/> [2.7.2014]. [3]. Spletna stran, Energetska učinkovitost in energetske izkaznice, Eko sklad. Dostopno na: <http://www.energetska-ucinkovitost.si/energetska-ucinkovitost-vstavbah/pridobivanje-subvencij/eko-sklad/> [2.7.2014]. [4]. Ekipa Tiko Pro, Projekt 310. Dostopno na: <http://www.projekt310.si/projekt-310> [2.7.2014]. [5]. Spletna publikacija, Science for enviroment policy. Dostopno na: <http://ec.europa.eu/environment/integration/research/newsalert/pdf/38si6.pdf> [15.7.2014]. [6]. Spletna stran, Statistični urad republike Slovenije, Letna energetska statistika, Slovenija, 2012 – končni podatki. Dostopno na: <http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5810> [15.7.2014]. [7]. Evropska direktiva, Direktiva o energetski učinkovitosti stav. Dostopno na: <http://www.enforce-een.eu/slo/direktiva-epbd/direktiva-o-energetski-ucinkovitostistavb> [16.7.2014]. [8]. Evropska direktiva, Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb in njeno uvajanje v slovenski pravni red. Dostopno na: <https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=5&cad=rja&ved =0CFQQFjAE&url=http%3A%2F%2Fwww.ljubljana.si%2Ffile%2F419911%2Fenerge tska_ucinkovitost_stavb_pg.pdf&ei=z3OwUvGSBZSPyQPc7YHoBg&usg=AFQjCNH.

(51) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 42. 23udlkfvcV2x1_eUMuOkG0bkFDQ&sig2=5HG5a1DY8Fn7oyJOXK0zw&bvm=bv.57967247,d.bGQ> [16.7.2014] [9]. Valenčič, M. (2011). Priročnik za povečanje energetske učinkovitosti stavb. Ljubljana, Gradbeni inštitut ZRKM d.o.o.. [10] Spletna stran, Pravilnik o energetski učinkovitosti stavb. Dostopno na: <http://www.enforce-een.eu/slo/pures-2010/pravilnik-o-energetski-ucinkovitosti-stavb> [18.7.2014] [11] Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES), Uradni list RS, št. 52/2010. [12] Tehnična smernica, Učinkovita raba energije. Dostopno na: <http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev/TSG01-004_2010.pdf> [18.7.2014] [13] Spletna stran, Energetska optimizacija rekonstrukcij starih objektov. Dostopno na: <http://www.energetskabilanca.si/energetska-optimizacija-rekonstrukcij-starihobjektov> [2.8.2014] [14] Spletna publikacija, Energetska prenova hiše. Dostopno na: <http://www.knjiznicacelje.si/raziskovalne/4201104625.pdf> [2.8.2014] [15] PGD dokumentacija, Legalizacija prostostoječe stanovanjske hiše ''Baltič''. [16] Spletna stran, Montaža in demontaža oken. Dostopno na: <http://www.jelovicaokna.si/montiramo-lesena-okna.html> [15.8.2014] [17] Boštjaničič, J. (1992). Varčujmo z energijo nasveti za smotrno rabo. Ljubljana, Agencija za prekonstrukturiranje energetike v sodelovanju z ministrstvom za energetiko. [18] Achieve (Marec, 2014). Informacije o ukrepih energetske sanacije stavb. Del št. 5.2. [19] Spletna stran, Energetska učinkovitost in energetske izkaznice, Eko sklad. Dostopno na: < http://www.energetska-ucinkovitost.si/energetska-ucinkovitost-vstavbah/pridobivanje-subvencij/eko-sklad/> [29.8.2014] [20] Javni poziv, Eko sklad. Dostopno na: < http://www.ekosklad.si/dl/R/14/24/24SUBOB14__1_JavniPoziv.pdf> [29.8.2014] [21] Rebernik, M. (2008). Ekonomika podjetja. Ljubljana, GV Založba..

(52) Energetska sanacija enodružinske hiše – ekonomski vidik. Stran 43. [22] Spletna stran. Pro Eco, Izdelava analiz stroškov in koristi. Dostopno na: < http://www.pro-eco.si/index.php?option=com_content&view=article&id=141:izdelavaanaliz-strokov-in-koristi-cost-benefit&catid=42&Itemid=172> [27.8.2014] [23] Revija. Gradbenik 2/2013..

No results found