SELLER\u27S RIGHT TO AVOID THE CONTRACT UNDER THE CISG

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. TJAŠA KUKOVIČ ODSTOP OD POGODBE S STRANI PRODAJALCA PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA Diplomsko delo. Maribor, 2013.

(2) UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO ODSTOP OD POGODBE S STRANI PRODAJALCA PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA. Študentka: Tjaša Kukovič Številka indeksa: 71154690 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Kazensko pravo Mentor: dr. Matjaž Tratnik. Maribor, oktober 2013.

(3) Za pomoč in napotke pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem svojemu mentorju, dr. Matjažu Tratniku. Posebna zahvala gre mojim domačim, ki so me ves čas študija podpirali in mi stali ob strani. To delo posvečam njim..

(4) KAZALO POVZETEK ...................................................................................................................... i ABSTRACT ..................................................................................................................... ii 1.. UVOD ..................................................................................................................... 1. 2.. SPLOŠNO O CISG ..................................................................................................... 3 2.1 ZGODOVINSKO OZADJE NASTANKA CISG .................................................................... 3 2.2 ZNAČILNOSTI CISG ..................................................................................................... 5 2.3 STRUKTURA CISG ....................................................................................................... 6 2.4 UPORABA CISG .......................................................................................................... 7 2.4.1 Uporaba CISG na podlagi lastnih pravil ....................................................................... 7 2.4.2 Izključene pogodbe ..................................................................................................... 7 2.4.3 Uporaba ali izključitev uporabe CISG po volji strank................................................... 8 2.4.4 Izločena vprašanja ....................................................................................................... 8. 3.. SPLOŠNO O KRŠITVAH POGODBE IN PRAVNIH POSLEDICAH .................................. 10 3.1 KONTINENTALNI SISTEM .......................................................................................... 10 3.2 SLOVENSKA PRAVNA UREDITEV ............................................................................... 10 3.2.1 NEIZPOLNITEV ........................................................................................................... 11 3.2.2 NEPRAVILNA IZPOLNITEV .......................................................................................... 12 3.2.2.1 Zamuda ...................................................................................................................... 12 3.2.2.2 Izpolnitev z napako .................................................................................................... 13 3.2.2.3 Delna izpolnitev ......................................................................................................... 15 3.3 SISTEM COMMON LAW IN CISG ................................................................................ 16. 4.. ODSTOP OD POGODBE.......................................................................................... 18 4.1 ODSTOP OD POGODBE S STRANI PRODAJALCA PO CISG (64. ČLEN) ............................ 19 4.2 POGOJI ZA PRODAJALČEV ODSTOP OD POGODBE ..................................................... 20 4.2.1 BISTVENA KRŠITEV POGODBENIH OBVEZNOSTI ČLEN 64(1) (a)................................ 20 4.2.1.1 Neplačilo kupnine ...................................................................................................... 24 4.2.1.2 Kršitev obveznosti prevzema .................................................................................... 29 4.2.1.3 Kršitev drugih pogodbenih obveznosti...................................................................... 32 4.2.2 NEIZPOLNITEV V DODATNO DOLOČENEM ROKU ČLEN 64(1) (b).............................. 33 4.2.2.1 Neizpolnitev pogodbe ............................................................................................... 33 4.2.2.2 Neizpolnitev po poteku dodatno določenega roka ................................................... 36 4.3 ČASOVNE OMEJITVE ZA ODSTOP OD POGODBE ........................................................ 38 4.3.1 IZPOLNITEV Z ZAMUDO: ČLEN 64(2) (a) .................................................................... 39 4.3.2 DRUGE KRŠITVE POGODBE: ČLEN 64(2) (b) ............................................................... 39 4.4 IZVEDBA IN UČINKI ODSTOPA OD POGODBE ............................................................. 40 4.4.1 IZJAVA O ODSTOPU ................................................................................................... 40 4.4.1.1 Oblika izjave o odstopu ............................................................................................. 40 4.4.1.2 Preklic izjave o odstopu ............................................................................................. 42.

(5) 4.4.2. UČINKI ODSTOPA OD POGODBE ............................................................................... 42. SKLEP .......................................................................................................................... 44 LITERATURA ................................................................................................................ 46 VIRI ............................................................................................................................. 47 SODNA PRAKSA ........................................................................................................... 47.

(6) POVZETEK Odstop od pogodbe je sankcija s katero prodajalec razveže pogodbeno razmerje, kadar kupec krši pogodbene obveznosti. Gre za oblikovalno pravico, ki je usmerjena v prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja in strankama ni več treba izpolniti pogodbenih obveznosti, oziroma stranki pridobita nazaj predmet že izpolnjenih obveznosti.. Pogoji za odstop od pogodbe so za prodajalca določeni v 64. členu CISG. Prodajalec lahko nemudoma odstopi od pogodbe, če kupec krši katero od svojih pogodbenih obveznosti na podlagi pogodbe ali CISG in ta predstavlja bistveno kršitev pogodbe. V kolikor kupec ni izpolnil svoje obveznosti s tem, da blaga ni plačal ali prevzel, lahko prodajalec postavi kupcu naknadni razumni rok za izpolnitev, po neuspešnem izteku katerega lahko prodajalec odstopi od pogodbe ne glede na to ali je kršitev bistvena ali ne. Pravica do odstopa od pogodbe pa lahko nastane že v trenutku, ko kupec pred iztekom dodatnega roka izjavi, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v tako določenem roku.. Po CISG do razveze nikoli ne pride ipso facto, temveč le po enostranski izjavi prodajalca, da odstopa od pogodbe. Prodajalec mora paziti na pravočasen odstop, saj lahko v primeru, da kupec vendarle plača kupnino, sicer obstoječo pravico odstopa izgubi.. Ključne besede: odstop od pogodbe, CISG, bistvena kršitev pogodbe.. i.

(7) ABSTRACT Avoidance of contract is a remedy available to the seller, if the buyer fails to perform any of his obligations under the contract or CISG. Seller's right to avoid the contract leads to termination of the contractual relationship and the parties no longer have to fulfill a contractual obligation and they both regain any subject or the contractual obligation they might have already fulfilled.. Article 64 CISG identifies the conditions under which the seller will be available to avoid the contract if the buyer breaches his obligations. Regardless of the nature of the breach, the seller may declare the contract avoided if the failure by the buyer to perform any of his obligations amounts to a fundamental breach of contract. In the case of a breach, concerning payment and taking delivery, the seller can fix an additional period of time during which the buyer must perform. If the buyer fails to perform or declare that he will not do so during that period, the seller will be entitled to avoid the contract irrespective of whether the buyer's breach is fundamental or not.. Under the CISG there is no ipso facto avoidance which would operate by law even in the absence of a declaration of the seller. In order to effectively avoid the contract, the seller must give a declaration of avoidance. The seller must be careful to declare the contract avoided within the time limits. If the buyer has paid the price after all, the seller loses the right to declare the contract avoided.. Keywords: Avoidance of contract, CISG, Fundamental breach of contract.. ii.

(8) 1. UVOD Na področju gospodarskega pogodbenega prava je že vrsto let prizadevanje po odpravi razlik v nacionalnih pravnih ureditvah zelo veliko. S sprejemom mednarodne Konvencije Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, za katero se uporablja naziv Dunajska konvencija ali kratica CISG,1 so se poenotila pravila prodajne pogodbe. Poglavitni razlog za poenotenje niso bile razlike v ureditvi prodajne pogodbe v nacionalnih pravnih redih, temveč sta bila poglavitna razloga ta, da se prodajna pogodba pogosto sklene ustno in je med najpogostejšimi mednarodnimi posli. Prodajna pogodba predstavlja najpomembnejšo mednarodno gospodarsko transakcijo in je temeljni posel za vrsto pogodb, ki mednarodno prodajno pogodbo spremljajo.. CISG bistveno prispeva k uvajanju varnosti v trgovinske menjave, njen namen pa je zagotoviti sodobno, enotno in pravično ureditev za pogodbe mednarodne prodaje blaga, ki bi veljala, kadar je takšna pogodba sklenjena med strankami s sedežem poslovanja v državah pogodbenicah.. Tematika diplomskega dela je odstop od pogodbe s strani prodajalca po CISG. Uvodoma je prikazana zgodovina nastanka, splošne značilnosti, struktura in področje uporabe konvencije. Ker sankcije, kot je odstop od pogodbe, sledijo kršitvam pogodbenih obveznosti je v nadaljevanju splošno prikazan tudi koncept kršitve pogodbe ter razlike in podobnosti v pristopu h kršitvi pogodbe in pravnim sredstvom prikrajšane stranke v CISG in slovenskem pravu. V osrednjem delu je obravnavan institut odstopa od pogodbe in pomembni instituti, ki se v zvezi z odstopom od pogodbe pojavljajo in so na podlagi vključene sodne prakse podrobneje analizirani. Pri iskanju sodne prakse mi je bil v pomoč predvsem informacijski sistem CLOUT2 in posebna zbirka sodnih odločitev na podlagi CISG 1. Kratica CISG po angleškem naslovu Convention United Nations on Contracts for the International Sale of Goods. 2 CLOUT je kratica za Case Law on UNCITRAL Texts, v elektronski obliki dostopno na: www.uncitral.org.. 1.

(9) – Digeste,3 ki v praksi zagotavljata enotnost v uporabi pravil CISG pred sodišči in arbitražami.. V zaključnem delu so zbrane sklepne ugotovitve, dognanja in misli, do katerih me je tekom pisanja vodila obravnavana tematika. Na koncu je navedena literatura, uporabljeni viri in sodna praksa, ki sem jo uporabila.. 3. Digest of case law on United Nations Convention on the international Sales of Goods, v elektronski obliki prav tako dostopno na spletni strani UNCITRAL.. 2.

(10) 2. SPLOŠNO O CISG 2.1. ZGODOVINSKO OZADJE NASTANKA CISG. Z enotnim prodajnim pravom Združenih narodov so se končala dolgoletna prizadevanja za poenotenje prava za mednarodne prodajne pogodbe, katerih začetki segajo v leto 1929 in so tesno povezani z imenom Ernesta Rabela.. Ernest Rabel (1874-1955) je bil pred drugo svetovno vojno profesor prava na univerzah v Leipzigu, Baslu, Kielu, Göttingenu, Münchnu in Berlinu, ki je zaradi svojega židovskega rodu izgubil službo in bil prisiljen emigrirati v Združene države Amerike, kjer je bil profesor na univerzi v Ann Arborju in Harvardu. Leta 1928 je pri inštitutu UNIDROIT4 dal pobudo za poenotenje prava mednarodne prodaje blaga. UNIDROIT je v ta namen ustanovil posebno komisijo, ki so jo sestavljali predstavniki pomembnejših pravnih redov, in ki je pod vodstvom Ernesta Rabela objavila dva osnutka konvencije o mednarodni prodaji blaga. Na podlagi teh osnutkov sta bili leta 1964 oblikovani Haaški konvenciji o Enotnem zakonu o mednarodni prodaji blaga (ULIS)5 in o Enotnem zakonu o sklenitvi pogodb za mednarodno prodajo blaga (ULFIS).6 Ti dve konvenciji nista izpolnili pričakovanj, saj ju je ratificiralo le osem držav, razlog za neuspeh pa naj bi bil, da sta premalo upoštevali interese tedanjih socialističnih držav in držav v razvoju, ki niso sodelovale niti pri pripravi osnutkov, niti na konferenci leta 1964. Odklonilno stališče so zavzele tudi Združene države Amerike, ki prav tako niso sodelovale pri pripravi osnutkov.7. 4. Mednarodni inštitut za poenotenje zasebnega prava (UNDROIT) je bil ustanovljen leta 1926 v okviru tedanje Lige narodov. 5 Uniform Law on the International Sale of Goods. 6 Uniform Law on the Formation of Contracts for the International Sale of Goods. 7 Schlechtriem Peter, Možina Damjan, Pravo mednarodne prodaje: Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2006, str. 2.. 3.

(11) Pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju je bila ustanovitev Komisije Združenih narodov za mednarodno gospodarsko trgovinsko pravo - UNCITRAL8 leta 1966. UNCITRAL je ustanovila Generalna skupščina Združenih narodov, kot razlog za ustanovitev pa navedla dejstvo, da razlike med nacionalnimi zakonodajami pomenijo oviro za svetovno trgovino, UNCITRAL pa naj bi bila sredstvo, preko katerega lahko Združeni narodi igrajo bolj aktivno vlogo pri pospeševanju svetovne trgovine.9. Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga – CISG, je nastala na diplomatski konferenci, ki jo je na podlagi sklepa Generalne skupščine Združenih narodov z dne 16. decembra 1978 na Dunaju sklical generalni sekretar Združenih narodov in je zasedala od 10. marca do 11. aprila 1980. Deponiranje 10 listin o ratifikaciji, sprejemu, potrditvi ali pristopu, ki jih za začetek veljavnosti konvencije zahteva njen člen 99, je bilo doseženo 11. decembra 1986. Pri zaključnem glasovanju je 42 držav glasovalo za konvencijo, 10 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Na slovesnosti 11. aprila 1980 je bila podpisana sklepna listina konference, s položitvijo 9., 10. in 11. listine o ratifikaciji Italije, ZDA in Kitajske pa so bili dokončno izpolnjeni pogoji za to, da je konvencija s 1. januarjem 1988 začela veljati.. Jugoslavija (SFRJ) je kot ena izmed ustanovnih članic konvencijo podpisala 11. aprila 1980, ratificirala pa jo je 27. decembra 1984. Za Republiko Slovenijo konvencija na podlagi nasledstva velja od 25. junija 1991.10. Število držav, ki so uveljavile konvencijo, stalno narašča in do septembra 2013 jo je implementiralo že 80 držav.11. 8. United Nations Commission on International Trade Law – komisija, nastala kot stalni odbor na predlog Madžarske z Resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 2205 (XXI) z dne 17. 12. 1966. 9 Tratnik Matjaž, Ferčič Aleš, Mednarodno gospodarsko pravo, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 2002, str. 212. 10 Schlechtriem P., Možina D., str. 1 do 3. 11 UNCITRAL, dostopno na http://www.cisg.law.pace.edu/cisg/countries/cntries.html (20. 10. 2013).. 4.

(12) 2.2. ZNAČILNOSTI CISG. CISG predstavlja poenotenje prava mednarodne prodaje. Kot instrument poenotenja zagotavlja enoten pravni okvir za čezmejne pogodbe o prodaji blaga, torej za tiste pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo poslovni subjekti s sedežem v različnih državah. Poglavitna značilnost CISG je torej njen mednarodni značaj, ki se kaže v tem, da se uporablja le za pogodbe o mednarodni prodaji blaga, ne pa tudi za t.i. »notranje« pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo domači poslovni subjekti s sedeži na območju iste države. Slednje zapadejo pod nacionalno pravno ureditev.12. CISG kot ratificirana in objavljena mednarodna pogodba na podlagi 8. člena Ustave Republike Slovenije predstavlja veljavno pravo, ki se uporablja neposredno in ima v hierarhiji pravnih aktov primat nad nacionalno zakonodajo. Prevlada CISG nad domačo zakonodajo se, upoštevaje njen mednarodni značaj, nanaša le na položaje, ko gre za mednarodno prodajo blaga, ne pa tudi na položaje, ko gre za »notranjo« prodajo blaga. CISG torej v ničemer ne posega v nacionalne ureditve prodajnega prava, vključno z njihovimi omejitvami oziroma zaščitnimi pravili, ki so izraz suverene oblasti posameznih držav.. Pravila CISG so v celoti dispozitivna, kar pomeni, da se CISG v praksi dejansko uporabi takrat, kadar so izpolnjeni pogoji za njeno uporabo in stranki njene uporabe ne izključita (opting-out), bodisi izrecno, bodisi konkludentno, to je z drugačnim dogovorom. V mednarodni poslovni praksi pretežni del prodaje blaga poteka na podlagi tipskih pogodb in splošnih pogojev poslovanja posameznih prodajalcev oziroma njihovih združenj. V primerih, ko pogodba oziroma splošni pogoji določene pravice in obveznosti strank urejajo drugače kot jih ureja CISG, je v tem delu uporaba CISG izključena. Dispozitivno naravo določb CISG moramo v tem kontekstu razumeti tako, da CISG v praksi vsebinsko dopolnjuje dogovor med strankama mednarodne prodajne pogodbe s tem, da zapolnjuje 12. Primerjaj Bianca Cesare Massimo, Bonell Miachel Joachim, Commentary on the International Sales Law, Giuffre, Milan, 1987, str. 7 do 9.. 5.

(13) praznine oziroma ponuja odgovore na tista vprašanja, ki jih stranki v pogodbi nista uredili ali predvideli. CISG torej gradi na načelu pogodbene svobode v trgovinsko transakcijo vstopajočih subjektov, ki predstavlja del širše zasebnopravne avtonomije.13. Nadaljnja temeljna značilnost CISG je njen univerzalni značaj. Univerzalni značaj CISG je utemeljen z dejstvom, da jo je do danes, septembra 2013 ratificiralo že 80 držav14 z vseh petih kontinentov, ki skupaj opravijo več kot dve tretjini svetovne trgovinske menjave.. 2.3. STRUKTURA CISG. Konvencija je razdeljena na štiri dele. Prvi trije deli (člen 1 do 88 CISG) vsebujejo enotno ureditev prodajnega prava za čezmejne pogodbe o prodaji blaga, četrti del (člen 89 do 101 CISG) pa mednarodnopravne končne določbe.. Prvi del se začne z določbami o predpostavkah veljave in področju uporabe konvencije. Poleg tega vsebuje tudi splošne materialnopravne določbe o razlagi izjav volje, o veljavi običajev, o sedežu ter o obliki pravnih poslov ali ravnanj, ki so ji podobna. Drugi del vsebuje predpise o sklepanju prodajnih pogodb, v tretjem delu pa je normirano prodajno pravo, to je ureditev pravic in obveznosti strank ter pravna sredstva v primeru izpolnitvenih motenj. Na željo skandinavski držav, konvencija omogoča prevzem le tretjega dela ali le drugega dela skupaj s prvim delom, kar izhaja iz 92. člena CISG, pa tudi iz posameznih materialnih določb prodajnega prava.15. 13. Povzeto po Djinović Marko, Rižnik Peter, Mednarodna prodaja blaga: Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga: priročnik za prakso, Ljubljana 2009, str. 13. 14 UNCITRAL, dostopno na http://www.cisg.law.pace.edu/cisg/countries/cntries.html (20. 10. 2013). 15 Schlechtriem P., Možina D., str. 5.. 6.

(14) 2.4. UPORABA CISG. Konvencija se uporablja glede pogodb o mednarodni prodaji blaga, pri čemer pojem prodaje blaga ni izrecno definiran, vendar to ne predstavlja težave, ker je prodajna pogodba jasno opredeljena v vrsti nacionalnih zakonodaj. Njen poglaviten opredelilni element je »menjava blaga za določeno vsoto denarja«.. 2.4.1. Uporaba CISG na podlagi lastnih pravil. Konvencija v prvem odstavku 1. člena določa dva kriterija za svojo uporabo. Po primarnem kriteriju se uporablja, če imata obe stranki sedež oziroma prebivališče v državah pogodbenicah. Če ta kriterij ni izpolnjen pa pride v poštev uporaba po subsidiarnem kriteriju, to je, če pravila mednarodnega zasebnega prava napotujejo na uporabo prava ene države pogodbenice. Pri drugem kriteriju za uporabo konvencije pride do izraza njen univerzalni karakter, saj se konvencija uporabi tudi, če ima le ena od strank sedež oziroma prebivališče v državi pogodbenici ali celo v primeru, ko nobena od strank nima sedeža v državi pogodbenici.16. 2.4.2. Izključene pogodbe. V 2. členu konvencija izključuje njeno uporabo, kadar so pogoji za njeno uporabo iz prvega člena izpolnjeni, vendar pa gre za prodajo določenih taksativno naštetih vrst blaga. Konvencija se ne uporablja za prodajo: (a) blaga, kupljenega za osebno ali družinsko rabo ali za gospodinjstvo, razen če prodajalec kadarkoli pred sklenitvijo pogodbe ali ob sklenitvi pogodbe ni vedel niti bi moral vedeti, da se blago kupuje za takšno rabo; (b) na javni dražbi; (c) v primeru zaplembe ali kakega drugega postopka sodnih oblasti; (d) vrednostnih papirjev in denarja; (e) ladij, gliserjev na zračni blazini in letal; (f) električne energije. Tako je zlasti pomembno ugotoviti, da se CISG ne uporablja za potrošniške prodajne pogodbe. 16. Povzeto po Tratnik Matjaž, Dunajska konvencija kot poenoteno materialno pravo ES glede mednarodne prodaje blaga (prispevek na konferenci), Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor 2009, str. 200.. 7.

(15) Razmerja iz prodajnih pogodb, sklenjenih s potrošniki, so namreč večinoma urejena na nacionalni ravni v predpisih o varstvu potrošnikov,17 pri nas pa tudi z nadnacionalno zakonodajo EU.18. Po 3. členu se CISG ne uporablja v primeru, ko je stranka, ki je naročila blago, hkrati zavezana dobaviti bistven del materiala, potrebnega za izdelavo ali proizvodnjo naročenega blaga in v primeru, ko je stranka, ki mora dobaviti blago, hkrati zavezana izvesti kakšno delo ali storitev, pri čemer to predstavlja pretežni del njene obveznosti.. Člen 5 CISG pa izključuje uporabo CISG za odgovornost prodajalca za smrt ali telesne poškodbe, ki bi jih lahko utegnilo povzročiti katerikoli osebi.19. 2.4.3. Uporaba ali izključitev uporabe CISG po volji strank. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita za uporabo CISG (opting-in). Takšen dogovor je aktualen za primere, ko lastna pravila konvencije ne omogočajo njene uporabe. Stranki pa lahko tudi izključita uporabo konvencije (opting-out), tako, da vprašanja uredita drugače ali pa določita merodajno pravo.20. 2.4.4. Izločena vprašanja. 4. člen CISG izrecno določa, da se konvencija ne uporablja glede vprašanja veljavnosti pogodbe, razen glede obličnosti, za kar CISG v 11. členu jasno določa, da se za prodajno. 17. V naši pravni ureditvi ta razmerja specialno ureja ZVPot. Med drugim z Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L št. 95 z dne 21. 4. 1993, str. 29), direktivo 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij, Direktivo Sveta 85/577/EGS z dne 20. Decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov (UL L št. 372 z dne 31. 12. 1985, str. 31–33), Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (UL L št. 144 z dne 4. 6. 1997, str. 19). 19 Tratnik Matjaž, str. 202. 20 Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 241. 18. 8.

(16) pogodbo ne zahteva nobena oblika. Državam pogodbenicam pa je v 96. členu CISG glede načela neobličnosti dana možnost pridržka. Prav tako se CISG po 4. členu ne uporablja glede učinkov prodajne pogodbe na lastninsko pavico na blagu, ki je predmet prodaje. Glede vprašanj, ki niso urejena v konvenciji, pride v poštev uporaba nacionalnega prava, ki se določi v skladu s pravili mednarodnega zasebnega prava v državi foruma.21. 21. 4 CISG: »This Convention governs only the formation of the contract of sale and the rights and obligations of the seller and the buyer arising from such a contract. In particular, except as otherwise expressly provided in this Convention, it is not concerned with: (a) the validity of the contract or of any of its provisions or of any usage; (b) the effect which the contract may have on the property in the goods sold.«. 9.

(17) 3. SPLOŠNO O KRŠITVAH POGODBE IN PRAVNIH POSLEDICAH Pravni redi različno pristopajo k obravnavi kršitve pogodbe in pravnim sredstvom prikrajšane stranke. Na dogmatični ravni je mogoče ločiti dva pristopa, kontinentalni pristop in common law, čeprav končne praktične rešitve posameznih primerov niso bistveno drugačne.22. 3.1. KONTINENTALNI SISTEM. Po tradicionalnem evropskem kontinentalnem pristopu se pri določanju pravnih posledic kršitev pogodbe sprašujemo o vzroku oziroma načinu kršitve, glede na to pa se diferencirajo sankcije. Osnovni tipi kršitev pogodbe so nemožnost, zamuda in izpolnitev posameznih pogodb z napako. Za ta pristop je značilno zlasti razlikovanje predpostavk in posledic kršitve pogodbe v splošnem pogodbenem pravu in v posebnem režimu, ki velja za nepravilno izpolnitev posameznih pogodb, zlasti prodajne pogodbe (jamčevanje). Medtem ko je splošno merilo odgovornosti praviloma krivdno načelo, odgovarja prodajalec za napake pri prodajni pogodbi objektivno, ne glede na krivdo.23. 3.2. SLOVENSKA PRAVNA UREDITEV. Slovensko pravo v osnovi sledi tradicionalnemu kontinentalnemu pristopu in ločeno ureja več dejanskih stanov kršitve pogodbe. Področje kršitve pogodbe in pravnih posledic je v slovenskem pravu urejeno predvsem v Obligacijskem zakoniku (OZ). Vanj je bila brez pomembnejših sprememb prevzeta vsebina jugoslovanskega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Poleg OZ so viri pogodbenega prava tudi drugi predpisi, zlasti o varstvu potrošnikov (ZVPot). Za obravnavano področje so posebno pomembne določbe, s katerimi. 22. Možina Damjan, Kršitev pogodbe v Konvenciji ZN o mednarodni prodaji blaga in v slovenskem pravu, Podjetje in delo 6/2005, str. 1215. 23 Id. str. 1215, 1216.. 10.

(18) so uresničene zahteve Direktive št. 99/44 o potrošniški prodaji, ki nekatere vidike potrošniške prodajne pogodbe urejajo kogentno ali drugače kot OZ.24. Slovenski pravni red ne pozna enotnega pojma kršitve pogodbenih obveznosti, ampak kršitve klasificira in glede na naravo kršitve določa različne pogoje za uveljavljanje sankcij, za vsako kršitev pa je vsaj načelno mogoče uveljavljati katerokoli sankcijo. Po OZ je v primeru kršitve pogodbenih obveznosti bistvena njena uvrstitev v neizpolnitev ali pa v nepravilno izpolnitev.. 3.2.1. NEIZPOLNITEV. Za neizpolnitev gre nesporno takrat, kadar dolžnik ne stori ničesar v smeri izpolnitve svoje pogodbene obveznosti,25 pravila o neizpolnitvi pa veljajo tudi takrat, ko pogodbena stranka pogodbeno obveznost izpolnjuje, ampak je ta izpolnitev brez pomena za nasprotno stranko. Z vidika interesov nasprotne stranke je njen položaj enak, kot če ne bi bilo nič storjeno v smeri izpolnitve. Tega primera pravna pravila izrecno ne urejajo, pravna teorija in sodna praksa pa takšno ravnanje označujeta kot aliud in ga podrejajo pod primer neizpolnitve. Institut aliud ščiti interese pogodbi zveste stranke, saj ji omogoča, da uveljavlja sankcije po pravilih o neizpolnitvi, ki so zanjo ugodnejša kot pravila za nepravilno izpolnitev.26. V primeru neizpolnitve lahko nasprotna stranka od pogodbe odstopi, torej uveljavlja razvezo pogodbe in odškodnino, lahko pa vztraja pri izpolnitvi in ob tem zahteva odškodnino zaradi zamude pri izpolnitvi. Učinek razveze je tudi, da se vrača tisto, kar je bilo dano na račun pozneje razvezane pogodbe.. 24. Možina Damjan, Kršitev pogodbe, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 325. 103. do 111. člen OZ. 26 Povzeto po Kranjc Vesna, str. 137. 25. 11.

(19) 3.2.2. NEPRAVILNA IZPOLNITEV. Za nepravilno izpolnitev gre, kadar stranka pogodbeno obveznost izpolni, vendar ima ta izpolnitev napake oziroma pomanjkljivosti, skratka izpolnitev ni takšna, kot je bilo dogovorjeno ali kot izhaja iz zakonskih pravil. Oblike nepravilne izpolnitve so izpolnitev z zamudo, izpolnitev s stvarnimi napakami, izpolnitev s pravnimi napakami in delna izpolnitev.27. 3.2.2.1. Zamuda. Dolžnikova zamuda je posebna vrsta kršitve obveznosti, ko dolžnik obveznosti ob zapadlosti ne izpolni, pri čemer obveznost obstaja naprej in jo je še vedno mogoče izpolniti, nastopijo pa tudi druge, z zakonom določene pravne posledice.28 Temeljne določbe zamude in njene posledice OZ ureja v IV. poglavju. Na vprašanje kdaj pride dolžnik v zamudo določba pravi: »Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.«29 Osnovni predpostavki zamude sta tako neizpolnitev in zapadlost obveznosti. To velja, kadar je čas izpolnitve vnaprej določen, sicer pa zamuda nastopi, ko upnik dolžnika opomni. Določba navaja: »Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.«30. Dolžnikova zamuda omogoča uveljavljanje sankcije za primer neizpolnitve, kar pa ni enako kot pri izpolnitvi z zamudo. O izpolnitvi z zamudo govorimo, kadar je izpolnitev opravljena, toda po roku. Izpolnitev z zamudo omogoča uveljavljanje odškodninske sankcije po splošnih pogojih za poslovno odškodninsko obveznost.31. 27. Povzeto po Kranjc Vesna, str. 138. Možina Damjan, str. 373. 29 299(1). člen OZ. 30 299(2). člen OZ. 31 Povzeto po Kranjc Vesna, str. 139. 28. 12.

(20) 3.2.2.2. Izpolnitev z napako. Pravilna izpolnitev pomeni popolno skladnost s pogodbo. Kadar dolžnik opravi določena izpolnitvena ravnanja, vendar njegova izpolnitev odstopa od te skladnosti, gre za kršitev pogodbe, ki jo imenujemo izpolnitev z napako. Naše obligacijsko pravo obravnava izpolnitev, ki ima stvarno ali pravno napako bistveno drugače kot druge kršitve pogodbe.32. Izpolnitev s stvarnimi napakami pomeni, da ima izpolnitev napake v kvaliteti oziroma dejanskih lastnostih.33 Za izpolnitev z napakami so mogoči smiselno enaki zahtevki kot v primeru neizpolnitve, le da so zanje določeni drugačni, predvsem strožji pogoji. Mogoči so zahtevek na izpolnitev, znižanje plačila,34 odstop od pogodbe in odškodnina. Pomembno je, da mora pri uveljavljanju teh zahtevkov upnik napake grajati oziroma notificirati v zelo kratkem času, sicer je prekludiran.35. Ker se za izpolnitev šteje izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti, izpolnitev z napako ne more pomeniti izpolnitve, saj prodajalec svoje obveznosti ni izpolnil. Kljub temu pa prodajalec ne odgovarja za neizpolnitev oziroma zamudo, temveč za napako po posebnem jamčevalnem režimu, po katerem se njegova prvotna obveznost izročiti stvar brez napak preoblikuje v obveznost, da pod določenimi predpostavkami, ki jih mora izpolniti kupec, in glede na kupčevo odločitev izvrši popravilo ali zamenjavo stvari, trpi znižanje kupnine ali odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa odgovarja tudi odškodninsko.36. 32. Povzeto po Možina Damjan, str. 399. Napaka je stvarna (459. člen OZ) -če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali promet, -če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana, -če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane, -če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila. 34 Pri neizpolnitvi se znižanje kupnine ne uveljavlja, tam ni obveznosti plačila, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti. 35 Kranjc Vesna, str. 140. 36 Povzeto po Možina Damjan, str. 402, 403. 33. 13.

(21) OZ ureja tudi institut garancije za brezhibno delovanje stvari, pravila OZ dopolnjujejo pravila o varstvu potrošnikov, ki med drugim določajo, da se te določbe uporabljajo tudi v nepotrošniških pogodbah. Strogi pogoji za uveljavljanje sankcij na strani upnika, predvsem zaradi obveznosti pregleda in notifikacije napak nemudoma po prejemu so z institutom garancije nekoliko omiljeni, saj omogoča zahtevek za popravilo zamenjavo, znižanje kupnine, odstop od pogodbe in odškodnino. Med sankcijami ni mogoče prosto izbirati, kakor pri jamčevanju za stvarne napake. Upnik najprej uveljavlja popravilo, če le to ni izvedeno v primernem roku lahko zahteva zamenjavo, če niti to ni opravljeno v primernem roku, se lahko uveljavlja znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. Prednost instituta je, da se sankcije lahko uveljavljajo kadarkoli v garancijskem roku.. Pravno napako opredeljujemo, kot obstoj pravice tretjega na prodani stvari, zaradi česar je kupčeva pravica izključena, zmanjšana ali omejena, pa kupec o tem ni bil obveščen in ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena.37. Pogoj za prodajalčevo odgovornost je, da tretji pravico uveljavlja, oziroma, da si tretji pravico lasti.38 Tako kot za stvarne napake, tudi za pravne napake velja, da kupčeva vednost zanje ob sklenitvi pogodbe izključi prodajalčevo odgovornost. Pri tem je zakonski standard nekoliko višji, saj za izključitev prodajalčeve odgovornosti ni dovolj, da je kupec za napako vedel ali bi moral vedeti, temveč se je moral z napako tudi strinjati. Vendarle pa na prodajalčevo odgovornost vpliva že, če je kupec ob sklenitvi pogodbe vedel za možnost, da mu bo stvar odvzeta ali da bo njegova pravica zmanjšana ali omejena. Če se možnost uresniči, prodajalec odškodninsko ne odgovarja, kupec pa lahko zahteva vrnitev ali znižanje kupnine.39. Če se pokaže, da tretji uveljavlja svojo pravico na stvari mora kupec o tem obvestiti prodajalca, razen če mu je to že znano. Kupec mora od prodajalca zahtevati, da stvar v 37. 488(1). člen OZ. 489. člen OZ. 39 Povzeto po Možina Damjan, str. 410. 38. 14.

(22) primernem roku oprosti take pravice ali zahteve tretjega, ali pa mu izroči drugo stvar brez napake, kadar gre za generično stvar.40 Pri stvarnih napakah je grajanje obvezna predpostavka prodajalčeve odgovornosti, pri pravnih napakah pa se kupec lahko sklicuje na prodajalčevo odgovornost tudi, če ga o napaki ni obvestil.41. Tudi po izpolnitvi s pravnimi napakami so mogoči enaki zahtevki, torej zahtevek na izpolnitev, odstop od pogodbe in odškodnina, le da so predpostavke za uveljavljanje pravnih napak nekoliko drugačne kot pri uveljavljanju stvarnih napak. Glede zahtevkov pa je namesto zastaralnega roka določen enoletni prekluzivni rok, ki teče od dneva, ko je upnik izvedel za pravico tretjega.. 3.2.2.3. Delna izpolnitev. Delna izpolnitev pomeni, da je dolžnik izpolnil le del svojih pogodbenih obveznosti. Pri sankcioniranju delne izpolnitve se postavi vprašanje, ali se sankcije uveljavljajo le zoper manjkajoči del, ali pa sme upnik sankcije uveljavljati zoper celoto in po katerih pravilih se sankcije uveljavljajo.42 Praviloma upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve,43 torej lahko uveljavlja sankcije zoper celoto. Izjeme od tega pravila pa so, da je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev, če to izhaja iz narave obveznosti,44 pri denarnih obveznostih ima dolžnost sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima poseben interes, da jo odkloni,45 pri prodajni pogodbi pa načeloma velja, da mora kupec sprejeti tudi delno izpolnitev, razen če ima upravičen interes, da sprejme stvar ali količino v celoti.46. 40. 489. člen OZ. Možina Damjan, str. 410. 42 Povzeto po Kranjc Vesna, str. 141, 142. 43 285(1). člen OZ. 44 285(1). člen OZ. 45 285(2). člen OZ. 46 472. člen OZ. 41. 15.

(23) Kot že rečeno, so za vse kršitve pogodbenih obveznosti po našem obligacijskem pravu mogoče enake sankcije, a so pogoji za njihovo uveljavljanje različni, glede na to, ali gre za neizpolnitev, stvarno oziroma pravno napako ali delno izpolnitev. Pri delni izpolnitvi pa mora upnik upoštevati tudi za kakšno napako gre pri neizpolnjenem delu. Pri delni izpolnitvi, kjer izpolnitev dela in neizpolnjen del ali del z napako nista celota, se sankcije uveljavljajo le zoper del pogodbenih obveznosti. Pri delni izpolnitvi, kjer izpolnitev dela in neizpolnjen del pomenita celoto, pa OZ ne daje vedno izrecnih odgovorov. OZ določa le, da sme upnik takrat, ko izpolnitev dela in neizpolnjen del pomenita celoto odstopiti od celotne pogodbe. Na vsa druga aktualna vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavijo, pa se uporabijo pravila Splošnih uzanc za blagovni promet.47. 3.3. SISTEM COMMON LAW IN CISG. Drugi pristop k obravnavi kršitve pogodb in pravnih sredstev, ki je značilen za sisteme common law in se je uveljavil tudi v unificiranem pravu, zlasti v CISG, izhaja iz enotnega koncepta kršitve pogodbe.. CISG enotno obravnava motnje pri izpolnjevanju obveznosti strank in v nasprotju s kontinentalnim pravom ne razlikuje med različnimi oblikami kršitev pogodbe. Pravna podlaga kršitve pogodbe je enostavni in enotni dejanski stan »neizpolnitve«,48 ki se glede na kontekst označuje tudi kot »kršitev pogodbe«.49 Dejanski stan neizpolnitve je izpolnjen, kadarkoli izpolnitev katerekoli obveznosti stranke na kakršenkoli način odstopa od dolgovanega. Pri tem ni odločilno, ali dolžnik obveznosti sploh ne izpolni ali je ne izpolni tako, kot zahteva pogodba, ter ali gre za kršitev glavne ali stranske obveznosti.50. Za ključno vprašanje o pravnih sredstvih, ki jih ima na voljo pogodbi zvesta stranka v primeru kršitve, ni relevantno razlikovanje kršitev pogodbe glede na vrsto kršitve, ampak 47. Povzeto po Kranjc Vesna, str. 142 do 144. Ang.: non-performance, failure to perform. 49 Ang.: breach of contract. 50 Možina Damjan, Podjetje in delo 6/2005, str. 1216. 48. 16.

(24) je za vse vrste kršitve ključno razlikovanje glede na težo kršitve. To pomeni, da se za vsako kršitev pogodbene obveznosti ne omogočajo vse oziroma iste sankcije. Sistem pravnih sredstev temelji na razlikovanju med bistvenimi in nebistvenimi kršitvami pogodbe. Šteje se, da je kršitev bistvena,51 kadar neizpolnitev pogodbene obveznosti nasprotno stranko prikrajša za tisto, kar je upravičeno pričakovala od pogodbe, razen če stranka, ki je kršila pogodbo, tega ni predvidela, niti ni mogla predvideti.52. Pogodbi zvesta stranka lahko vztraja pri izpolnitvi, odstopi od pogodbe, uveljavlja znižanje plačila in odškodnino. Razen odškodnine, ti zahtevki niso mogoči pri vsaki kršitvi, ampak se zahtevki omogočajo predvsem glede na težo kršitve oziroma posledice kršitve z vidika interesov pogodbi zveste stranke.53. 51. Ang.: Fundamental breach. Povzeto po Kranjc Vesna, str. 145. 53 Id. str. 146. 52. 17.

(25) 4. ODSTOP OD POGODBE Odstop od pogodbe54 je najmočnejše orožje upnika, ki ga ima na voljo v primeru, ko dolžnik krši svoje pogodbene obveznosti in s tem poruši njuno medsebojno vzajemno razmerje. Gre za oblikovalno pravico pogodbi zveste stranke, ki je naravnana k prenehanju obstoječega pravnega razmerja in teži k vzpostavitvi prvotnega stanja, to je stanja, kakršno bi bilo, če stranki pogodbe ne bi bili sklenili. Strankama v tem primeru ni treba več izpolniti pogodbenih obveznosti oziroma pridobita nazaj predmet že izpolnjenih obveznosti.55. V mednarodni trgovini je odstop od pogodbe povezan s precejšnimi riziki in negativnimi gospodarskimi posledicami, zatorej velja načelo favor contractus, naj se pogodbe po možnosti ohranjajo v veljavi, odstop od pogodbe pa naj predstavlja ultima ratio in naj bo sredstvo za najtežje izpolnitvene motnje.. V slovenski pravni ureditvi je temeljno načelo obligacijskega prava pacta sunt servanda in tudi naš pravni red teži k izpolnitvi obveznosti ter k doseganju cilja, ki sta si ga stranki s pogodbo zastavili.. Strankama je primarno v interesu, da pogodba ostane v veljavi in da se izpolni, če pa je to nemogoče in če za upnika izpolnitev več ni smiselna, lahko pod določenimi strogimi pogoji odstopi od pogodbe. Upnik postane prost svoje obveznosti, svoj cilj pa lahko poskuša doseči drugje, ne da bi sam kršil pogodbo.. 54. Ang.: Avoidance of contract. Povzeto po Vlahek Ana, Odstop od pogodbe po Dunajski konvenciji, Podjetje in delo 6/2005, str. 1229, 1230. 55. 18.

(26) 4.1. ODSTOP OD POGODBE S STRANI PRODAJALCA PO CISG (64. ČLEN). Ureditev po CISG prodajalcu omogoča odstop od pogodbe na dveh temeljnih predpostavkah. Odstop od pogodbe je mogoč, kadar gre za bistveno kršitev katerihkoli pogodbenih obveznosti nasprotne stranke in v primeru neizpolnitve, ko pogodbi nezvesta stranka ne izpolni obveznosti v dodatnem roku. Ko je izpolnjena katera od vsebinskih predpostavk, prodajalec poda svojo izjavo o odstopu in s tem dejansko uveljavlja svojo pravico do odstopa od pogodbe.. CISG ureja temeljne predpostavke odstopa od pogodbe s strani prodajalca v 64. členu, ki je zrcalna slika 49. člena, ki ureja odstopno upravičenje kupca, v primerih, ko prodajalec krši pogodbene obveznosti. Učinki utemeljenega odstopa od pogodbe so urejeni od 81. do 84. člena CISG. V vseh primerih odstopa od pogodbe pa se od prodajalca zahteva izjava, določena v členu 26 CISG.. CISG stremi k ohranjanju pogodb v veljavi. Odstop od pogodbe omogoča pod strogimi pogoji in le za najtežje kršitve pogodbenih obveznosti. 64. člen CISG navaja:. »Prodajalec lahko izjavi, da razdira pogodbo: a) če pomeni neizpolnjevanje katerekoli obveznosti, ki jo ima kupec na podlagi pogodbe ali te konvencije, bistveno kršitev pogodbe; ali b) če kupec tudi v dodatnem roku, ki ga je prodajalec določil v skladu s prvim odstavkom 63. člena, ni izpolnil svoje obveznosti, da plača kupnino ali prevzame dobavo blaga, ali je izjavil, da tega ne bo storil v tako določenem roku.«56. 56. 64(1) CISG: »The seller may declare the contract avoided: a) if the failure by the buyer to perform any of his obligations under the contract or this Convention amounts to a fundamental breach of contract; or b) if the buyer does not, within the additional period of time fixed by the seller in accordance with paragraph (1) of article 63, perform his obligation to pay the price or take delivery of the goods, or if he declares that he will not do so within the period so fixed.«. 19.

(27) Prodajalčev odstop od pogodbe je po CISG načeloma mogoč le v primerih, ko kupec krši svoje pogodbene obveznosti in ta kršitev predstavlja bistveno kršitev v smislu 25. člena CISG. Izjemo tega pravila predstavlja člen 64(1) točka (b), ki omogoči prodajalcu, da tudi v primeru, ko ne gre za bistveno kršitev odstopi od pogodbe z uporabo tako imenovanega »Nachfrist« mehanizma. Pri tem postopku dejstvo, da pogodba ni bila izpolnjena niti v dodatnem roku, povzroči enake posledice kot bistvena kršitev. Pri tem je treba posebej poudariti, da je ta možnost odstopa mogoča le v primerih, ko gre za neizpolnitev pogodbe, torej za neplačilo kupnine ali za neprevzem blaga, druge kršitve pa ne pridejo v poštev.57. Člen 64(2) določa časovne omejitve v okviru katerih lahko prodajalec izjavi, da odstopa od pogodbe.. 4.2. POGOJI ZA PRODAJALČEV ODSTOP OD POGODBE. 4.2.1. BISTVENA KRŠITEV POGODBENIH OBVEZNOSTI ČLEN 64(1) (a). Člen 64(1) točka (a) CISG dovoljuje prodajalcu, da odstopi od pogodbe, če kupec bistveno krši pogodbo. Kršitev se lahko nanaša na neizpolnitev katerekoli obveznosti kupca, ki je določena s pogodbo ali s konvencijo. Bistvena kršitev pogodbe58 določa mejo med položaji, ki v primeru kršitve pogodbe pogodbi zvesti stranki omogočajo uporabo običajnih pravnih sredstev, ter tistimi, ki zahtevajo strožja sredstva, kot je odstop od pogodbe. Vsebino bistvene kršitve najdemo v 25. členu CISG, ki določa: »Šteje se, da je kršitev pogodbe, ki jo stori ena stran bistvena, če je s tem drugi strani povzročena taka škoda, da je dejansko ostala brez tistega, kar je. 57. Primerjaj Huber Peter, Mullis Alastair, The CISG - A new textbook for students and practitioners, Sellier European Law publishers, Germany 2007, str. 325. 58 Fundamental breach of contract, wesentlicher Vertrags-Bruch, contravention essentielle, bitna povreda ugovora.. 20.

(28) upravičeno pričakovala od pogodbe, razen če stran, ki je storila kršitev, ni predvidela take posledice, niti bi jo v enakih okoliščinah predvidela razumna oseba enakih lastnosti.«59. Definicijo bistvene kršitve sestavljata dva elementa: 1. Kršitev mora biti taka, da stranka dejansko ostane brez tistega, kar je upravičeno pričakovala od pogodbe; 2. Možnost odstopa je kljub obstoju bistvene izgube omejena z vprašanjem, ali je stranka kršiteljica tako škodo sploh predvidela oziroma ali je bila škoda objektivno predvidljiva.. Kršitev pogodbe mora torej imeti določeno težo, da lahko govorimo o bistvenosti kršitve po CISG. Stranka mora dejansko ostati brez tistega, kar je upravičeno pričakovala od pogodbe. Kaj je upravičeno pričakovanje in kakšen pomen ima določena obveznost za stranko, pa je abstraktno težko določiti, saj je to odvisno od okoliščin primera, od konkretno sklenjene pogodbe in od poslovnih običajev ter prakse med strankama. Pri tem se ne oziramo na to, ali je obveznost bistvena ampak je pomembno le, če je bistvena kršitev pogodbe. Zahteva po resnosti kršitve kot predpostavki za odstop od pogodbe je v mednarodni trgovini še posebej pomembna zaradi visokih stroškov, ki v primeru odstopa nastanejo, po drugi strani pa se želi preprečiti, da bi katera od strank v primeru nepomembne kršitve odstopila od pogodbe iz drugih, skritih razlogov, kot je na primer rast ali padec cen blaga na trgu.. Četudi stranka pretrpi prikrajšanje, se lahko pogodbi nezvesta stranka obrani pred prenehanjem pogodbe, če dokaže, da rezultata takšne kršitve ni predvidela, niti je ne bi predvidela oseba enakih lastnosti v enakih okoliščinah. V tem primeru govorimo o oženju pravice do odstopa s testom predvidljivosti, ki je sestavljen iz subjektivnega testa, pri katerega predmet presoje je konkretni kršitelj pogodbe, ta možnost zožitve pa je 59. 25 CISG: »A breach of contract committed by one of the parties is fundamental if it results in such detriment to the other party a substantially to deprive him of what he is entitled to expect under the contract, unless the party in breach did not foresee and a reasonable person of the same kind in the same circumstances would not have foreseen such a result«.. 21.

(29) korigirana z objektivnim testom, to je standardom razumne osebe enakih značilnosti v enakih okoliščinah, ki možnost odstopa zopet razširi. To pomeni, da bo šlo za bistveno kršitev, četudi kršitelj ni predvidel posledic kršitve, predvidela pa bi jih abstraktna oseba enakih lastnosti in v enakih okoliščinah kot kršitelj. Torej v primeru, ko ne bo zadoščeno obema testoma, ne bo šlo za bistveno kršitev, ne glede na prikrajšanje, ki ga pogodbi zvesta stranka utrpi.60. V skladu s 25. členom CISG definicijo bistvene kršitve v konkretnem primeru tvorijo sodišča sama. Kadar se odloča, ali je kupec zagrešil bistveno kršitev v skladu z določbo 64(1)(a) CISG, je odločilen kriterij, ali kršitev pogodbe povzroči prodajalcu takšno škodo, da je bil le ta bistveno prikrajšan za tisto, kar je upravičeno pričakoval od pogodbe. Po splošnih okvirih konvencije in njeni interpretaciji v sodni praksi se pojem bistvene kršitve običajno razlaga ozko, da se prepreči pretirana uporaba instituta odstopa od pogodbe.. Številni primeri iz sodne prakse se lahko razvrščajo glede na tri tipe kršitve pogodbe, in sicer neplačilo kupnine, zavrnitev prevzema blaga in neizpolnitev drugih obveznosti, določenimi s pogodbo.61 V naslednjem primeru62 je sodišče druge stopnje ugotavljalo ali je kupčev neprevzem dobave blaga v konkretnem primeru res pomenilo bistveno kršitev pogodbe. Reklo je, da kupčeva zamuda nekaj dni glede prevzema blaga, v danem primeru ne predstavlja bistvene kršitve pogodbe v smislu člena 25 CISG, in da kupec glede na okoliščine primera ni mogel predvideti, da bo zamuda nekaj dni pomenila bistveno kršitev pogodbe, da bo prodajalec s tem utrpel prikrajšanje in odstopil od pogodbe.. 60. Povzeto po Vlahek Ana, Podjetje in delo 6/2005, str. 1232 do 1236. Primerjaj UNCITRAL Digest of case law on the United Nations Convention on the International Sales of Goods, dostopno na: http://www.uncitral.org/uncitral/en/case_law/digests/cisg.html (14. 09. 2013). 62 Court of Appeal of Grenoble, 4. 2. 1999, CISG ONLINE No. 443, dostopno na http://cisgw3.law.pace.edu/cases/990204f1.html (14. 09. 2013). 61. 22.

(30) Med kupcem iz Francije in španskim prodajalcem je bila sklenjena pogodba za dobavo 860,000 litrov čistega pomarančnega soka. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bodo dobave razporejene od meseca maja do meseca decembra v letu 1996. V zameno za znižanje kupnine, sta se stranki dogovorili, da bo septembrska dobava potekala konec meseca avgusta. V času prodajalčeve dobave blaga konec meseca avgusta, je kupec blago zavrnil v mesecu septembru pa je zahteval, naj prodajalec dobavi dogovorjeno blago. Ker je prodajalec zavrnil zahtevo kupca, naj mu v mesecu septembru dobavi blago, je moral kupec potrebno blago nabaviti po višji ceni pri drugemu dobavitelju na tržišču, prodajalcu pa ni plačal prejšnjih dobav blaga. Sodišče na prvi instanci, pred katerim je potekal pravdni postopek med strankama, je kupcu naložilo plačilo kupnine za dobavljeno blago. Sodišče prve instance je odločilo, da je bil prodajalec upravičen do odloga izpolnitve svoje obveznosti na podlagi kupčeve zamude glede prevzema blaga. Pritožbeno sodišče je kasneje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in ugotavljalo, ali je bil prodajalec upravičen do odstopa od pogodbe po členu 64(1)(a) CISG. Sodišče je reklo, da kupčeva zavrnitev prevzema blaga konec meseca avgusta ni pomenila bistvene kršitve pogodbe v smislu člena 25 CISG in da ni mogel pričakovati, da bi nekaj dni zamude glede prevzema blaga lahko pomenilo bistveno kršitev pogodbe z njegove strani, saj je prestavitev dobave na konec meseca avgusta upravičeno obravnaval zgolj kot vzajemno dejanje prodajalca v zameno za katero je kupcu ponudil finančno ugodnost v smislu znižanja kupnine. Ker ni šlo za bistveno kršitev pogodbe, bi prodajalec moral kupcu določiti dodatni rok za prevzem blaga. Tako je po mnenju sodišča prodajalčev enostranski odstop od pogodbe pomenil neupravičeno prekinitev pogodbe in je s tem sam kršil pogodbo.. 23.

(31) 4.2.1.1. 63. Neplačilo kupnine. CISG ne ureja načinov plačila kupnine, ampak jih prepušča dogovoru strank. Med najpogostejšimi plačilnimi instrumenti v mednarodni trgovini je dokumentarni akreditiv. 64. V skladu s členom 54 CISG, vsebuje obveznost plačila kupnine tudi vse ukrepe kupca, ki so potrebni za to, da se izvrši oziroma zagotovi plačilo, kot so pridobitev bančne garancije, odprtje akreditiva, pridobitev ustreznih dovoljenj. To pravilo je pomembno zlasti v primerih, ko kupnina ni plačana zaradi tega, ker kupec kakšnega od teh ukrepov ni izvršil.. Neporavnana kupnina oziroma nepravočasno plačilo s strani kupca le redko pomeni bistveno kršitev pogodbe. Neplačilo kupnine bo pomenilo bistveno kršitev le, če bo šlo za namerno in dokončno neplačilo.. To stališče podpirata predvsem dva razloga. Prvič, zgolj zamuda v plačilu običajno ne bo vplivala na interes prodajalca v zvezi z izpolnitvijo pogodbe in drugič, sam obstoj alternative »Nachfrist« mehanizma, podanega v 64(1)(b) CISG nakazuje na to, da konvencija zgolj zamudo v plačilu ne obravnava kot bistveno. Če bi se samo zamuda v plačilu smatrala kot dovolj za bistveno kršitev, bi postala določba 64(1)(b) CISG bolj ali manj brez pomena.. Vendar pa je povsem drugače, kadar je pravočasno plačilo v določenem primeru ključnega pomena, na primer, kadar pogodba ali pomembna poslovna praksa in običaji določajo, da je čas ključnega pomena. Poleg tega je čas lahko ključnega pomena tudi v primeru, ko gre za velika valutna (tečajna) nihanja. Izjeme si je mogoče zamisliti pri deviznih trgih, ki močno fluktuirajo, ali pa v primerih, ko mora prodajalec svojim dobaviteljem plačati. 63. V Ang.: Definite refusal to pay purchase price, definitive failure to pay the price. Dokumentarni akreditiv (documentary credit D/C, tudi letter of credit L/C) je obveznost banke, sprejeta po nalogu naročitelja, da bo upravičencu izplačala določen denarni znesek, če, oziroma potem, ko ji bo upravičenec predložil dokumente, ki so določeni v izjavi banke o odprtju dokumentarnega akreditiva. Več o tem glej: Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 165 do 179. 64. 24.

(32) kupnino točno, morda celo pod grožnjo pogodbenih kazni, sam pa nima denarja niti kreditne sposobnosti v državi plačila.. Ali je čas ključnega pomena je lahko odvisno tudi od tega, ali prodajna pogodba vsebuje določeno klavzulo, kot je na primer klavzula CIF65 ali njej sorodno klavzulo, ki omogoča plačilo z dokumentarnim akreditivom. V tem primeru bo čas plačila ključnega pomena in dokumentarni akreditiv bo moral biti odprt najkasneje na dan odpreme blaga. V tem primeru je prodajalčeva obveznost, da dobavi blago ključnega pomena, kar tudi vpliva na naravo plačilne obveznosti, saj prodajalec ne more biti zavezan da odpremi blago preden je prejel zavarovanje za plačilo kupnine.. Po drugi strani pa zgolj dejstvo, da bo plačilo izvedeno z dokumentarnim akreditivom ne pomeni nujno, da je čas ključnega pomena. Ne glede na to načelno pravilo pa so primeri, kjer se stranki dogovorita za plačilo z dokumentarnim akreditivom brez ključnega časovnega okvirja zelo redki. V spodnjem primeru66 je sodišče reklo, da predstavlja nepravočasna izdaja dokumentarnega akreditiva neplačilo kupnine, da predstavlja plačilo kupnine eno temeljnih obveznosti kupca in je ta kršitev bistvena kršitev pogodbe.. Prodajalec, avstralsko podjetje Downs Investment je sklenil pogodbo s kupcem, malezijskim podjetjem Perwaja Steel, za nakup in dostavo 30.000 metričnih ton odpadnega železa po ceni 164$ za metrično tono. Glede na njuno pisno pogodb, naj bi ladja s pošiljko iz avstralskega pristanišča odplula tekom julija 1996 v Malezijo. Stranki sta se v pogodi dogovorili, da bo plačilo izvedeno z odprtjem nepreklicnega dokumentarnega. 65. CIF, kratica za Cost, Insurance and Fright (stroški, zavarovanje, prevoznina). Incoterms klavzule skupine C so imenovane tudi kot klavzule o odpremi. To pomeni, da dolžnost prodajalca ni le to, da izroči blago prevozniku, ampak mora prodajalec sam tudi organizirati prevoz (odpremiti blago), to je skleniti prevozno in druge s tem povezane pogodbe. Več o tem glej: Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 267 do 268. 66 Supreme Court of Queensland, Court of Appeal, 12. 10. 2001, CISG ONLINE No. 955, dostopno na http://cisgw3.law.pace.edu/cases/011012a2.html (16. 09. 2013).. 25.

(33) akreditiva. 67 Kasneje sta se dogovorila, da bo pošiljka odpravljena avgusta in septembra 1996, akreditiv pa naj se izda dne 1. 8. 1996 za obdobje 60 dni. Stranki sta se že med potekom prejšnjih pogodbenih odnosov dogovorili, da bo prodajalec sporočil podatke o plovilu, preden bo sklenil pogodbo s prevoznikom. Prodajalec je to storil 31. 7. 1996, posredoval pa je tudi podatke o pošiljki in pričakovani čas prihoda. Nekaj časa pred tem, ko bi moral biti priskrbljen dokumentarni akreditiv se je spremenilo vodstvo in struktura upravljanja kupčevega podjetja. Pod to novo strukturo upravljanja podjetja, so se uvedli tudi novi postopki pri izdaji akreditivov. O tem, ali ga bo izdal ali ne, je po novem odločal nadzorni svet. Med tem časom se je prodajalec dogovoril za nakladanje blaga na ladjo. Ker kupec v dogovorjenem času ni izdal akreditiva, ga je prodajalec pisno obvestil, da bo z nakladanjem ladje začel 8. 8. 1996, akreditiv pa mora biti izdan najkasneje 7. 8. 1996. V kolikor kupec tega ne bo storil, se bo štelo, da pogodbeno obveznost zavrača in prodajalec bo prekinil z nakladanjem, odpovedal bo pogodbo s prevoznikom in zahteval povračilo škode. 7. 8. 1996 je kupec sporočil, da akreditiv še ni bil izdan, ker nadzorni svet še odloča o zadevi. Dan po tem, je prodajalec sporočil, da zahteva potrditev pogodbe do sredine naslednjega dne, in ker mu kupec do takrat odgovora ni mogel dati, je prodajalec na ta dan, 9. 8. 1996 odstopil od pogodbe. Primer je obravnavalo Vrhovno sodišče v Queenslandu, ki je ugotovilo, da se za reševanje obravnavanega spora uporabi Konvencija združenih narodov za mednarodno prodajo blaga. Sodišče je reklo, da na podlagi 64. člena CISG prodajalec lahko odstopi od pogodbe, če kupec ne izpolni katere izmed svojih obveznosti, ki predstavljajo bistveno kršitev pogodbe, zato je uporabilo definicijo bistvene kršitve v skladu s 25. členom CISG in ugotovilo, da je nepravočasna zagotovitev dokumentarnega akreditiva v danem primeru bistvena kršitev v okviru člena 25 in 64(1)(a) CISG.. 67. Nepreklicni dokumentarni akreditiv je tisti akreditiv, pri katerem akreditivna banka svoje obveznosti izplačila akreditivnega zneska ne more ne preklicati in ne spremeniti po tem, ko je izjavo o odprtju akreditiva posredovala upravičencu. Več o tem glej: Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 165 do 179.. 26.

(34) Kadar se stranki dogovorita za plačilo kupnine vnaprej, prodajalec ni dolžan dobaviti blaga preden je prejel plačilo zanj. Tako je v primeru,68 ki sledi v nadaljevanju sodišče reklo, da kadar prodajalec izpolni svoj del obveznosti, kupec pa plačilo kupnine resno zavrača neplačilo predstavlja bistveno kršitev pogodbe, ki je predpostavka za odstop od pogodbe.. Nemški prodajalec je prodal kupcu iz Belgije 12600 kg jelenovega mesa. Pogodba je predvidevala, da bo meso dobavljeno v Antwerp, dobava pa naj bi se izvršila po plačilu računa. Kmalu po sklenitvi pogodbe je prodajalec obvestil kupca, da bo del blaga dobavil v Bruselj z letalom. Prodajalec je prosil kupca naj prevzame blago v Antwerpu in Bruslju in izdal račune za obe pošiljki blaga. Ker je kupec zavrnil prevzem blaga v Bruslju, mu je prodajalec ponudil dobavo vsega blaga v Antwerp v pogodbeno dogovorjenem roku za dobavo blaga in ponovno zahteval takojšnje plačilo kupnine. Kupec kupnine ni plačal, sklicujoč se na dejstvo, da prodajalec svoje obveznosti v zvezi z krajem izpolnitve pogodbe ni izpolnil v skladu s pogodbo zato je prodajalec tožil kupca za odškodnino zaradi neizpolnitve pogodbe. Sodišče na prvi instanci je razsodilo v prid tožniku, prodajalcu, sodišče na drugi instanci pa je odločitev potrdilo. Med drugim je reklo, da v primeru, ko je kupec pogodbeno zavezan plačati kupnino vnaprej prodajalec ni zavezan dobaviti blaga preden je zanj prejel dogovorjeno plačilo.. Nepravočasno plačilo kupnine načeloma ne pomeni bistvene kršitve pogodbe, v primeru nebistvenosti, pa lahko pride do odstopa od pogodbe s postavitvijo dodatnega roka za izpolnitev. Tako je v spodaj obravnavanem primeru69 sodišče reklo, da se dejstvo, da je prodajalec čakal nekaj mesecev, preden je odstopil od pogodbe, šteje kot enakovredno postavitvi dodatnega roka za izpolnitev in s tem je kršitev konvertirala v bistveno. Sodišče. 68. Oberlandesgericht Braunschweig, 28. 10. 1998, CISG ONNLINE No. 510, dostopno na http://cisgw3.law.pace.edu/cases/991028g1.html (15. 09. 2013). 69 Court of Arbitration of the International Chamber of Commerce, Case No. 7585 of 1992, CISG ONLINE No. 105, dostopno na http://www.unilex.info/case.cfm?pid=1&do=case&id=134 (15. 09. 2013).. 27.

(35) je reklo, da zgolj nepravočasno plačilo ne pomeni bistvene kršitve in je rešilo obravnavan primer po členu 64(1)(b) CISG.. Italijanski prodajalec in kupec iz Finske sta sklenila pogodbo o prodaji proizvodne linije za izdelavo stirpornih plošč. Stranki sta se dogovorili, da bo kupec po pregledu stroja kot plačilo odprl dokumentarni akreditiv v korist prodajalca. Ker kupec ni odprl dokumentarnega akreditiva v dogovorjenem roku, je prodajalec po treh mesecih in pol odstopil od pogodbe in zahteval poleg plačila pogodbeno dogovorjene provizije, enakovredne 30% kupnine, tudi odškodnino. Arbitražno sodišče je reklo, da je prodajalec v tem primeru upravičeno odstopil od pogodbe, ne glede na to, da zamuda pri odprtju dokumentarnega akreditiva sama po sebi ne pomeni nujno bistvene kršitve pogodbe. Po mnenju sodišča je dejstvo, da je prodajalec čakal nekaj mesecev preden je odstopil od pogodbe štelo kot enakovredno postavitvi naknadnega roka za izpolnitev obveznosti v skladu z 63. členom CISG, po neuspešnem poteku katerega je prodajalec upravičen da odstopi od pogodbe v skladu z 64(1)(b) členom CISG. Sodišče je prav tako odločilo, da je prodajalec upravičen do plačila pogodbeno dogovorjene provizije in odškodnine. Reklo je, da pogodbena določba, da je v primeru prenehanja pogodbe na prošnjo ali po krivdi kupca, vključno z višjo silo dobavitelj upravičen do provizije enakovredne 30% kupnine, nima nobene zveze z odškodnino in nima vpliva na prodajalčevo pravico, da poleg provizije zahteva še odškodnino, za škodo, ki jo je utrpel.. Neplačilo kupnine v določenih okoliščinah ne predstavlja bistvene kršitve. Tako je v primeru70 med italijanskim prodajalcem in kupcem iz Nemčije glede prodaje čevljev prodajalec odstopil od pogodbe neupravičeno, saj neplačilo ni pomenilo bistvene kršitve, ki bi izključilo prodajalčevo možnost, da določi dodatni rok za izpolnitev.. 70. Oberlandesgericht Düsseldorf, 22. 7. 2004, CISG ONLINE No. 916, dostopno na http://www.cisg.law.pace.edu/cisg/wais/db/cases2/040722g1.html (15. 09. 2013).. 28.

(36) Med italijanskim prodajalcem iz in kupcem iz Nemčije je bila sklenjena pogodba glede prodaje čevljev. Stranki sta prvi dogovor dosegli ustno na sejmu čevljev, obenem pa sta se pogovarjali o možnosti zaporednih dobav blaga. Zaradi domnevnega dogovora glede dobave blaga, je med strankama prišlo do spora. Ker sta obe stranki podali nasprotujoči si izjavi o tem, kaj konkretno sta sklenili na sejmu čevljev in njunem nadaljnjem sodelovanju, točnega namena in dogovora strank ni bilo možno ugotoviti. Kupec ni plačal kupnine dveh zaporednih dobav, to je 1.193 parov čevljev, saj je trdil, da se za prodajo teh čevljev nista dogovorila, prodajalec pa je zoper njega uperil tožbo s katero je zahteval plačilo domnevno dogovorjene celotne kupnine. Sodišče je v tem primeru med drugim odločilo, da pogoji za odstop od pogodbe niso bili izpolnjeni. Glede 1.193 parov čevljev, ki predstavljajo del kupčevega celotnega naročila 3.497 parov čevljev, ni bilo glavno vprašanje plačilo kupnine po 58 (1) členu CISG, saj prodajalec nedvomno ni dobavil dogovorjenega blaga, niti določil kupcu dodatnega roka za izpolnitev obveznosti plačila kupnine in prevzema blaga, kot navaja člen 64(1)(b) CISG. V skladu s CISG kupčeva neizpolnitev pogodbene obveznosti ni pomenila bistvene kršitve, ki bi izključila prodajalčevo možnost določitve dodatnega roka, saj v primeru običajne prodaje blaga, kot je v obravnavanem primeru, kjer ni vključeno pokvarljivo blago ali blago, ki potrebuje posebno vzdrževanje med prevozom in njegovim shranjevanjem niti kršitev obveznosti prevzema blaga niti neplačilo kupnine ne utemeljuje bistvene kršitve pogodbe.. 4.2.1.2. Kršitev obveznosti prevzema. Situacije v zvezi s kršitvijo obveznosti prevzema so zelo podobne tistim v zvezi z obveznostjo plačila kupnine. Zgolj zamuda glede prevzema blaga bo predstavljala bistveno kršitev le v primeru, ko bo pravočasen prevzem bistvenega pomena, kar pa lahko izhaja iz pogodbe same ali pa iz legitimnega interesa prodajalca. V primerih, ko prodajalec nujno rabi skladiščne ali transportne prostore ali ko je blago, ki je predmet pogodbe pokvarljivo, bo neizpolnitev obveznosti prevzema blaga pomenila bistveno kršitev pogodbe.. 29.

(37) Obveznost prevzema blaga predstavlja tudi obveznost kupca, da stori vse potrebno, da lahko prodajalec blago dobavi. V skladu s 60. členom CISG mora kupec narediti vse potrebno, da prodajalcu omogoči dobavo blaga in s tem izpolnitev pogodbe. V primeru,71 ki ga navajam v nadaljevanju je sodišče odločilo, da je kupec s tem, ko ni najel ladje onemogočil prodajalcu izpolnitev pogodbene obveznosti in s tem bistveno kršil pogodbo. Stranki sta sklenili pogodbo o prodaji fižola, ki je bila podrejena klavzuli FOB. 72 S pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo plačilo izvedeno z nepreklicnim dokumentarnim akreditivom in da bo blago v državi prodajalca pregledal inšpekcijski biro. Kasneje sta stranki sporazumno spremenili pogodbeno dogovorjeno ceno in določili datum nakladanja. Prodajalec je dobavil blago do pristanišča nakladanja in sporočil kupcu, da je blago pripravljeno za nakladanje. Kot je bilo dogovorjeno, je v pristanišču bilo blago pregledano in certificirano s strani inšpekcijskega biroja. Dogovorjen datum nakladanja je potekel, ne da bi kupec najel ladjo ali se kakorkoli odzval na prodajalčevo prošnjo, s katero je opominjal kupca, da je blago pripravljeno za nakladanje. Teden dni kasneje, je kupec poslal prodajalcu pismo, v katerem ga je obvestil, da bo blago pregledal SGS,73 ker je bilo ugotovljeno, da je del blaga obarvan. Prodajalec je odgovoril, da je to nesprejemljivo, saj tak pregled ni bil določen v pogodbi in je še naprej zahteval, da kupec najame ladjo za prevoz blaga. Kupec je prodajalcu sporočil, da je SGS ugotovil, da blago ni bilo istovetno z blagom dogovorjenim v pogodbi in zato ni poslal ladje. Da bi prodajalec ublažil svoje izgube, je blago, ki je bilo shranjeno v pristanišču po tem, ko je potekel čas za pridobitev dokumentarnega akreditiva s strani kupca, prodal drugemu kupcu. Prodajalec je zahteval 71. China International Economic & Trade Arbitration Commission (CIETAC), 22. 3. 2001, CISG ONLINE No. 1442, dostopno na http://cisgw3.law.pace.edu/cases/010322c1.html (15. 10. 2013). 72 FOB, kratica za Free on board. Pri Incoterms klavzulah skupine F je značilno, da mora prodajalec blago dobaviti določenemu prevozniku, ki ni nujno prvi prevoznik, ki blago dejansko odpelje iz tovarne. Čeprav klavzula skupine F nujno ne pomeni, da ves prevoz bremeni kupca, se klavzula F dogovori takrat, kadar večji del prevoza bremeni kupca. Več o tem glej: Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 266 do 267. 73 SGS: Société Génerale de Surveillance S.A. Pravni redi navadno določajo, da je kupec dolžan blago čimprej pregledati in obvestiti o pomanjkljivostih prodajalca, sicer lahko izgubi določene pravice. Kupec večkrat nima zadostnega znanja, zato pregled raje prepusti tretjemu. S kontrolo kakovosti se ukvarja precejšnje število organizacij in ena od najpomembnejših je tudi Société Génerale de Surveillance S.A. v Ženevi. Več o tem glej: Tratnik Matjaž, Mednarodno gospodarsko pravo, str. 271.. 30.

(38) odškodnino za razliko v ceni in izgubo blaga, stroške ponovnega razkuževanja, inšpekcijske pristojbine, stroške skladiščenja in izgubo bančnih posojilnih obresti. Arbitražno sodišče je ugotovilo, da se za reševanje danega primera uporabi CISG, kljub temu, da stranki nista določili veljavnega prava, saj sta obe stranki imeli svoj sedež v državah pogodbenicah. Sodišče je ugotovilo, da inšpekcijski pregled s strani SGS ni bil pogodbeno dogovorjen in da je prodajalec izpolnil svoje pogodbene obveznosti s tem, ko je le ta v svoji državi zagotovil inšpekcijski certifikat na podlagi pregleda blaga s strani inšpekcijskega biroja, ki je potrdil, da je blago istovetno s pogodbo. V skladu s pogodbo, ki je vsebovala FOB prevozno klavzulo, je bila obveznost kupca, da najame ladjo, da bi blago lahko bilo dobavljeno v dogovorjeno pristanišče na določen datum. Sodišče je na podlagi tega reklo, da kupec ni izpolnil svoje obveznosti po členu 60 CISG, ki pravi, da mora kupec narediti vse, da prodajalcu omogoči izvršitev dobave. Sodišče je ugotovilo, da je kupec, s tem ko ni najel ladje za prevoz blaga onemogočil prodajalčevo izpolnitev obveznosti in to predstavlja bistveno kršitev pogodbe v skladu s 25. členom CISG. Sodišče je kupcu naložilo plačilo odškodnine, ki je nastala zaradi razlike med pogodbeno in prodajno ceno, stroške, ki so nastali zaradi ponovnega razkuževanja in hrambe blaga, ter odvetniške stroške.. Bistveno kršitev pogodbe lahko predstavlja tudi odklonitev prevzema dela blaga. Nemško sodišče je v naslednjem primeru74 reklo, da kupčeva zavrnitev prevzema več kot polovice dogovorjenega blaga predstavlja bistveno kršitev pogodbe.. Leta 1989 sta kupec iz Nemčije (toženec) in prodajalec iz Italije (tožnik) sklenila kupoprodajno pogodbo za 200 ton zamrznjene slanine, ki naj bi jo prodajalec dostavil v desetih zaporednih pošiljkah. V fazi pred sklenitvijo pogodbe, je kupec poslal prodajalcu ponudbo, da kupi 200 ton zavite slanine, prodajalčev odgovor na to ponudbo, pa se je nanašal na 200 ton neovite slanine. Kupec v odgovoru na nasprotno ponudbo ni 74. Oberlandesgericht Hamm, 22. 9. 1992, CISG ONLINE No. 227, dostopno na http://cisgw3.law.pace.edu/cases/920922gc1.html (15. 09. 2013).. 31.

(39) nasprotoval spremembam ponudbe, kar je pomenilo, da jo je sprejel in pogodba je bila sklenjena. Ko je prodajalec dobavil štiri pošiljke, ki so znašale 83,4 tone, katere je kupec plačal, je kupec zavrnil sprejeti nadaljnjih 116,6 ton slanine. Prodajalec je odstopil od pogodbe in prodal preostalih 116,6 ton slanine po veliko nižji ceni, kot je bila prodajna cena na obeh trgih torej v Italiji in v Nemčiji. Prodajalec je z ravnanjem nasprotne stranke utrpel škodo, zato je vložil tožbo ter zahteval odškodnino in obresti. Sodišče prve stopnje je reklo, da je bila pogodba sklenjena s tem, ko je kupec brez ugovarjanja sprejel prodajalčevo nasprotno ponudbo in da je prodajalec upravičeno odstopil od pogodbe, saj je kupčeva odklonitev prevzema več kot polovice blaga predstavljala bistveno kršitev pogodbe. Sodišče je prav tako priznalo prodajalcu pravico do odškodnine in obresti.. Če kršitev obveznosti prevzema ne pomeni bistvene kršitve pogodbe ali je njena teža dvomljiva, si lahko prodajalec utre pot do odstopa od pogodbe s postavitvijo naknadnega roka v skladu s členom 64(1)(b) CISG.. 4.2.1.3. Kršitev drugih pogodbenih obveznosti. Kršitev drugih pogodbenih obveznosti, kot na primer dolžnost sodelovanja pri proizvodnji blaga, zagotovitve načrtov in risb, dobave materiala ali določenih omejitev uporabe, lahko omogočijo odstop od pogodbe le, če pomenijo bistveno kršitev pogodbe. Če kršitev ni bistvena od pogodbe ni mogoče odstopiti. »Nachfrist« postopek v okviru člena 64(1)(b) CISG je omejen zgolj na plačilo kupnine in prevzem blaga.75. 75. P. Schlechtriem, D. Možina, str. 144.. 32.

(40) 4.2.2. NEIZPOLNITEV V DODATNO DOLOČENEM ROKU ČLEN 64(1) (b). Druga možnost odstopa od pogodbe je za prodajalca urejena v določbi 64 (1) (b) CISG: »Prodajalec lahko izjavi, da odstopa od pogodbe, če kupec ne plača kupnine ali ne prevzame blaga v roku, ki mu ga je določil prodajalec na podlagi prvega odstavka 63. člena CISG, ali če izjavi, da tega na bo storil v tako določenem roku.«76. Določitev dodatnega roka za izpolnitev obveznosti (»Nachfrist«-procedure) daje kupcu še eno možnost (»second chance«), da izpolni pogodbeno obveznost v tako določenem dodatnem roku in uresničuje splošno načelo CISG, da naj se pogodbe po možnosti ohranjajo v veljavi. Po drugi strani pa pomeni varno možnost za prodajalca, saj je ključna značilnost »Nachfrist« mehanizma, da je neodvisen od bistvenosti kršitve in omogoča odstop tudi, ko gre za nebistveno kršitev pogodbe. Če je prodajalec v dvomih ali je kupec bistveno kršil pogodbo ali ne in odstopi od pogodbe po 64(1)(a) CISG, tvega, da sodišče kasneje klasificira kupčevo kršitev kot nebistveno in s tem, ko je neupravičeno odstopil od pogodbe sam krši pogodbo. V takšnem primeru je ugodnejša uporaba »Nachfrist« mehanizma, ki zagotavlja večjo varnost, da bo prodajalec upravičeno odstopil od pogodbe.77. 4.2.2.1 Neizpolnitev pogodbe. Ta možnost odstopa od pogodbe je omejena le na neizpolnitev pogodbe, na strani prodajalca na nedobavo blaga, na strani kupca pa na neplačilo kupnine in neprevzem blaga, za druge kršitve pogodbe pa je odstop mogoč le, če je izpolnjen strožji pogoj, to je bistvenost kršitve.78 76. 64(1) CISG: »The seller may declare the contract avoided: a) if the failure by the buyer to perform any of his obligations under the contract or this Convention amounts to a fundamental breach of contract; or b) if the buyer does not, within the additional period of time fixed by the seller in accordance with paragraph (1) of article 63, perform his obligation to pay the price or take delivery of the goods, or if he declares that he will not do so within the period so fixed.« 77 Primerjaj Huber Peter, Mullis Alastair, str. 329. 78 Vlahek Ana, Podjetje in delo 6/2005, str. 1237.. 33.

No results found