UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN ZA TRŽENJE
STORITEV BOLNIŠNI
Č
NE PRALNICE
Kandidat: Andrej Zagradišnik
Študent izrednega študija
Številka indeksa: 81530458
Program: univerzitetni
Smer: Ra
č
unovodstvo in revizija
Mentorica: prof. dr. Bojana Korošec
Predgovor
Moja naloga, ki je plod vestnega in na trenutke trdega dela, ne želi biti samo teorija, ampak tudi praksa. Kajti tema, ki sem se jo lotil, obravnava stvarno problematiko v stvarnem času. Ker gre za področje, ki je v javnosti dokaj neznano in strokovno neobdelano tako v Sloveniji, kakor v glavnem tudi v tujini, je bil izziv še toliko večji.
Za temo diplomske naloge bi si najbrž lahko izbral tudi čisto teorijo, vendar se že od začetka študija zavedam, da teorije brez prakse ni, ali pa kvečjemu, da se teorija mora, če naj doseže svoj učinek, nenehno izpopolnjevati ter aplicirati in dokazovati v praksi.
Pričujoče delo vsebuje opis pomembnih teoretičnih spoznanj in podlag za obravnavano problematiko. Zato je uporabno kot priročnik za praktično izvedbo računovodskega oblikovanja prodajnih cen na stroškovnih izhodiščih in bi lahko bilo ob ustreznih pogojih aplicirano v prakso.
Izsledki mojega proučevanja so namenjeni poslovodstvu bolnišnice, saj v delu zagotavljam informacije, ki bodo zanj imele uporabno vrednost. Te informacije služijo kot podlaga njihovim odločitvam o možnostih glede trženja storitev njihove pralnice. Njihov namen pa je pomagati proučevanemu zdravstvenemu zavodu pri učinkovitejšem delovanju in obnašanju. Zavedam se, da bi pričujoča naloga lahko bila izvedena še bolje, z uporabo spoznanj procesno usmerjenega stroškovnega računovodstva oziroma sodobnih poslovodnih metod in njihovih kalkulacij (ABM in ABC), vendar bi za to potreboval bistveno večji nabor podatkov, boljše poznavanje procesov v proučevani pralnici in bolnišnici ter več resursov.
Prepričan sem, da je temo te naloge treba še nadgraditi. Upam, da bo to storil še kdo drug, vem pa, da tudi sam tozadevno ne bom miroval.
Iskreno se zahvaljujem:
☺ Mentorici prof. dr. Bojani Korošec, ki jo štejem za eno najbolj strokovno kompetentnih oseb na svojem področju, za svetovanje pri pisanju naloge.
☺ Članici poslovodstva Splošne bolnišnice Celje Tereziji Pinter Kampoš za koristne nasvete (tako strokovne kot življenjske).
☺ Ireni za zagotovitev računovodskih informacij za notranje uporabnike, potrebnih za izvedbo diplomske naloge.
☺ Obema Tanjama za prijaznost in oskrbo z dodatnimi informacijami, ki sem jih potreboval za natančnejše izračunavanje.
☺ In nazadnje, vendar ne najmanj pomembno, Antonu, za jezikovne nasvete in pomoč pri brušenju in lepšanju jezika.
Celje, november 2006 Andrej Zagradišnik
PREGLEDNO KAZALO
1 Uvod... 1
1.1 Opredelitev področja in opis problema ... 1
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ... 2
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ... 3
1.4 Predvidene metode raziskovanja ... 3
2 Značilnosti upravljanja in vodenja v zdravstvu... 5
2.1 Novo upravljanje in vodenje javnega sektorja ... 5
2.2 Novo upravljanje in vodenje zdravstva ... 7
2.3 Upravljanje in vodenje v slovenskem zdravstvu ... 10
3 Značilnosti poslovodnega računovodstva v bolnišnicah... 13
3.1 Opredelitev poslovodnega računovodstva... 13
3.2 Predračunavanje in planiranje ... 14
3.3 Financiranje bolnišnic ... 16
3.4 Planiranje in predračunavanje v bolnišnicah... 17
3.5 Predračunavanje nemedicinskih dejavnosti... 19
4 Računovodske informacije za oblikovanje stroškovnih cen... 21
4.1 Prenašanje stroškov med stroškovnimi mesti ... 21
4.2 Prenašanje stroškov na stroškovne nosilce s kalkulacijami... 23
4.3 Oblikovanje stroškovnih cen v bolnišnicah... 26
4.4 Ocenjevanje gibanja stroškov... 29
4.5 Sklep k četrtemu poglavju... 31
5 Računovodske informacije za oblikovanje prodajnih cen... 32
5.1 Ekonomski model oblikovanja prodajnih cen ... 32
5.2 Oblikovanje prodajnih cen na stroškovnih izhodiščih... 35
5.3 Oblikovanje ponudbenih cen za konkurenčne razpise ... 39
5.4 Sklep k petemu poglavju ... 41
6 Oblikovanje prodajnih cen za trženje storitev bolnišnične pralnice... 42
6.1 Značilnosti dejavnosti bolnišnične pralnice ... 42
6.2 Stroški, povezani z bolnišnično pralnico... 43
6.3 Izračun stroškovnih cen za kg opranega perila... 50
6.4 Predlog oblikovanja prodajnih cen za trženje storitev bolnišnične pralnice ... 52
6.5 Analiza občutljivosti poslovnega izida na spremembe obsega pranja perila ... 55
6.6 Predlogi za boljše obvladovanje stroškov bolnišnične pralnice ... 59
7 Sklep ... 61
Povzetek ... 63
Seznam literature in virov ... 64
KAZALO VSEBINE
1 Uvod... 1
1.1 Opredelitev področja in opis problema ... 1
1.1.1 Trženje storitev pranja perila ... 1
1.1.2 Prodajne cene za trženje pranja... 1
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ... 2
1.2.1 Namen pričujočega dela... 2
1.2.2 Cilji pričujoče naloge ... 2
1.2.3 Osnovne trditve oziroma hipoteze ... 3
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ... 3
1.3.1 Predpostavke raziskave ... 3
1.3.2 Omejitve raziskave... 3
1.4 Predvidene metode raziskovanja... 3
1.4.1 Deskriptivni raziskovalni pristop ... 4
1.4.2 Analitični raziskovalni pristop ... 4
2 Značilnosti upravljanja in vodenja v zdravstvu... 5
2.1 Novo upravljanje in vodenje javnega sektorja ... 5
2.1.1 Opredelitev novega upravljanja in vodenja javnega sektorja ... 5
2.1.2 Opredelitev zunanjega oskrbovanja oz. izvajanja... 6
2.2 Novo upravljanje in vodenje zdravstva... 7
2.2.1 Novo upravljanje in vodenje javnega sektorja na zdravstvenem področju... 7
2.2.2 Poslovodenje na osnovi sestavin dejavnosti v zdravstvu... 8
2.2.3 Zunanje oskrbovanje nemedicinskih dejavnosti v zdravstvu... 9
2.3 Upravljanje in vodenje v slovenskem zdravstvu... 10
2.3.1 Izločanje in zunanje oskrbovanje ali ohranjanje nemedicinskih dejavnosti?... 10
2.3.2 Trženje storitev pralnice proučevane bolnišnice... 12
3 Značilnosti poslovodnega računovodstva v bolnišnicah... 13
3.1 Opredelitev poslovodnega računovodstva ... 13
3.1.1 Proces planiranja in proces kontroliranja... 13
3.1.2 Poslovodno računovodstvo ... 13
3.2 Predračunavanje in planiranje ... 14
3.2.1 Računovodsko predračunavanje in poslovodno planiranje... 14
3.2.2 Metodika računovodskega predračunavanja ... 15
3.3 Financiranje bolnišnic ... 16
3.3.1 Pridobivanje prihodkov v bolnišnicah ... 16
3.4 Planiranje in predračunavanje v bolnišnicah... 17
3.4.1 Finančni načrt... 17
3.4.2 Vsebina finančnega načrta ... 18
3.5 Predračunavanje nemedicinskih dejavnosti ... 19
3.5.1 Nemedicinske službe... 19
3.5.2 Predračunavanje storitev nemedicinskih služb ... 19
4 Računovodske informacije za oblikovanje stroškovnih cen... 21
4.1 Prenašanje stroškov med stroškovnimi mesti ... 21
4.1.1 Prenos stroškov s splošnih SM na temeljna SM znotraj dejavnosti... 22
4.1.2 Prenos stroškov s SM pomožnih na SM temeljne dejavnosti ... 22
4.1.3 Prenos stroškov s SM splošnih (upravnih) dejavnosti na druga SM... 23
4.2 Prenašanje stroškov na stroškovne nosilce s kalkulacijami ... 23
4.2.1 Delitvene kalkulacije stroškov ... 24
4.2.2 Kalkulacije stroškov z dodatki posrednih (splošnih) stroškov... 24
4.2.3 Kalkulacija na osnovi sestavin dejavnosti... 25
4.3 Oblikovanje stroškovnih cen v bolnišnicah ... 26
4.3.1 Primer spremembe prenašanja splošnih stroškov po SN v ameriških bolnišnicah ... 26
4.3.2 Oblikovanje stroškovnih cen SN v slovenskih bolnišnicah ... 27
4.4 Ocenjevanje gibanja stroškov... 29
4.4.1 Izkustvene metode ločevanja stroškov... 29
4.4.2 Matematične metode ločevanja stroškov ... 30
4.5 Sklep k četrtemu poglavju... 31
5 Računovodske informacije za oblikovanje prodajnih cen... 32
5.1 Ekonomski model oblikovanja prodajnih cen... 32
5.1.1 Krivulja povpraševanja in cenovna elastičnost povpraševanja... 32
5.1.2 Oblikovanje optimalne prodajne cene... 33
5.2 Oblikovanje prodajnih cen na stroškovnih izhodiščih ... 35
5.2.1 Oblikovanje prodajnih cen na temelju stroškovne cene... 35
5.2.2 Oblikovanje prodajnih cen na temelju ciljnih stroškov... 37
5.2.3 Oblikovanje prodajnih cen na temelju prirastnih stroškov ... 38
5.3 Oblikovanje ponudbenih cen za konkurenčne razpise ... 39
5.3.1 Konkurenčni razpisi ... 39
5.3.2 Oblikovanje optimalne ponudbene cene ... 40
6 Oblikovanje prodajnih cen za trženje storitev bolnišnične pralnice... 42
6.1 Značilnosti dejavnosti bolnišnične pralnice ... 42
6.1.1 Zasnova razporejanja stroškov po stroškovnem mestu pralnice ... 42
6.1.2 Zasnova kalkulacije stroškov pralnice ... 42
6.2 Stroški, povezani z bolnišnično pralnico... 43
6.2.1 Neposredni stroški bolnišnične pralnice ... 43
6.2.2 Ocenjevanje gibanja neposrednih stroškov bolnišnične pralnice... 45
6.2.3 Posredni stroški dejavnosti pranja... 47
6.2.4 Posredni stroški splošnih (upravnih) dejavnosti bolnišnice ... 47
6.3 Izračun stroškovnih cen za kg opranega perila ... 50
6.3.1 Obračun stroškov pranja perila po stroškovnih mestih... 50
6.3.2 Lastna (interna) cena za kg v letu 2004 opranega perila za bolnišnične potrebe... 51
6.3.3 Lastni ceni za kg v letu 2004 in za kg v letu 2005 opranega perila ... 51
6.4 Predlog oblikovanja prodajnih cen za trženje storitev bolnišnične pralnice... 52
6.4.1 Kritična prodajna cena ... 52
6.4.2 Predlog prodajne cene ... 53
6.4.3 Ponudbena cena za (konkurenčne) razpise ... 54
6.5 Analiza občutljivosti poslovnega izida na spremembe obsega pranja perila ... 55
6.5.1 Izračun prihodkov oz. stroškov v kritični točki gospodarnosti ... 56
6.5.2 Ugotovitve in grafični prikaz CVP analize ... 57
6.6 Predlogi za boljše obvladovanje stroškov bolnišnične pralnice... 59
6.6.1 Obvladovanje stroškov pranja na ravni bolnišnične pralnice ... 59
6.6.2 Obvladovanje stroškov pranja na ravni celotne bolnišnice... 59
6.6.3 Obvladovanje stroškov pranja z uporabo neračunovodskih informacij... 60
7 Sklep ... 61
Dosega ciljev pričujočega dela... 61
Potrditev osnovnih tez... 61
Povzetek predloga oblikovanja prodajnih cen za trženje storitev bolnišnične pralnice... 61
Ključni predlogi za boljše obvladovanje stroškov bolnišnične pralnice... 62
Sklepne misli... 62
Povzetek ... 63
Summary (Abstract) ... 63
Seznam literature in virov ... 64
Seznama tabel in slik... 67
Priloge... 68
1 Neposredni stroški proučevane bolnišnične pralnice po analitičnih vrstah ... 68
2 Primer javnega naročila storitve pranja perila... 71
1 Uvod
1.1 Opredelitev področja in opis problema
1.1.1 Trženje storitev pranja perila
Temeljni cilji javnih zavodov so stvarne narave1 njihov glavni cilj torej ni dobiček. Morajo pa poslovati gospodarno, torej tako, da odhodki določenega obdobja ne presegajo prihodkov. Gospodarjenje s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev, ki vpliva na obseg stroškov in potrebnih prihodkov za njihovo kritje, je v javnih zavodih podobno kot v pridobitnih organizacijah. Zato tudi zanje veljajo ekonomska pravila in računovodski postopki ter metode značilne za pridobitne organizacije.
V bližnji preteklosti je bila v slovenskem zdravstvenem upravljanju prisotna dilema o izločanju ali ohranjanju nemedicinskih služb2 v zdravstvenih zavodih. Med razlogi za to so bili: izboljšanje učinkovitosti in gospodarnosti z vnosom poslovno-ekonomskih struktur, zmanjšanje izdatkov z izločitvijo določenih služb in sama organizacija teh služb. Posledično so nekateri zdravstveni zavodi, tudi bolnišnice, določene nemedicinske službe ukinili. Storitve, ki so jih opravljale te službe sedaj zunanje oskrbujejo. Nekateri zavodi pa so, da bi izboljšali gospodarnost in zapolnili prekomerne kapacitete, začeli tržiti storitve teh služb. Med njihovimi kupci so tudi prvoomenjeni.
Tudi poslovodstvo proučevane bolnišnice je moralo zaradi racionalizacije poslovanja pretehtati najugodnejšo možnost za zagotovitev nekaterih nemedicinskih služb z najnižjimi možnimi stroški. Po proučitvi problema so prišli do spoznanja, da bi bilo bolnišnično pralnico bolje obdržati kot jo izločiti iz zavoda.
Poslovodstvo zavoda je ugotovilo tudi, da lahko zaradi nezapolnjenih kapacitet trži storitve svoje pralnice zainteresiranim. Da pa bi lahko oskrbovali druge organizacije s storitvijo pranja, so morali proučiti in preurediti organizacijo dela v pralnici. Hkrati so morali oblikovati prodajno ceno za trženje storitev pranja perila. Zaradi posebnosti, značilnih za javne zavode, ki zadevajo zlasti njihove temeljne cilje in sam način pridobivanja prihodkov, se prodajna cena, seveda oblikuje predvsem na stroškovnih izhodiščih.
1.1.2 Prodajne cene za trženje pranja
Prodajnih cen za storitve pranja v proučevani bolnišnici ne izračunavajo vsako leto, ampak samo kadar sklepajo srednjeročno (večletno) pogodbo o zunanjem izvajanju pranja za naročnika. Takšna pogodba z večjim odjemalcem se izteče prihodnje leto. Zato bom v tej nalogi oblikoval predloge prodajnih cen za leto 2007, s katerimi se lahko poslovodstvo bolnišnice zopet odzove na javno naročilo, ki ga bo razpisal omenjeni odjemalec. S temi cenami bodo lahko pranje tržili tudi manjšim naročnikom, ki ne razpisujejo javnega naročila. Preden preidem na oblikovanje prodajnih cen pa moram, saj je to bistvo strokovnega dela, predstaviti teoretične osnove in spoznanja, ki so potrebna za celovito razumevanje predstavljene problematike. Moja naloga je poslovodno računovodske narave, saj pripravljam
1 Kot stvarni cilji so mišljeni: vrsta, količina in kakovost določenih učinkov, njihovo usmerjanje in razdeljevanje. 2 Osnovni dejavnosti bolnišnic sta bolnišnična in ambulantna. Za nemoteno delovanje določenih bolnišnic pa so
potrebne še nekatere gospodarske dejavnosti, namenjene opravljanju dejavnosti za katero je zavod ustanovljen: opravljanje dejavnosti za paciente, dejavnost menz, katering, točenje pijač, oskrba s paro in toplo vodo ter dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic. Te opravljajo t. i. nemedicinske službe: kuhinja, pralnica, energetika …
računovodske informacije za odločitve o trženju bolnišnične pralnice. Tako bom v naslednjih poglavjih opisal vse računovodsko-teoretične in zdravstveno-strokovne osnove, ki so potrebne za razumevanje obravnavanega problema.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
1.2.1 Namen pričujočega dela
Za izbrano problematiko diplomskega dela sem se odločil predvsem zaradi naslednjih razlogov:
Koristnost: Preučitev problema ima dejansko uporabno vrednost za izbrani javni zavod oziroma za njegovo poslovodstvo.
Izvirnost: Problematike oblikovanja prodajnih cen za trženje storitev bolnišnične pralnice v slovenskih strokovnih delih do sedaj še nihče ni preučeval.
Dostopnost in razpoložljivost podatkov: Za izvedbo diplomske naloge sem imel na voljo stroškovno-računovodske informacije proučevanega zavoda.
Uporabnost: Diplomska naloga je uporabna kot priročnik za praktično izvedbo računovodskega oblikovanja prodajnih cen na stroškovnih izhodiščih.
Moje proučevanje je torej namenjeno končnim uporabnikom računovodskih informacij, natančneje poslovodstvu bolnišnice, ki mu tako želim zagotoviti informacije, ki bodo zanj imele uporabno vrednost. Te informacije bodo podlaga njihovim odločitvam o možnostih njihove pralnice, glede oblikovanja prodajnih cen za trženje storitve pranja perila in posledično tudi glede obsega trženja storitev pranja. Na podlagi informacij, pripravljenih v diplomski nalogi, in posledično pridobljenih spoznanjih bo mogoče oblikovati odločitve, ki bodo pripomogle k učinkovitejšemu delovanju in obnašanju izbranega zdravstvenega zavoda.
1.2.2 Cilji pričujoče naloge
Orisati značilnosti pojmov novo upravljanje in vodenje javnega sektorja in zunanje oskrbovanje.
Predstaviti spoznanja o novem upravljanju zdravstva v državah po svetu.
Opisati upravljanje in vodenje v slovenskem zdravstvu in navesti argumente za ohranitev in argumente za izločitev nemedicinskih dejavnosti v slovenskih bolnišnicah.
Orisati značilnosti poslovodnega računovodstva v bolnišnicah, ki so podlaga za nadaljnje razumevanje obravnavane problematike.
Predstaviti proces planiranja (predračunavanja) v bolnišnicah, saj je ta osnova predračunavanja nemedicinskih dejavnosti.
Opisati teoretično podlago za procesa oblikovanja stroškovnih cen in oblikovanja prodajnih cen, in to predvsem na stroškovnih izhodiščih.
Proučiti podatke o stroških, ki se pojavljajo pri dejavnosti bolnišničnega pranja, jih razporediti na ustrezno stroškovno mesto in nato na končnega stroškovnega nosilca z uporabo klasičnih in sodobnih metod kalkuliranja stroškov.
Izračunati prispevek za kritje stalnih stroškov in določiti kritično prodajno ceno za trženje pranja v letu 2007, ki je pomembna za notranje uporabnike informacij.
Uporabiti izračunane stroškovne cene končnega učinka bolnišnične pralnice kot podlago za predloge prodajnih cen za trženje storitev pranja perila v letu 2007.
Hkrati predstaviti tudi pravni okvir za oblikovanje javnih ponudb za trženje storitev pralnice obravnavanega zdravstvenega zavoda (v sklopu javnih razpisov).
1.2.3 Osnovne trditve oziroma hipoteze
S proučitvijo računovodskih podatkov o stroških in dejavnostih, povezanih s pralnico izbranega javnega zavoda, je možno pridobiti informacije, ki bodo služile za oblikovanje stroškovnih cen stroškovnega nosilca bolnišnične pralnice.
Stroškovne cene so ustrezna podlaga za oblikovanje prodajnih cen za trženje storitev bolnišnične pralnice.
Odločitev poslovodstva, sprejeta na podlagi neizkoriščenih zmogljivosti, da proučevan zavod trži storitve pranja, je bila pravilna.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
1.3.1 Predpostavke raziskave
• Predpostavljam, da so v proučevani bolnišnici pridobljeni računovodski podatki zadostni za kakovosten izračun stroškovnih cen storitve bolnišnične pralnice.
• Predpostavljam, da je računovodsko spremljanje in razvidovanje stroškov po stroškovnih mestih izbranega zdravstvenega zavoda dosledno in korektno.
• Predpostavljam, da pralnica izbranega javnega zavoda poleg dejavnosti, povezanih s pranjem in obnavljanjem perila, ne opravlja drugih dejavnosti.
• Predpostavljam, da bodo okoliščine v bližnji prihodnosti, ostale takšne, kot so bile v obdobju proučevanja, oziroma da ne bo prišlo do večjih (objektivnih) odmikov od pričakovanih.
1.3.2 Omejitve raziskave
o Spremljanje prihodkov po stroškovnih mestih je nedodelano, saj proučevana bolnišnica nima dosledno izdelanega sistema notranjih (internih) oz. prenosnih cen.
o V proučevani bolnišnici nimajo dosledno izdelanega načina prenašanja vseh posrednih stroškov. Mislim na prenašanje stroškov na stroškovna mesta: med pomožnimi dejavnostmi in med splošnimi dejavnostmi ter prenašanje teh na temeljne dejavnosti.
o Omejenost podatkov in pojasnil, pridobljenih v računovodskih oddelkih in pralnici izbranega javnega zavoda. Ta se nanašajo na obdobja od 2001 do 2006. Kot podlaga za predračunavanje pa so uporabljeni podatki za obdobji 2004, 2005 in za prvo četrtletje (oz. tromesečje) obdobja 2006.
o Vrednostni podatki (pri informacijah o stroških ter stroškovnih in prodajnih cenah) so v pričujočem delu preračunani z izbranim faktorjem, saj so poslovna skrivnost proučevanega zdravstvenega zavoda.
o Pomanjkanje izkušenj s področja računovodstva in revidiranja, ki bi omogočile učinkovitejše proučevanje in presojanje računovodskih informacij.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Pričujoče diplomsko delo je poslovno, saj proučuje poslovanje organizacijske enote. Opravil bom statično ekonomsko raziskavo, ki obravnava odvisnosti med ekonomskimi pojavi v določenem trenutku. Pri raziskovanju bosta uporabljena deskriptivni (opisni) in analitični raziskovalni pristop.
1.4.1 Deskriptivni raziskovalni pristop
Obravnavanje teoretičnih izhodišč proučevanega področja bo opravljeno z deskriptivnim raziskovalnim pristopom, pri katerem dajem prednost opisu spoznanj računovodske in ekonomske stroke. Uporabljene bodo temu primerne metode.3 Teoretična izhodišča izhajajo iz
literature o poslovodnem in stroškovnem računovodstvu, določene informacije pa iz izbranih strokovnih člankov. Dodatno gradivo je pridobljeno iz spletnih baz člankov in iz interneta.
1.4.2 Analitični raziskovalni pristop
Pri obravnavanju stroškov povezanih z pralnico izbranega zavoda bom uporabil analitični raziskovalni pristop, ki bo v osnovi kvantitativen (induktiven), čeprav vsaka ekonomska analiza obsega kvalitativni in kvantitativni del. Ker gre pri računovodskem kalkuliranju za uporabo matematičnih modelov, zanje pa je značilna funkcionalna (deterministična) zveza, bom uporabili analitično induktivno metodo. Interni podatki za računovodsko predračunavanje so pridobljeni v proučevanem zavodu in pri razgovorih s tam zaposlenimi.
3 Z metodo deskripcije so opisani ekonomski pojavi, stanja, procesi in njihovi odnosi brez znanstvenega
potrjevanja in tolmačenja. Nadalje se s komparativno metodo pride do nekaterih posplošitev in primerjav. Pri procesu sklepanja se skuša z induktivnim in deduktivnim sklepanjem razložiti in opredeliti pridobljene rezultate, tam je raziskovanje tudi analitično. Hkrati pa je uporabljena tudi metoda kompilacije, pri kateri gre za postopek povzemanja spoznanj in sklepov računovodske in ekonomske stroke, s katero se pridobijo posplošena stališča.
2 Značilnosti upravljanja in vodenja v zdravstvu
2.1 Novo upravljanje in vodenje javnega sektorja
2.1.1 Opredelitev novega upravljanja in vodenja javnega sektorja
Farrell in Morris (2005, 74) ugotavljata, do so bili javni sektorji v zahodnem svetu v zadnjih treh desetletjih pod pritiskom, da se organizacijsko prestrukturirajo. To pa zaradi treh povezanih razlogov. Prvi razlog so organizacijski trendi, izhajajoči iz zasebnega sektorja, ki zahtevajo, da se organizacije postbirokratičnega obdobja oddaljijo od stare hierarhije in birokracije k bolj splošnim in prilagodljivim organizacijskim oblikam. Drugi razlog je, da so javni zavodi morali vzpostaviti večjo tržno povezanost z vpeljavo navideznih notranjih trgov (znotraj javnega sektorja) ali pa s povečanjem sodelovanja z dobavitelji (s ponudniki) iz zasebnega sektorja (zunanje oskrbovanje). Pri tem ima znaten pomen vpeljava novih poslovodnih tehnik zasebnega sektorja. Te tehnike so del leksikona novega upravljanja in vodenja javnega sektorja ali v izvirniku new public management-a (Ferlie in drugi 2003, 1). Posredno iz tega izhaja tretji razlog – javni zavodi so pod pritiskom, da ustvarjajo prihranke pri stroških in dosegajo večjo učinkovitost.
Ena izmed glavnih doktrin new public managementa je, da je splošno uporaben. Evropska unija zagovarja posvojitev novih poslovodnih pristopov v državah, ki želijo v EU. Sam obseg sprememb, ki jih prinaša uvedba teh pristopov pa je odvisen od javne administracije države v katero se vnašajo (Suleyman 2002, 475).
Novo upravljanje in vodenje javnega sektorja (angl. New Public Management – NPM) je področje razglabljanja predvsem o upravljalnih (poslovodnih) posegih znotraj administrativne vlade. Značilni inštrumenti takšnega upravljanja in vodenja so zakonski predpisi in organizacijske veščine, ki urejajo področja načrtovanja porabe in finančnega upravljanja, javne administracije in delovnih razmerij, oskrbovanja, organiziranja in postopkov ter revizije in ocenjevanja (Barzelay, 2001, str. 156).
NPM je upravljalna filozofija, ki jo vlade uporabljajo od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje (prvič se pojavi v obliki thatcherizma in reaganizma) z namenom posodobitve javnega sektorja. Njegovi zametki so v VB, Novi Zelandiji in Avstraliji (Barzelay, 2001, str. 159). NPM je tudi širok in kompleksen termin, ki opisuje val reform javnega sektorja po svetu. Namen reform je povečanje učinkovitosti javnega sektorja in kontrole, ki jo ima vlada nad njim. Glavna teza novega javnega upravljanja in vodenja je, da bo večja tržna usmerjenost javnega sektorja vodila k večji stroškovni učinkovitosti vlad, in to brez stranskih učinkov, ki bi se kazali v ciljih javnih zavodov, torej ciljih stvarne narave. V primerjavi z drugimi teorijami upravljanja in vodenja javnega sektorja je z umnejšim upravljanjem javnih sredstev bolj osredotočena na dosežke in učinkovitost (angl. efficiency). To je možno doseči le tako, da se v javnih organizacijah poveča pojav konkurence, kot je značilna za zasebni sektor, tako da se poudarjajo ekonomska in organizacijska načela. NPM obravnava državljane kot stranke (kar je zopet vzporednica z zasebnim sektorjem).
Za NPM so značilni bolj ploska hierarhija, usmerjenost k strankam, ciljni sporazumi – dogovori, predelava javne uprave, depolitizacija uprav organizacij. Cilj NPM je torej učinkovitejša javna uprava (kar se meri s poslovno-ekonomskimi kazalniki učinkovitosti). Pri tem se uporabljajo sodobne poslovodne metode: projektni management, vitka proizvodnja (angl. lean management), management celovite kakovosti (angl. Total Quality Management),
primerjalna presoja (angl. benchmarking) in zunanje izvajanje (angl. contracting-out oziroma
outsourcing).
Od teh metod je za pričujoče delo najpomembnejša slednja (zunanje izvajanje), saj je neposredno povezana s problematiko trženja storitev bolnišnične pralnice. Zato jo bom orisal in na kratko predstavil novejša spoznanja o njej.
2.1.2 Opredelitev zunanjega oskrbovanja oz. izvajanja
Odločevanje o zunanjem oskrbovanju ima izvor v izbiranju med proizvodnjo in nakupom ali kot pravijo na Zahodu – v odločitvah »narediti ali kupiti« (angl. make or buy decisions), tako da pri tem ne gre za nov fenomen (Culliton ga opiše že leta 1956). Zunanje oskrbovanje oz. outsourcing (ameriška sestavljenka iz besed outside source using – uporaba zunanjih virov) je koncept, ki podjetjem omogoča, da določenih dejavnosti ne izvajajo v organizaciji, ampak jih predajo zunanjim izvajalcem. S tem se lahko bolj osredotočijo na svojo osnovno dejavnost (Smogavec 2004, 1).
Slika 1: Možnosti oskrbovanja
Prirejeno po Rebernik (1998, 81).
Zunanje oskrbovanje storitev lahko definiramo kot pogodbo z zunanjim partnerjem za
storitve, ki so bile prej opravljene znotraj organizacije (angl. in-house). Zunanje oskrbovanje je nabavna strategija, ki jo organizacija pogosto izbere kot orodje za izboljšanje lastne uspešnosti in učinkovitosti (Walker, Knight in Harland 2005, 96).
Hendry (1995, 193) navaja: »Princip tega trenda (trenda zunanjega oskrbovanja) je preprost in očarljiv. Če je ceneje, da se nekaj organizira z zunanjim izvajalcem, kot če bi delali sami, potem naredite tako. Tako boste ne le privarčevali zaradi večje učinkovitosti, ampak hkrati dosegli uspešnost, ker se boste bolj osredotočili na dejavnosti, ki jih lahko bolje opravljate znotraj organizacije.«
Nekatere prednosti zunanjega oskrbovanja storitev: ☺ znižanje stroškov
☺ nakup zunanjega strokovnega znanja
☺ organizacija se lahko osredotoči na njene bistvene dejavnosti, čeprav je celo nekatere od teh možno zunanje oskrbovati.
MOŽNOSTI OSKRBOVANJA
NAREDITI KUPITI
KRATEK ROK DOLGI ROK SAM PARTNERSTVO
Nekatere možne slabosti zunanjega oskrbovanja storitev: izguba lastnega strokovnega znanja in veščin
nenamerna izguba nadzora znižanje kakovosti
v skrajnem primeru oslabitev organizacije, saj lahko zaradi zunanjega oskrbovanja postane tako slabotna, da ne more več obstajati.
Zunanje oskrbovanje ima veliko posledic, med katerimi vpliv na strateško planiranje ni zanemarljiv. Zunanje oskrbovanje sprosti kapital, ki ga je mogoče porabiti drugje. Nasprotno pa lahko ohranitev lastne (angl. in-house) dejavnosti omogoči strateške možnosti za proučevan poslovni učinek, ampak ima stranski učinek – negativen vpliv zaradi zmanjšanega razpolaganja s kapitalom. Zato bi bilo potrebno pri izbiranju med proizvodnjo in nakupom (angl. make or buy) upoštevati ali združiti tako funkcijo planiranja kot tudi nabavno funkcijo. Pa vendar večina organizacij te dve funkciji izvaja ločeno (Drury 2001, 605).
Ker so v ekonomiji vedno prisotni pogoji negotovosti, bi bilo potrebno pri odločitvah o zunanjem oskrbovanju upoštevati tudi vpliv tveganja. Dejavniki pri odločitvah o zunanjem oskrbovanju tako vključujejo tveganja, povezana s tehnološkimi spremembami, s predvidljivostjo delovanja in obnašanja konkurence, dobaviteljev ter svetovnih trgov, in s spremembami obrestnih mer (Hibbert 1993, 71).
Venkatesan (1992, 106) ugotavlja, da so bile tradicionalno odločitve o tem, ali obdržati dejavnost ali jo izločiti, opravljene ad hoc. Zato priporoča, da o zunanjem oskrbovanju ne odločajo vodje proizvodnje ali vodje nabave sami, ampak komisija za nabavo (angl.
procurement steering comittee), ki naj vključuje vrhovno poslovodstvo, oblikovalce izdelkov, marketinške strokovnjake, vodje nabave in inženirje – torej vse, ki lahko zagotavljajo konkurenčno strategijo organizacije. Takšna multidisciplinarna komisija naj bi bila v boljšem položaju pri ugotavljanju tistih značilnosti njihovih izdelkov (storitev), ki omogočajo konkurenčno prednost organizaciji. Komisija bi tudi lažje odgovorila na vprašanje, ali je kritična prednost organizacije v lastnih dejavnostih ali zunanji oskrbi.
Razni avtorji poudarjajo, da bi morala strategijo zunanjega oskrbovanja usmerjati tehnološka strategija in to tako, da se najprej ugotovijo kupcem najpomembnejše značilnosti poslovnega učinka, ki so podlaga za konkurenčno prednost in tržno uspešnost. Nato se naj ugotovi še tehnološka zmogljivost organizacije, s hkratno oceno posebnih veščin pri procesu ustvarjanja učinkov, ki bodo omogočale njeno tehnološko prednost (Alexander in Young 1996, 117).
2.2 Novo upravljanje in vodenje zdravstva4
2.2.1 Novo upravljanje in vodenje javnega sektorja na zdravstvenem področju
Novo upravljanje in vodenje javnega sektorja – NPM je empirično najbolj zaznavno v Veliki Britaniji. To je močno opazno tudi v ureditvi njihovega zdravstva.5 Zanj je značilno, da se z
4 Novo upravljanje zdravstva ni poseben termin, ampak ga uporabljam za opis učinkov novega upravljanja in
vodenja javnega sektorja na zdravstvenem področju.
5 V VB so zakonsko vzpostavili posebne javne zavode – javne zdravstvene koncerne oziroma skupine
organizacij, v izvirniku imenovane NHS (National Health Service) Trusts ali Hospital Trusts, ki oskrbujejo Anglijo in Wales s storitvami javnega zdravstva (NHS-a). To niso koncerni v pravnem smislu, saj so javni zavodi. NHS koncerni upravljajo 5 področnih koncernov : NHS Primary Care Trusts, NHS Hospital Trusts, NHS Ambulance Services Trusts, NHS Care Trusts ter NHS Mental Health Services Trusts.
namenom zniževanja stroškov zunanje oskrbuje. Odločitve o zunanjem oskrbovanju so v javnem sektorju VB ponavadi sprejete na lokalnem (krajevnem) nivoju; zdravstvene v tako imenovanih bolnišničnih koncernih (angl. hospital trusts), ostale pa na ravni lokalnih oblasti – občin (Walker, Knight in Harland 2005, 96).
Raziskava profesoric managementa z Univerze v Bathu (prav tam, 101) je pokazala, da je britansko zdravstvo šlo s svojo tržno usmerjenostjo (ki je vzporednica NPM z zasebnim sektorjem) že tako daleč, da ni le povečalo učinkovitosti zdravstva, ampak tudi povzročilo nekatere nove probleme. Med njimi so avtorice izpostavile nekonkurenčnost nekaterih nabavnih trgov, kjer ima zdravstvo (zaradi velike kupne moči) le enega dobavitelja, to pa je že v nasprotju z načeli NPM (o konkurenčnosti).
NPM je možno zaznati tudi v francoskem zdravstvu. Avtorji poročajo, da se bolnišnice vedno bolj odpirajo svojemu okolju in postajajo individualni del zdravstvenega sistema. Zato se z namenom okrepitve zdravstvenih omrežij povezujejo z doktorji v zasebnih praksah, z drugimi bolnišnicami in/ali klinikami in podobno (Djellal in Gallouj 2005, 824). Udejstvovanje bolnišnic v zunanjem okolju pa kot že rečeno ni omejeno le na zdravstven sistem. Tuji strokovni članki ugotavljajo (ibid., 824), da se bolnišnice trudijo, da bi razvile različne oblike družabništev (partnerstev) in sodelovanj, vključno s takšnimi z zasebnimi organizacijami. Potemtakem je očitno, da vse večje število bolnišnic uporablja tehnike za pospeševanje sodelovanja in pri tem tudi storitve različnih svetovalcev. Nekatere med njimi tako tržijo nemedicinske storitve kateringa, pralnice in informacijsko-komunikacijskih tehnologij drugim bolnišnicam kot tudi drugim ekonomskim subjektom, tako javnim kot zasebnim (Djellal in Gallouj 2005, 824). Na ta način bolnišnice znižujejo svoje stroške z uporabo ekonomije obsega, lahko pa tudi z oskrbo z novimi zunanjimi viri, kot so novo osebje, nove tehnologije in podobno.
2.2.2 Poslovodenje na osnovi sestavin dejavnosti v zdravstvu
Začetki NPM, kot že omenjeno, izvirajo iz VB, Nove Zelandije in Avstralije, in ker je za te države značilen javni zdravstveni sistem, NPM učinkuje tudi na njihova zdravstva. V ZDA pa je situacija z upravljanjem in vodenjem zdravstva šla še dlje. Razlogov je več. Za ZDA je značilen visok delež zasebnih zdravstvenih zavodov, zanje pa so že tako ali tako značilne poslovodne metode zasebnega sektorja (ki jih želi v javnih zavodih pospeševati NPM). V Ameriki je upravljanje in vodenje zdravstva na zelo visokem nivoju tudi zaradi drugih razlogov (velik in razvit trg, tržna usmerjenost…).
Zaradi teh značilnosti se je v ameriškem zdravstvu pojavil koncept poslovodenja na osnovi
sestavin dejavnosti (angl. Activitiy-Based Management – ABM). To poslovodenje je
opredeljeno kot splet dejanj, ki povečuje učinkovitost, znižuje stroške, izboljšuje izkoriščanje sredstev in pomaga pri ocenitvi strategije organizacije, tako da interpretira informacije, pridobljene v ABC analizi (Cooper in Kaplan, 1999).
Koncept ABM bi moral razlikovati med dejavnostmi, ki ustvarjajo dodano vrednost, in tistimi, ki je ne. To razlikovanje je potrebno, da se lahko poslovodstvo bolnišnic osredotoči na zmanjšanje obsega dejavnosti, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti in stroškov, povezanih s temi dejavnostmi (Aptel in Pourjalali 2001, 65).
Z opredelitvijo nemedicinskih dejavnosti, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti6, se ugotovi, v kakšnem obsegu le-te negativno vplivajo na poslovanje. Ločeno spremljanje teh dejavnosti in njihovih stroškov spodbudi poslovodstvo, da se bolj osredotoči na njihovo obvladovanje. Hkrati lahko poslovodstvo skozi daljše obdobje oceni njihovo učinkovitost.
Znižanje stroškov dejavnosti, ki v bolnišnicah ne ustvarjajo dodane vrednosti, je možno v primeru, da se vzpostavi strateško sodelovanje z drugimi organizacijami. Lahko se sodeluje z dobavitelji v smislu zunanjega oskrbovanja. Lahko pa tudi z organizacijami, ki so uporabnik storitev teh dejavnosti, kar v praksi pomeni trženje lastnih storitev.
Sodelovanje z organizacijami v zdravstvenem sistemu ali pa njihovo sodelovanje z organizacijami zunaj zdravstva (proizvajalci, dobavitelji blaga ter storitev, odjemalci in podobimi) pa je pogojeno z notranjo organiziranostjo bolnišnic. Raven sodelovanja z zunanjim okoljem je tako od bolnišnice do bolnišnice različna in odvisna od konkretnih dejavnikov (ekonomije obsega, organizacije dela…).
Aptel in Pourjalali (prav tam, 85) ugotavljata, da mora zdravstvo vključiti sodobne poslovodske metode, tudi tiste, ki so posledica NPM, v svoje delovanje, da bo lahko konkuriralo na trgu, ki je bolj konkurenčno kot kdajkoli prej. Med novimi metodami podpirata predvsem uporabo primerjalne presoje.7
Je pa primerjalno presojo stroškov med bolnišnicami leta 1998 uvedla britanska vlada. Glasnik te primerjalne presoje imenovane Nacional Reference Costing Excercise (NRCE), pa je bila leta 1997 izdana Bela knjiga (v izvirniku White Paper – The NHS: Modern, Dependable). V njej vlada novih laburistov meni, da vpeljava primerjalne presoje stroškov bolnišnic podpira pojem »povprečnosti«. Povprečne bolnišnice bi bilo lažje upravljati in nadzorovati kot visoko diferencirane. Hkrati bi te dosegale določene višje kazalnike izboljšanja storitev.
Za primerjalno presojo povprečnih stroškov so potrebne primerjave. Da se lahko primerjajo bolnišnični stroški, je potrebno uvesti kategorije in klasifikacijske sisteme za klinične dejavnosti. Empirični podatki kažejo, da lahko z oblikovanjem stroškovnih kategorij za spremljanje stroškov doktorjev, bolnikov in kliničnih praks, stroški postanejo bolj standardizirani, bolj sorazmerni in enaki. Tako se ustvari povprečna bolnišnica (Llewllyn in Northcott 2004, 555).
2.2.3 Zunanje oskrbovanje nemedicinskih dejavnosti v zdravstvu
Britansko zdravstvo – National Health Service (NHS) – se je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začelo ukvarjati s problemom nezadostnih sredstev. Zdravstvo je imelo premalo davčnih sredstev, prejetih od vlade, da bi plačalo za vse svoje zdravstvene programe. Problem obvladovanja stroškov pa ni bil na ravni zdravstva, ampak na ravni poslovodstva, saj to ni zagotavljalo zadostne učinkovitosti in konkurenčnosti. Eno od rešitev za problem je britanska vlada videla v sklepanju pogodb za oskrbovanje določenih nemedicinskih storitev z zunanjimi izvajalci (Cairncross 1987, 11).
6 Gre predvsem za dejavnosti, ki ne dodajajo pozitivne vrednosti k storitvam, ki jih zagotavlja zdravstveni zavod.
Med temi dejavnostmi so predvsem nabava, skladiščenje in upravljanje drobnega inventarja (angl. inventory management).
7 Primerjalna presoja bi se lahko uporabila za pospešitev postopka ocenjevanja določenih dejavnosti in njihove
Zunanje oskrbovanje nemedicinskih dejavnosti v zdravstvu je v literaturi slabo zastopano.8 Šele nedavna literatura proučuje to področje. Nekateri avtorji opredeljujejo bolnišnice kot oskrbovalce (dobavitelje) kompleksnega spleta storitev in zdravstvenih dejavnosti. Zato so sposobne doseči mnogo več, kakor je bil njihov prvotni namen (namen njihove ustanovitve – cilji stvarne narave). Tako postajajo del večjih zdravstveno-oskrbovalnih trgov. To potrjujejo med drugim tudi pogodbe med bolnišnicami o skupni uporabi opreme (Djellal, Gallouj 2005, 817).
Zunanje oskrbovanje nemedicinskih dejavnosti v zdravstvu je verjetno najbolj razvito v Združenih državah Amerike. Tam je veliko zasebnih zdravstvenih ustanov, ki si konkurirajo na področju zdravstva. Ker je ameriška družba zelo kapitalistično in tržno razvita, je tudi področje zdravstva zelo tržno usmerjeno, saj ima med drugim velik delež zasebnih zdravstvenih zavodov. Zanj je značilno, da uporablja najnovejša managementska spoznanja in tehnike.
2.3 Upravljanje in vodenje v slovenskem zdravstvu
Odkar se je Slovenija osamosvojila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, so trendi iz zahodnega sveta oziroma EU močno vplivali na družbeno, politično in gospodarsko delovanje naše domovine. Tako je tudi pri nas v zadnjih dveh desetletjih organiziranost javnega in zasebnega sektorja podvržena novim smernicam in spoznanjem svetovne ekonomije.
Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletje je v Sloveniji znatneje čutiti zunanje vplive, ki narekujejo izboljšanje učinkovitosti delovanja javnega sektorja in javnih zavodov. Ti vplivi so bili prisotni tudi v zdravstvu, in sicer v obliki tendenc organiziranja optimalnejšega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov. Nekatera razmišljanja so se tako vrtela okoli vprašanja izločanja ali ohranjanja nemedicinskih služb v bolnišnicah. Za splošne bolnišnice je značilno, da imajo dokaj veliko pomožnih služb, ki opravljajo nemedicinske storitve. V primeru izločitve nekaterih nemedicinskih dejavnosti teh torej ne bi več opravljali sami (angl.
in-house), ampak bi se poslužili zunanjega oskrbovanja oz. izvajanja (angl. outsourcing)9. Zunanji izvajalec pa je v primeru tako majhnega prostora kot je slovenski, lahko ravno katera od bolnišnic, ki je določeno nemedicinsko dejavnost ohranila.
2.3.1 Izločanje in zunanje oskrbovanje ali ohranjanje nemedicinskih dejavnosti?
V slovenskem zdravstvu je bila že pred leti prisotna dilema o izločanju ali ohranjanju nemedicinskih služb v zdravstvenih zavodih. V drugi polovici devetdesetih let je Ministrstvo za zdravstvo pripravilo navodila za izločanje nemedicinskih tehnično vzdrževalnih služb v bolnišnicah. Te službe v naših javnih zdravstvenih zavodih predstavljajo po obsegu tudi do 20 % celotne dejavnosti, izraženo v konsolidiranih odhodkih organizacijskih enot bolnišnice – kar pomeni, da so zajeti le neposredni stroški posamezne bolnišnične organizacijske enote. To daje slutiti, da nemedicinske službe predstavljajo (vrednostno) pomemben del zdravstva.
8 Zelo malo je na primer napisanega o delovnih pogojih, kompetencah in odgovornostih nemedicinskega
bolnišničnega osebja, medtem ko je literatura o teh temah, ko gre za medicinsko osebje, obširna (Griffin-Cohen 2001, po Djellal, Gallouj 2005).
9 Z vprašanjem zunanjega oskrbovanja se ukvarja oskrbovalna funkcija. Oskrbovalna (nakupna) funkcija se v
slovenski računovodski teoriji obravnava kot poslovna funkcija zadolžena predvsem za odločitve povezane s predmeti dela in storitvami (mednje bi morali prišteti še delovna sredstva, ampak odločitve o teh uvrščajo pod tehnično funkcijo). Oskrbovalna funkcija v organizaciji (podobno tudi tehnična) pa mora imeti razne informacije o tem ali bolj splača lastna proizvodnja ali nakup (angl. make or buy) teh dveh prvin.
Odločitev ali storitve teh služb oskrbovati notranje (lastna proizvodnja oz. lastno izvajanje) ali zunanje ima zato precejšen pomen.
Ministrstvo za zdravstvo je leta 1995 pripravilo navodila za izločanje nemedicinskih tehnično vzdrževalnih služb (Soršak 1999, 65) v slovenskih bolnišnicah. Ta navodila so vsebovala tri stopnje izločanja teh služb preko javnega razpisa:
1. izločitev tako imenovanih nerizičnih služb, te zajemajo predvsem pleskarsko, mizarsko in kovinsko delavnico;
2. izločitev manj rizičnih služb, kot so čiščenje, pranje perila, servisiranje medicinske opreme in vzdrževanje dvigal;
3. izločitev najbolj rizičnih služb, kot so vzdrževanje klimatizacije, centralno ogrevanje, medicinski plini, oskrba z vodo, elektroenergetski sistem in telefonija.
Nemedicinske službe oz. dejavnosti v slovenskih javnih zdravstvenih zavodih predstavljajo po obsegu med 10 in 20 % celotne dejavnosti, merjeno s konsolidiranimi odhodki. V bolnišnicah je delež že zaradi same značilnosti zdravstvene dejavnosti višji kot v zdravstvenih domovih. Zaradi povečanja zunanjega oskrbovanja predvsem v zdravstvenih domovih in manjših bolnišnicah je značilen trend zniževanja tega deleža. Zdaj že veliko zdravstvenih domov skoraj v celoti uporablja zunanje oskrbovanje nemedicinskih dejavnosti.
Argumenti za izločanje nemedicinskih dejavnosti (prav tam, 65):
1) Prihranek sredstev, saj naj bi zunanji oskrbovalci oz. izvajalci te službe organizirali racionalneje (predvsem zaradi ekonomije obsega).
2) Zunanji izvajalci omogočajo višjo raven kakovosti storitev (izdelkov) zaradi visoko specializiranega znanja in veščin.
3) Poslovodstvo se po izločitvi nemedicinskih služb lahko bolj posveti osnovni – zdravstveni dejavnosti.
V primeru izločitve določene nemedicinske dejavnosti, bi jo morali zunanje oskrbovati oz. prepustiti zunanjemu izvajalcu.
Argumenti za ohranjanje nemedicinskih dejavnosti (in lastno proizvodnjo) so dejansko zelo podobni tistim za njihovo izločanje. Veljajo pa le ob predpostavki ekonomije obsega in predpostavki dobre organizacije dela – torej za večje zdravstvene zavode:
1) Prihranek sredstev, saj so stroški nemedicinskih storitev v lastni organizaciji nižji. Poleg tega bi pri izločitvi nemedicinskih služb prišlo do oportunitetnih stroškov (prezaposlitev ter odpuščanje delavcev …).
2) Raven kakovosti nemedicinskih storitev je tudi v zdravstvenih zavodih lahko zadostna, saj ne gre za visoko tehnološko napredne (angl. high-tech) storitve, ki bi zahtevale visoko tehnološkointenzivno dejavnost. Poleg tega je kakovost pod neposredno kontrolo zdravstvenega zavoda.
3) Poslovodstvo ima zaradi nižjih stroškov na voljo več sredstev, ki jih lahko uporabi pri osnovni – zdravstveni dejavnosti.
4) Argumenti za lastno proizvodnjo so še neizrabljene zmogljivosti, ohranitev poslovnih skrivnosti, prednosti zaradi spremenljivosti ponudbe na trgu (cena, kakovost…) ipd.
5) V primeru neizrabljene zmogljivosti določene nemedicinske dejavnosti, bi jo lahko tržili. Do danes so poslovodstva slovenskih bolnišnice, kar se tiče vprašanja ali ohraniti ali zunanje oskrbovati nemedicinske tehnično vzdrževalne službe že našla najoptimalnejšo rešitev. Manjše bolnišnice so določene nemedicinske dejavnosti izločile. Tako sedaj storitve teh nemedicinskih dejavnosti oskrbujejo preko zunanjega izvajalca.
2.3.2 Trženje storitev pralnice proučevane bolnišnice
Tudi v proučevani bolnišnici so bili soočeni s tem vprašanjem. Njeno poslovodstvo je po tehtnem premisleku prišlo do zaključka o ohranitvi vseh lastnih nemedicinskih služb, s tem pa tudi pralnice. Temu v prid je botrovala njena ekonomija obsega.10
Z namenom izboljšanja gospodarnost organizacijske enote in organizacije je poslovodstvo proučevane bolnišnice začelo tržiti storitve pralnice zunanjim uporabnikom. Ugotovimo lahko, da je podoben trend značilen tudi za bolnišnice v razvitem svetu, o čemer je bil govor že v prejšnjih (pod)poglavjih.
Trženje storitev bolnišnične pralnice so jim omogočale rezerve v zmogljivosti pralnice. Te obstajajo v smislu osnovnih sredstev (zgradbe in nekatera oprema), saj so v preteklosti že prali ne le za potrebe svoje bolnišnice, ampak tudi za druge organizacije (predvsem zdravstvene domove). Po osamosvojitvi Slovenije pa se je marsikateri zavod reorganiziral. Da pa bi lahko oskrbovali druge organizacije s storitvami pranja, so morali proučiti in preurediti organizacijo dela v pralnici. Hkrati so morali določiti prodajno ceno za poslovni učinek – kilogram (kg) opranega perila – s katero so tržili storitev pranja perila.
Prodajnih cen za storitve pranja v proučevani bolnišnici ne izračunavajo vsako leto, ampak samo, kadar sklepajo srednjeročno (večletno) pogodbo o zunanjem izvajanju pranja za naročnika. Takšna pogodba z večjim odjemalcem se izteče prihodnje leto. Zato bom v tej nalogi oblikoval predloge prodajnih cen za leto 2007, s katerimi se bodo lahko zopet odzvali na javno naročilo, ki ga bo razpisal omenjeni odjemalec. S temi cenami pa bi lahko storitve pralnice tržili tudi manjšim naročnikom, ki ne razpisujejo javnega naročila.
Pričujoče diplomsko delo je poslovodno-računovodske narave, saj bodo v njem predstavljene računovodske informacije, potrebne pri sprejemanju odločitev o trženju storitev bolnišnične pralnice v sklopu proučevane bolnišnice.
Tako bom v naslednjih poglavjih najprej opisal značilnosti poslovodnega računovodstva v bolnišnicah. Poznavanje teh značilnosti je potrebno za razumevanje obravnavanega problema. Nadaljeval bom s predstavitvijo teoretične podlage za procesa računanja stroškovnih cen in oblikovanja prodajnih cen, predvsem na stroškovnih izhodiščih.
V zadnjem poglavju bom izračunal stroškovni ceni (lastno ceno in stroškovno ceno po spremenljivih stroških) končnega učinka bolnišnične pralnice. Ti bosta služili kot podlaga za oblikovanje predloga prodajnih cen za trženje storitev pranja perila. Med drugim bom proučil tudi vpliv spreminjanja obsega pranja na poslovni izid.
10 Coles in Hesterly ugotavljata (1998b, 332), da velike bolnišnice lažje kot majhne zaposlijo skupino delavcev
in posedujejo opremo za pranje velikih količin perila. Medtem ko se to majhnim bolnišnicam ne splača, saj imajo prevelike stroške z lastno opremo in osebjem. Za te je primerno, da se odločijo za zunanje oskrbovanje pri ponudniku, ki bo opravljal storitve pranja zanje in hkrati tudi za druge krajevne odjemalce. Njihov zunanji oskrbovalec bi torej moral imeti veliko odjemalcev oziroma velik obseg pranja, ki bo zagotavljal pozitivne učinke ekonomije obsega: predvsem čim nižjo ceno.
3 Značilnosti poslovodnega računovodstva v bolnišnicah
3.1 Opredelitev poslovodnega računovodstva
3.1.1 Proces planiranja in proces kontroliranja
Vse organizacije, ki poslujejo v zasebnem ali javnem sektorju, obstajajo zato, da dosegajo enega ali več temeljnih ciljev. Čeprav se lahko natančna narava ciljev, kot tudi načini za njihovo doseganje precej razlikujejo, obstaja značilnost, ki se med organizacijami le redko razlikuje – razpoložljive dobrine (oziroma sredstva) niso nikoli zadostne za dosego vseh zastavljenih ciljev.
Redkost dobrin tako narekuje določitev ciljev. Zato je potrebno napraviti tudi načrte oziroma plane za njihovo doseganje. Za opredelitev planov so potrebni odločitveni procesi, v katerih se premišljuje, ali določenim strategijam, dejavnostim in podobnemu slediti ali jih zavreči. To
je proces planiranja oziroma načrtovanja. Vse organizacije imajo cilje, tako tudi vse
sestavljajo plane (planirajo). Planirano je treba tudi uresničiti, zato so potrebni sistemi, ki omogočajo sledenje (nadziranje) planiranih dejavnosti, in doseganje zastavljenih ciljev. To je
proces kontroliranja oziroma nadziranja (Jones in Pendlebury, str. 19).
3.1.2 Poslovodno računovodstvo
Procesa planiranja in kontroliranja sta najpomembnejši nalogi, ki ju opravljajo managerji organizacij. Skupaj tvorita jedro celotnega poslovodnega (managementskega) ustroja (sistema). Za dosego teh nalog poslovodje potrebujejo informacije. Poslovodno računovodstvo pa se ukvarja ravno s pripravo takšnih informacij. Angleški Chartered Institute of Management Accountants – CIMA (Zveza poslovodnih računovodij) navaja, da je
poslovodno računovodstvo11 (integralen) del uprave oz. poslovodstva, zadolžen za
razpoznavanje, predstavitev in tolmačenje informacij povezanih (Cook po CIMA, 2006): 1 – z oblikovanjem strategije,
2 – s planiranjem in kontroliranjem, 3 – s sprejemanjem odločitev in 4 – z izboljšanjem uporabe virov.
Računovodstvo je v organizaciji servisna dejavnost oskrbovanja z ekonomskimi informacijami. Zajema pa računovodsko obračunavanje (knjigovodstvo), predračunavanje, presojanje (analiziranje) in nadziranje. Poslovodno računovodstvo je tisti del celotnega računovodstva, ki pripravlja računovodske informacije, potrebne pri odločanju v sklopu posamezne organizacije. V bistvu gre za poslovodni vidik računovodstva – lahko stroškovnega ali pa finančnega12.
Poslovodno računovodstvo je, kot že nakazano, sestavljeno iz dveh delov: predračunavanja za podporo procesa planiranja ter obračunavanja in računovodskega proučevanja za podporo procesa kontroliranja oziroma nadziranja. Ker je moje delo osredotočeno na oblikovanje cen in kot tako usmerjeno v proces predračunavanja, bom v nadaljevanju opredelil prvo
11 V mariborskih akademskih krogih ekonomisti uporabljajo tudi izraz upravljalno računovodstvo.
12 V Slovenski literaturi poznamo v bistvu dve vrsti računovodstev; (1) računovodstvo za notranje uporabnike
komponento poslovodnega računovodstva in njeno metodiko. Hkrati bom opredelil proces planiranja z vidika odločitvene (managementske) funkcije.13
3.2 Predračunavanje in planiranje
3.2.1 Računovodsko predračunavanje in poslovodno planiranje
Računovodsko predračunavanje je obdelovanje v denarni in naravni (nedenarni) merski enoti
izraženih podatkov o načrtovanih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Usmerjeno je k sestavljanju računovodskih predračunov, ki zajemajo denarno in v naravnih merskih enotah izražene podatke o načrtovanih sredstvih, obveznostih do njihovih virov, prihodkih, odhodkih, stroških ter prejemkih in izdatkih (SRS 20, 2006). Namen računovodskega predračunavanja je zagotoviti ocenjevanje poslovnih dosežkov odgovornih zaposlencev. S primerjavo uresničenega z načrtovanim dobimo odmike, ki nam služijo kot sodilo za ocenjevanje dosežkov.
Del računovodskega predračunavanja, ki je povezan zgolj z načrtovanjem nalog na finančnem področju14 v organizaciji, je finančno predračunavanje. Ukvarja se z načrtovanjem denarnih tokov oziroma procesov in stanj, povezanih s poslovanjem, vlaganjem (financiranjem) in naložbenjem (investiranjem). Finančno predračunavanje torej prevzema in poglablja le tisti del računovodskega predračunavanja, ki je usmerjen k finančnemu načinu razmišljanja (SRS 20, 2006).
Finančno računovodstvo uporablja predračune, pomembne za celotno organizacijo in njegova razmerja z drugimi (predračunska bilanca stanja, predračunski izkaz poslovnega izida, predračunski izkaz finančnih tokov). Stroškovno računovodstvo pa uporablja podrobne računovodske predračune na notranjem področju delovanja organizacije. Pri teh je pomembna tudi njihova odločevalna vloga, kadar so pripravljeni neposredno za odločanje poslovodstva in obsegajo poleg denarnih tudi v naravnih merskih enotah izražene podatke oziroma informacije. Zato so ti hkrati tudi sestavina poslovodnega računovodstva.
Omeniti velja, da so za obravnavanje posamezne organizacijske enote v organizaciji pomembni gibljivi predračuni splošnih stroškov po stroškovnih mestih, predračuni stroškov po mestih odgovornosti, predračuni stroškov, odhodkov in prihodkov ter podobni predračuni (Turk in drugi, 2000, str. 135).
Planiranje ali načrtovanje je zavestno določanje prihodnjega delovanja in obnašanja
organizacije na podlagi predvidevanja prihodnosti (Turk in drugi, 2000, str. 49). Pri tem so pomembni poslovni cilji, to so izidi, ki jih želi doseči organizacija, saj njihovo uresničevanje vodi do udejanjanja planiranega.
Planiranje je kot del managementa odločitvena funkcija. Predračunavanje pa je kot del računovodstva informacijska funkcija. Iz tega izhaja, da je predračun lahko le podlaga planu.
Plan ali načrt je cilj, ki ga sprejme vodstvo podjetja, kar pomeni, da je lahko le eden. Predračunov pa je lahko več in eden izmed njih vedno postane plan. Predračun postane plan,
13 Ekonomisti obravnavamo podjetje kot poslovni sestav, ki vsebuje izvajalni (poslovne funkcije), odločevalni
(poslovodne oz. managementske funkcije) in informacijski (računovodske funkcije) sestav.
14 Za razliko od računovodskega, ki lahko obdeluje tudi nedenarne vrednosti, je finančno predračunavanje
povezano le z vrednostmi izraženimi v denarni merski enoti, pa še to le s tistimi, ki zadevajo finančne naloge (SRS 20, 2006).
ko ga za svoj cilj sprejme poslovodstvo. To je razlog, da je predračun opredeljen kot celovit formalni načrt, ki vrednostno opredeljuje prihodnje poslovanje podjetja in vsebuje (ibid., 137):
1) vnaprej opredeljeno poročevalsko enoto (organizacija, organizacijska enota, proizvod,…), 2) opredelitev prihodnjega obdobja (navadno eno poslovno leto, lahko krajše ali daljše), 3) vrednostno opredelitev (da lahko računamo odmike med predračunom in obračunom). V zadnjem poglavju bom izdelal stroškovno-računovodske predračune; predračunske kalkulacije v zvezi s procesom ustvarjanja učinkov (pranja) – kalkulaciji stroškovnih cen in predračunske kalkulacije prodajnih cen. Pri tem je dobro poznati tudi osnovne metode predračunavanja.
3.2.2 Metodika računovodskega predračunavanja
Obstaja mnogo načinov računovodskega predračunavanja, med najpogostejšimi metodami pa avtorji (Turk in drugi, 2000, 148) navajajo sledečo delitev:
1) Po vidiku, kako ali sploh prilagajamo ekonomske kategorije doseženemu obsegu ločimo: mirujoče (statično) predračunavanje (angl. statical budgeting) in
gibljivo (dinamično) predračunavanje (angl. dinamical budgeting).
2) Po vidiku, kaj je podlaga za predračun, pa ločimo:
rastoče predračunavanje (angl. incremental budgeting) in ničelno predračunavanje (angl. zero based budgeting).
Posledek statičnega predračunavanja je statični ali imenovan tudi stalni predračun. Značilno je, da se ta izdeluje za določen obseg dejavnosti. Ker pa je dejanski obseg ponavadi različen od predvidenega, so v tem predračunu glede na velikost obsega različne tudi ekonomske kategorije, ki se uporabijo pri izračunu. Zato so tudi odmiki pri statičnem predračunavanju zelo veliki (različne kategorije pri različnih obsegih), lahko neugodni, čeprav so bile poslovodne odločitve odlične. To je glavni razlog, zakaj ta metoda ni najbolj uporabna.
Je pa za ugotavljanje uspešnosti pri različnih obsegih dejavnosti zelo priročen gibljivi ali
dinamični predračun, ki ima tri glavne prednosti (Turk in drugi, 2000, 148):
uporabnost ne glede na obseg dejavnosti
možnost ugotoviti optimalen obseg stroškov pri različnih ravneh dejavnosti, in posledično določiti pričakovane stroške ter odmik od kasneje uresničenih
možnost ugotoviti različen obseg stroškov pri različnem obsegu dejavnosti v pogojih negotovosti
Pri rastočem predračunavanju je podlaga za predračun uresničeno oz. doseženo v preteklem
obdobju. Ta metoda je največkrat uporabljena v slovenskih organizacijah. Slabost metode je, da se v naslednja obdobja vnašajo vse neracionalnosti, ki so bile prisotne v preteklem obdobju. To je razlog, da si v organizacijah bolj prizadevajo za ustvarjanje ustrezne podlage kot pa za zniževanje stroškov. Tipičen primer takšnega predračunavanja je prisoten pri državni upravi in njenem proračunu, kjer si vsak prizadeva, da bi tisto, kar mu je bilo dodeljeno tudi porabil.
Ničelno predračunavanje pa izhaja iz dejstva, da noben znesek ne more biti upoštevan v
predračunu, če ni utemeljeno, da je potreben za realizacijo programa. Zanj je značilna predpostavka, da je treba vse dosedanje dejavnosti analizirati in jih vključiti v predračun le, če so nujno potrebne. Zato mora biti vsak izdatek in vsak strošek posebej upravičen. Prednost tega postopka je zmanjševanje stroškov oz. zagotavljanje racionalnejše porabe, slabost pa, da
je ta postopek zelo zapleten, saj se porabi veliko časa za usklajevanje. Zato je ta način z vidika racionalnosti samega predračunavanja pogosto neutemeljen.
V praksi je priporočljivo kombiniranje obeh sistemov, tako da se ničelno predračunavanje upošteva pri sorazmerno velikih vrednostih, pri drugih (manjših) pa rastoče predračunavanje. Predračuni stroškovnih in prodajnih cen, ki jih bom izdelal v zadnjem poglavju bodo dinamični, saj bodo uporabni za različne obsege dejavnosti pranja. Tako bo moje predračunavanje dinamično, ker pa bom kot podlago za dinamični predračun uporabil podatke o realiziranih stanjih v preteklih obdobjih, bo šlo za rastoče predračunavanje.
Za razumevanje osnove predračunavanja in planiranja v bolnišnicah je potrebno poznati sam način pridobivanja prihodkov oziroma financiranja bolnišnic v Sloveniji.
3.3 Financiranje bolnišnic
3.3.1 Pridobivanje prihodkov v bolnišnicah
Bolnišnice v Sloveniji pridobivajo prihodke (oziroma sredstva): ◄ od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (po pogodbi)
◄ od Ministrstva za zdravje za naloge, financirane iz državnega proračuna (po pogodbi) ◄ od ustanovitelja v skladu z aktom o ustanovitvi
◄ s trženjem medicinskih storitev ◄ s trženjem nemedicinskih storitev in ◄ od donatorjev (z donacijami).
Največji del sredstev bolnišnice pridobivajo preko slovenske zdravstvene zavarovalnice, ki kot plačnik zdravstvenih storitev zastopa zavarovance. Razmerja so opredeljena v pogodbenih odnosih s to zavarovalnico, ki se imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Najpomembnejši dokument, ki določa financiranje bolnišnice in razmerja med njo in ZZZS, se imenuje Pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev. V njej so navedeni obsegi storitev, ki jih mora za zavarovance opraviti bolnišnica, in sredstva, ki bodo prejeta za uresničen obseg storitev v okviru te pogodbe.15
Preden sploh pride do sklepanja omenjene pogodbe, pa morajo biti sprejeti izhodiščni dokumenti, ki na državnem nivoju določajo programe, kapacitete in sredstva za zdravstveno varstvo. Tako se vsako leto na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB1) sestavi besedilo Splošnega dogovora. Vsebina besedila se določi v tristranski arbitraži, ki jo tvorijo predstavniki:
• Ministrstva za zdravje,
• Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) in
• slovenskih izvajalcev zdravstvenih storitev (Zdravniške zbornice, Združenja zdravstvenih zavodov, Lekarniške zbornice, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnosti socialnih zavodov in Skupnosti organizacij za usposabljanje).
15 Po pogodbi teče financiranje bolnišnice na osnovi mesečnih akontacij ZZZS, ki predstavljajo dvanajstino
letnega pogodbenega zneska. Vsake tri mesece se izvaja obračun – poračun opravljenih zdravstvenih storitev v trimesečju. Program je načeloma plačan le do obsega določenega v pogodbi (Soršak, 2004, 123).
3.3.2 Pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev
S Splošnim dogovorom partnerji določijo program zdravstvenih storitev in izhodišča za njegovo izvajanje ter oblikovanje cen za pogodbeno leto. Za natančnejšo opredelitev delovanja posamezni partnerji sklenejo še Področne dogovore za posamezne skupine izvajalcev (bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča itd.). Tako se za bolnišnice oblikuje
Področni dogovor za bolnišnice.16 Določila Splošnega dogovora in Področnega dogovora za
bolnišnice so torej podlaga za pogajanje med ZZZS in bolnišnicami.17 Pogajanje se začne, ko ZZZS objavi javni razpis programov in storitev. V pogajanjih se določi vsebina že prej omenjene Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev (v nadaljevanju Pogodba). Ta pogodba je dejansko najpomembnejši dokument, ki določa financiranje bolnišnic, saj so v njem dogovorjeni (Letno poročilo SB Maribor 2004, Letno poročilo SB Celje 2005):
program zdravstvenih storitev po dejavnostih, kadrovske kapacitete,
vrednost programov in cene storitev (finančni načrt), načini in roki plačevanja opravljenega dela in
pogodbene kazni in druge medsebojne pravice in obveznosti.
Največ prihodkov slovenske bolnišnice prejmejo od ZZZS. V zvezi s financiranjem s strani ZZZS pa morajo na ekonomskem področju v bolnišnicah opraviti ogromno dela, povezanega s planiranjem in predračunavanjem.
3.4 Planiranje in predračunavanje v bolnišnicah
3.4.1 Finančni načrt
V večjih slovenskih splošnih bolnišnicah imajo v okviru ekonomskih oddelkov vzpostavljen poseben oddelek, ki se ukvarja z računovodskim planiranjem in analiziranjem. Ta oddelek pri planiranju programa zdravstvenih storitev in zgoraj navedenih postavk tako rekoč opravlja dvojno funkcijo, saj pred pripravljanjem izhodišč za pogajanje o Pogodbi (z ZZZS) oblikuje tudi dejanski računovodski predračun za celotno organizacijo. Ta predračun oziroma plan se imenuje finančni načrt. Ker je za bolnišnice značilno, da so ustanovljene za opravljanje javne službe, ki vrednostno in po obsegu predstavlja skoraj celotno delovanje bolnišnice, je tudi večina dela, ki ga opravi planski oddelek, usmerjena k predračunavanju za te potrebe.
Osrednji predračunski dokument v bolnišnicah je torej finančni načrt, ki je kasneje tudi del Pogodbe. Osnovo za oblikovanje finančnega načrta ali za osrednje načrtovanje v bolnišnicah predstavljajo naslednje pravne podlage in izhodišča (LP SB Maribor in LP SB Celje, 2005): • Zakon o javnih financah,
• Zakon o računovodstvu,
• Navodila za pripravo proračuna Republike Slovenije, • Proračunski priročnik Republike Slovenije
16 V področnem dogovoru za bolnišnice je na primer zapisano, da mora biti v splošnih bolnišnicah finančni delež
specialistične ambulantne dejavnosti brez dializ enak najmanj 20 % sredstev za akutno bolnišnično obravnavo.
17 Omeniti velja tudi čas sklepanja pogodb. Vlada RS je določila besedilo Splošnega dogovora za pogodbeno leto
2004 na svoji seji dne 4. 3. 2004. Arbitraža je na seji 1. 6. 2004 določila besedilo Področnega dogovora za bolnišnice za pogodbeno leto 2004. ZZZS je podpisal s SB Celje Pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2004 septembra 2004. Po podpisu pogodbe med ZZZS in SB Celje pa so se sklepali še aneksi k Splošnemu in Področnemu dogovoru, ki so bistveno spreminjali pogoje poslovanja.
• Jesensko poročilo Urada za makroekonomske analize in raziskave (UMAR-ja),
• Navodila ministrstva za zdravje s temeljnimi ekonomskimi izhodišči in predpostavkami • Splošni dogovor in Področni dogovor
Najpomembnejša osnova za predračunavanje in načrtovanje v bolnišnicah je torej Področni dogovor za bolnišnice za predhodno leto, saj se Pogodba za tekoče leto sklene kasneje, ponavadi šele naslednje leto (glejte sprotno opombo 17). Finančni načrt, posledek planiranja, pa je glavna osnova za oblikovanje kratkoročnih načrtov, ki jih sprejme svet zavoda. Ti kasneje, kot že omenjeno, služijo kot izhodišče za pogajanje z ZZZS. Tako so v alineah zgoraj navedene pravne podlage in izhodišča hkrati upoštevane tudi pri oblikovanju Pogodbe.
3.4.2 Vsebina finančnega načrta
V navodilih o pripravi finančnih načrtov javnih zdravstvenih zavodov za tekoče leto, ki ga pripravlja Ministrstvo za zdravje (kot ministrstvo pristojno za bolnišnice), je opredeljena
vsebina finančnih načrtov, ki morajo zajemati naslednja poglavja:
1. Načrt fizičnega obsega dela
2. Finančni načrt z vsemi predpisanimi izkazi na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu 3. Pregled fizičnih in finančnih kazalcev poslovanja
a) fizični kazalniki (prikazani po skupinah: internistika, kirurgija, oddelki …): za hospitalni del:
• število primerov za ambulantni del:
• število zdravnikov (iz ur) • število pregledov
• število ostalega zdravstvenega osebja (iz ur) • število prvih pregledov
• povprečna ležalna doba • število zdravnikov (iz ur)
• povprečna čakalna doba • število ostalega osebja (iz ur)
• enodnevna bolnišnica • število točk
• dnevna bolnišnica • čakalna doba za prvi pregled
b) finančni kazalniki (oz. podatki za izračun finančnih kazalnikov za):
gospodarnost, odpisanost, dobičkonosnost, stanje financiranja, likvidnost in solventnost 4. Načrt investicij in investicijskega vzdrževanja
5. Načrt zaposlenosti
6. Usmeritve za zagotavljanje celovite kakovosti poslovanja
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je pri pripravi finančnega načrta potrebno tako planiranje temeljnih dejavnosti (načrt fizičnega obsega dela, načrt zaposlenosti in plan investicij in investicijskega vzdrževanja) kot tudi finančno predračunavanje (finančni načrt z predračunskimi izkazi po 28. členu Zakona o računovodstvu).
Poslovanje večjih splošnih bolnišnic v Sloveniji je skozi daljše časovno obdobje po obsegu opravljenih zdravstvenih storitev relativno konstantno in stabilno.18 Računovodski oddelki, zadolženi za planiranje in analiziranje, se pri oblikovanju finančnega načrta in pri pripravljanju pogajalskih izhodišč za Pogodbo z ZZZS ozirajo na obseg zdravstvenih storitev, ki je bil uresničen v preteklem letu. Tako je značilno, da se pri oblikovanju finančnega načrta poslužujejo rastočega predračunavanja.
18 Do večjih sprememb prihaja takrat, ko gre za povečanje zmogljivosti ali kapacitet bolnišnic. V mislih imam
investicije v nove oddelke ali renoviranje starih s hkratnim povečanjem zmogljivosti, znatno povečanje števila zaposlenih in podobno.
