Timber row house in different climates

Full text

(1)Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Anej Lukan. Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje. Maribor, avgust 2017.

(2) Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje. Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih. Študent: Anej Lukan Študijski program: univerzitetni, Arhitektura Smer: Arhitektura Mentor: izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar, univ. dipl. inž. arh.. Maribor, avgust 2017. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih ii.

(3) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Vesni Žegarac Leskovar za pomoč in vodenje pri izdelavi projektne naloge. Prav tako se zahvaljujem prof. dr. Miroslavu Premrovu in Maji Žigart za dodatno pomoč pri izdelavi naloge.. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih iii.

(4) LESENA VRSTNA HIŠA V RAZLIČNIH PODNEBJIH Ključne besede: arhitektura, vrstna hiša, lesena hiša, energijska učinkovitost Povzetek V diplomski nalogi raziskujemo optimizacijo lesene vrstne hiše v treh različnih evropskih podnebjih. V teoretičnem delu naloge bomo opredelili energijsko varčno gradnjo v Evropi, s poudarkom na orientaciji in sestavi ovoja stavb. Dotaknili se bomo tudi posameznih podnebij, v katera bomo kasneje, v praktičnem delu, postavili stavbo. V praktičnem delu bomo analizirali hišo, ki je bila v soavtorstvu s Filipom Jakobom Frasom, Natašo Suhadolnik in Filipom Špiljakom oblikovana pri predmetu Lesene energetsko učinkovite stavbe in jo optimizirali za tri različna podnebja. Ponovno bomo spremembe uvajali predvsem na področju orientacije objekta in sestavi ovoja.. TIMBER ROW HOUSE IN DIFFERENT CLIMATES Key words: architecture, row house, timber frame house, energy efficiency Abstract In the project we research optimization of a timber row house in three different European climates. In theoretical part of the project we define energy efficient construction in Europe, with a focus on orientation and composition of thermal envelope. We introduce climates we will use in second part of the project. In second part we analyze a house, which was co-authored by Filip Jakob Fras, Nataša Suhadolnik and Filip Špiljak and was designed at a workshop Energy-Efficient Timber Houses. We optimize the house for three different climates.. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih iv.

(5) KAZALO 1. UVOD ………………………………………………………………………………………………………………………………………….1 1.1 Namen ter cilji ...................................................................................................................... 1 1.2. 2. ENERGETSKO UČINKOVITA GRADNJA ………………………………………………………………………………………….3 2.1 Energijski tokovi v zgradbi .................................................................................................... 3 2.2. 3. Komponente stavbe ............................................................................................................. 4. 2.2.1. Oblika stavbe in toplotno coniranje........................................................................................ 4. 2.2.2. Orientacija ............................................................................................................................... 4. 2.2.3. Ovoj stavbe ............................................................................................................................. 5. LESENA GRADNJA V SPECIFIČNIH KLIMATSKIH POGOJIH ……………………………………………………………..8 3.1 Klasifikacija energetsko učinkovitih stavb v Evropi ................................................................ 8 3.1.1. Slovenija .................................................................................................................................. 8. 3.1.2. Italija........................................................................................................................................ 9. 3.1.3. Norveška ............................................................................................................................... 10. 3.2. Podnebje in lokacija ............................................................................................................11. 3.2.1. Makroklima ........................................................................................................................... 11. 3.2.2. Mezoklima ............................................................................................................................. 12. 3.2.3. Mikroklima ............................................................................................................................ 12. 3.3. 4. Struktura .............................................................................................................................. 2. Tradicionalna gradnja ..........................................................................................................13. 3.3.1. Palermo ................................................................................................................................. 13. 3.3.2. Oslo ....................................................................................................................................... 13. PROJEKT: ZASNOVA LESENE VRSTNE HIŠE ……………………………………………………………………….….….…14 4.1 Lokacija: Ljubljana ...............................................................................................................14 4.1.1. Klima...................................................................................................................................... 14. 4.1.2. Arhitekturni in energetski koncept ....................................................................................... 15. 4.1.3. Seznam prostorov s kvadraturami in finalnim tlakom.......................................................... 15. 4.1.4. Konstrukcija........................................................................................................................... 16. 4.1.5. Izračun PHPP ......................................................................................................................... 26. 4.1.6. Analiza ................................................................................................................................... 27. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih v.

(6) 4.2. Lokacija: Oslo ......................................................................................................................28. 4.2.1. Klima...................................................................................................................................... 28. 4.2.2. Konstrukcija........................................................................................................................... 28. 4.2.3. Izračun PHPP ......................................................................................................................... 30. 4.2.4. Analiza ................................................................................................................................... 31. 4.3. Lokacija: Palermo ................................................................................................................32. 4.3.1. Klima...................................................................................................................................... 32. 4.3.2. Konstrukcija........................................................................................................................... 32. 4.3.3. Izračun PHPP ......................................................................................................................... 35. 4.3.4. Analiza ................................................................................................................................... 36. 5. ANALIZA REZULTATOV ..…………………………………………………………………………………………………………….37. 6. SKLEP ………………………………………………………………………………………………………………………………………..37. 7. VIRI, LITERATURA .….….……………………………………………………………………………………………………………..38. 8. PRILOGE ..….………………………………………………………………………………………………………………………………39 8.1 Seznam slik .........................................................................................................................39 8.2. Seznam preglednic ..............................................................................................................39. 8.3. Naslov študenta ..................................................................................................................40. 8.4. Kratek življenjepis ...............................................................................................................40. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih vi.

(7) UPORABLJENI SIMBOLI 𝑘𝑊ℎ ] 𝑚2 𝑎. 𝑄ℎ − 𝑙𝑒𝑡𝑛𝑎 𝑒𝑛𝑒𝑟𝑔𝑖𝑗𝑎 𝑝𝑜𝑡𝑟𝑒𝑏𝑛𝑎 𝑧𝑎 𝑜𝑔𝑟𝑒𝑣𝑎𝑛𝑗𝑒 [. 𝑘𝑊ℎ ] 𝑚2 𝑎. 𝑄𝑐 − 𝑙𝑒𝑡𝑛𝑎 𝑒𝑛𝑒𝑟𝑔𝑖𝑗𝑎 𝑝𝑜𝑡𝑟𝑒𝑏𝑛𝑎 𝑧𝑎 ℎ𝑙𝑎𝑗𝑒𝑛𝑗𝑒 [ 𝑘𝑊ℎ ] 𝑚2 𝑎. 𝑄𝑠 − 𝑠𝑜𝑙𝑎𝑟𝑛𝑖 𝑑𝑜𝑏𝑖𝑡𝑘𝑖 [. 𝑘𝑊ℎ ] 𝑚2 𝑎. 𝑄𝑖 − 𝑛𝑜𝑡𝑟𝑎𝑛𝑗𝑖 𝑑𝑜𝑏𝑖𝑡𝑘𝑖 [. 𝑘𝑊ℎ 𝑄𝑣 − 𝑣𝑒𝑛𝑡𝑖𝑙𝑎𝑐𝑖𝑗𝑠𝑘𝑒 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏𝑒 [ 2 ] 𝑚 𝑎 𝑘𝑊ℎ 𝑄𝑡 − 𝑡𝑟𝑎𝑛𝑠𝑚𝑖𝑠𝑖𝑗𝑠𝑘𝑒 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏𝑒 [ 2 ] 𝑚 𝑎 𝑓0 − 𝑓𝑎𝑘𝑡𝑜𝑟 𝑜𝑏𝑙𝑖𝑘𝑒 [𝑚−1 ] 𝑛50 − 𝑧𝑟𝑎𝑘𝑜𝑡𝑒𝑠𝑛𝑜𝑠𝑡 [ℎ−1 ] 𝐴 − 𝑧𝑢𝑛𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑝𝑜𝑣𝑟š𝑖𝑛𝑎 𝑜𝑣𝑜𝑗𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑣𝑏𝑒 [𝑚2 ] 𝑉 − 𝑜𝑔𝑟𝑒𝑣𝑎𝑛𝑎 𝑝𝑟𝑜𝑠𝑡𝑜𝑟𝑛𝑖𝑛𝑎 𝑠𝑡𝑎𝑣𝑏𝑒 [𝑚3 ] 𝑊 ] 𝑚2 𝐾. 𝑈 − 𝑡𝑜𝑝𝑙𝑜𝑡𝑛𝑎 𝑝𝑟𝑒ℎ𝑜𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡 [. 𝑊 𝑈𝑔 − 𝑘𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑡𝑜𝑝𝑙𝑜𝑡𝑛𝑒 𝑝𝑟𝑒ℎ𝑜𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑠𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 [ 2 ] 𝑚 𝐾 𝑊 ] 𝑚2 𝐾. 𝑈𝑓 − 𝑘𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑡𝑜𝑝𝑙𝑜𝑡𝑛𝑒 𝑝𝑟𝑒ℎ𝑜𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑜𝑘𝑣𝑖𝑟𝑗𝑎 [. 𝑊 ] 𝑚2 𝐾. 𝑈𝑤 − 𝑘𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑡𝑜𝑝𝑙𝑜𝑡𝑛𝑒 𝑝𝑟𝑒ℎ𝑜𝑑𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑐𝑒𝑙𝑜𝑡𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑣𝑔𝑟𝑎𝑗𝑒𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑜𝑘𝑛𝑎 [ 𝑔 − 𝑘𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑝𝑟𝑒𝑝𝑢𝑠𝑡𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑠𝑜𝑛č𝑛𝑒𝑔𝑎 𝑠𝑒𝑣𝑎𝑛𝑗𝑎 𝑠𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 [%] 𝐴𝐺𝐴𝑊 − 𝑑𝑒𝑙𝑒ž 𝑧𝑎𝑠𝑡𝑒𝑘𝑙𝑖𝑡𝑣𝑒 𝑝𝑜𝑠𝑎𝑚𝑒𝑧𝑛𝑒 𝑓𝑎𝑠𝑎𝑑𝑒 [%] 𝐴𝐺𝐴𝐹 − 𝑑𝑒𝑙𝑒ž 𝑧𝑎𝑠𝑡𝑒𝑘𝑙𝑖𝑡𝑣𝑒 𝑐𝑒𝑙𝑜𝑡𝑛𝑒 𝑠𝑡𝑎𝑣𝑏𝑒 [%]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Oddelek za arhitekturo mentor: izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih vii.

(8) 1. UVOD. Opredelitev področja in opis problema Energetska učinkovitost stavbe je zaradi ozaveščenosti ljudi o problematiki podnebnih sprememb in toplogrednih plinov postala eden vodilnih kriterijev pri izbiri načina gradnje objektov, saj je v Evropi približno 40% proizvedene energije povezane s potrebami stavb. Lesena energetsko učinkovita gradnja stanovanjskih objektov se zaradi uporabe naravnih materialov v gradnji vse bolj uveljavlja po vsej Evropi. V nekaterih državah, ki so bogate z lesom, lesena gradnja predstavlja večino zgrajenih stanovanjskih objektov. Pozitivne karakteristika lesa in lesenih konstrukcij, kot so ekološka neoporečnost, CO2 nevtralnost, bistveno manjša poraba energije pri pripravi za gradnjo in požarna ter potresna odpornost so argumenti, ki dvigujejo trend gradnje z lesom tudi v državah z manj gozdovi.. Da je stavba energetsko učinkovita, jo moramo zasnovati za specifično lokacijo, na kateri bo zgrajena. Če to isto stavbo prestavimo na drugo lokacijo ali v drugo podnebje, jo moramo prilagoditi. Pri tem moramo upoštevati tako mikro-, mezo- in makroklimo.. 1.1. Namen ter cilji. Vrstno hišo, ki smo jo v soavtorstvu s Filipom Jakobom Frasom, Natašo Suhadolnik in Filipom Špiljakom izdelali pri predmetu Lesene energetsko učinkovite stavbe bomo postavili v tri različna evropska podnebja. Lokacije so Ljubljana, Oslo in Palermo. Analizirali bomo energijske lastnosti stavb ter jih prilagodili tako, da bodo energetsko čim bolj učinkovite. Z delom in raziskovanjem bomo ugotovili, katere so ključne adaptacije, ki jih moramo opraviti, da enako zasnovan objekt deluje v različnih podnebjih.. Cilji diplomskega dela so: . raziskati načela energijske učinkovitosti v gradnji,. . primerjati gradnjo z lesom v Evropi,. . na primeru raziskati bistvo energijsko učinkovitega načrtovanja,. . uporabiti pridobljeno znanje na adaptacijah objektov v drugih podnebjih.. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 1.

(9) 1.2. Struktura. V teoretičnem delu naloge bomo opravili pregled teorije energetske učinkovitosti in referenčne primere lesenih stavb. Opredelili bomo energijsko varčno gradnjo v Evropi, s poudarkom na sestavi ovoja stavb. Dotaknili se bomo tudi posameznih podnebij, v katera bomo kasneje, v praktičnem delu, postavili stavbo. To so oceansko podnebje Norveške, celinsko podnebje Slovenije in mediteransko podnebje Italije. V praktičnem delu bomo predelali hišo, ki je bila v soavtorstvu z Filipom Jakobom Frasom, Natašo Suhadolnik in Filipom Špiljakom oblikovana pri predmetu Lesene energetsko učinkovite stavbe in jo optimizirali za tri različna podnebja. S programom PHPP bomo izračunali energetsko učinkovitost posameznega primera in preverjali toplotno prehodnost, fazne zamike in orientacijo. Ponovno bomo spremembe uvajali predvsem na področju orientacije objekta in sestavi ovoja.. Slika 1.0.1: Karta Evrope, Obravnavane lokacije [vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Geografija_Evrope, 16.6.2015]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 2.

(10) 2. ENERGETSKO UČINKOVITA GRADNJA. Ko govorimo o energetski učinkovitosti stavb, prepogosto mislimo le na količino energije, ki je povezana z ogrevanjem že zgrajenega objekta. Res je, da je to ena izmed pomembnejših karakteristik objekta in da se po tej lastnosti stavbe tudi razvrščajo v energijske razrede, a energetsko učinkovita gradnja zajema še veliko ostalih lastnosti in rešitev v vseh delih cikla obstoja stavbe. Energijsko varčna gradnja se začne s samo izbiro materiala za gradnjo in s tem povezano količino energije za proizvodnjo, transport in odstranitev gradiv. Pri vgradnji stavbnega pohištva, instalacij in gospodinjskih aparatov moramo preučiti lastnosti vsakega elementa in izbrati najprimernejšega. Tudi, ko je stavba že v uporabi, je potrebno vzdrževanje in uporabo prilagoditi potrebam stavbe in njenim energijsko varčnim standardom. [Žegarac, Premrov 2013]. 2.1. Energijski tokovi v zgradbi. Razliko toplotnih dobitkov in toplotnih izgub v stavbi moramo pokriti s toplotnimi sistemi. Ta razlika se imenuje letna toplota za ogrevanje stavbe – Qh in je merodajna v času kurilne sezone. V času aktivnega hlajenja stavbe računamo potrebno letno energijo za hlajenje stavbe – QC. Skupni toplotni dobitki v stavbi so vsota solarnih toplotnih dobitkov – Qs in dobitkov notranjih virov – Qi. Solarne dobitke povzroča radiacija sonca in so posledica sončne energije, ki pride v stavbo skozi prosojne dele ovoja. Dobitke notranjih virov pa sestavlja toplota, dobljena z delovanjem električnih naprav ter toplota, ki jo oddajajo uporabniki stavbe. Skupne toplotne izgube so vsota transmisijskih izgub – Qt in ventilacijskih izgub - Qv. Transmisijske izgube sestavlja toplota, ki prehaja navzven skozi ovoj stavbe, ventilacijske izgube pa toplota, ki jo izgubimo s prezračevanjem stavbe. [Žegarac, Premrov 2013] [1] 𝑄ℎ = (𝑄𝑠 + 𝑄𝑖 ) − (𝑄𝑡 + 𝑄𝑣 ). Slika 2.1: Energijski tokovi v zgradbi [vir: Žegarac – Premrov, 2013, lastna grafika]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 3.

(11) 2.2. Komponente stavbe. Pri načrtovanju energetsko učinkovitih stavb je pomembno, da o energiji razmišljamo že pred zasnovo. V želji po najboljših rezultatih je optimalno, da preučimo vsako komponento posebej. Le tako bomo kasneje, ko združimo komponente skupaj dobili zadovoljive rezultate. Ključne komponente so naštete v nadaljevanju. 2.2.1 Oblika stavbe in toplotno coniranje Velikost toplotnega ovoja je premo sorazmerna s transmisijskimi izgubami. Za zmanjšanje izgub je pomembo, da je površina toplotnega ovoja v razmerju z ogrevanim volumnom stavbe čim manjša. To razmerje imenujemo faktor oblike – fo. Najnižji faktor imajo kompaktne stavbe, ki imajo obliko kroga, kvadrata ali drugega pravilnega večkotnika. Vrstne stavbe imajo nižji faktor oblike kot samostojne enote enakega tlorisa, saj si enote delijo skupne 𝑓0 = 1 𝑚. −1. 𝑓0 = 1,02 𝑚−1. fasade, skozi katere ni transmisijskih izgub oziroma so le-te minimalne. Temperature v prostorih so redko enake, zato je pomembno, da so prostori s podobnimi temperaturami locirani skupaj. Prav tako je ključno, da so prostori, v katerih pričakujemo višje temperature za ugodno. 𝑓0 = 1,05 𝑚−1. bivanje na južni strani, kjer dobijo več solarnih dobitkov. Prostori, ki so lahko hladnejši pa naj bodo locirani na severni steni. Če je temperaturna razlika med temi prostori previsoka, nastanejo transmisijske. 𝑓0 = 1,08 𝑚−1. izgube znotraj stavbe, saj toplejši prostori ogrevajo hladnejše, kjer višje temperature niso potrebne. [Zbašnik Senegačnik, 2009]. 𝑓0 = 1,1 𝑚−1. 2.2.2 Orientacija Vpad sončnih žarkov na južno fasado objekta je najpomembnejši faktor pri izrabi dobitkov sončnega sevanja in pregrevanju stavbe. Vpadni kot sončnih žarkov je odvisen od geografske lege, letnega časa in. 𝑓0 = 1,6 𝑚. −1. poti sonca. Običajno je, da v hladnejših in zmernih podnebjih uporabimo več zasteklitve na južni strani. Priporočljiv je maksimalen odklon zgradbe od južne orientacije za ±20°. Prav tako je pomembno, da žarki padejo čim dlje v stavbo. V toplejših podnebjih se zaradi pregrevanja direktnemu vpadu sončnih žarkov. 𝑓0 = 1,3 𝑚−1. v stavbo izogibamo. [Zbašnik Senegačnik, 2009]. Slika 2.2: Faktor oblike za različne tipe stavb [vir: Medved 2010, lastna grafika]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 4.

(12) 2.2.3 Ovoj stavbe Ovoj sestavljajo tla proti terenu, tla proti neogrevanim prostorom, zunanji zidovi, streha, strop proti neogrevanim prostorom in zasteklitev. Varuje notranjost stavbe pred zunanjimi vplivi in preprečuje uhajanje toplote iz notranjosti. Pogosto ima funkcijo konstrukcije objekta. V notranjosti stavbe pričakujemo ugodno bivalno okolje, zato je izbira sestave ovoja ključna pri načrtovanju energetsko učinkovitih stavb. Toplotna prehodnost elementov mora biti čim manjša, medtem ko je priporočljiva čim višja absorpcija toplote in fazni zamik. Tako dosežemo, da poleti omejuje visoke temperature, pozimi pa prispeva k ogrevanju stavbe. Prav tako je pomembna dobra izvedba detajlov, da dosežemo potrebno zrakotesnost in preprečimo toplotne mostove. [Žegarac, Premrov, 2013] . Izolacija. Uporablja se za zmanjševanje toplotne prehodnosti ovoja stavbe. Je različnih izvorov. Naravne vrste izolacije so celuloza, lesna vlakna, kokosova vlakna, konoplja, lan in ovčja volna. Izolacije sintetičnega izvora so ekspandirani in ekstrudirani polistiren, penjeni poliuretan, penjeni polieten. Med izolacijami mineralnega izvora pa se najbolj uporabljajo mineralne volne in penjeno steklo. Toplotna prehodnost omenjenih gradiv je približno enaka, razlikujejo se po drugih lastnostih, kot so fazni zamik, količina porabljene energije pri proizvodnji, način pritrjevanja, cena in možnost recikliranja. [Zbašnik Senegačnik 2009] Minimalna zahteva za toplotne prehodnosti zunanje stene proti neogrevanim prostorom: Ustena = 0.28 W/m2K [PURES, 2010] Ustena = 0.20 W/m2K – priporočilo za lesene stavbe [PURES, 2010] Minimalna zahteva za toplotne prehodnosti stropov proti neogrevanemu prostoru, stropov v sestavi ravnih ali poševnih streh: Ustreha = 0.20 W/m2K [PURES, 2010] Minimalna zahteva za toplotne prehodnosti tal na terenu, tal nad ogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo: Utla = 0.35 W/m2K [PURES, 2010]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 5.

(13) . Zasteklitev in stavbno pohištvo. Zasteklitev predstavlja šibko točko tako v konstrukciji, kot v izolativnosti. Povečujejo transmisijske izgube in solarne dobitke, tako da je pomembno, da izberemo ustrezno razmerje med površino zasteklitve in izolirane stene – AGAW. Desetletja nazaj so se uporabljale enoslojne zasteklitve, ki so z visoko toplotno prehodnostjo povzročale velike izgube. Današnja okna so tro- ali večslojna, polnjena z žlahtnimi plini v medstekelnem prostoru in z nizko emisijskimi in solarnimi nanosi na steklu. Taka zasteklitev preprečuje kondenzacijo, ki nastaja v primeru, da je notranja površina stekla veliko hladnejša od zraka v prostoru. [Zbašnik Senegačnik, 2010] Minimalna zahteva za toplotne prehodnosti za vertikalna okna ali balkonska vrata in ogrevane zimske vrtove z okvirji iz lesa ali umetnih mas: Uokno = 1.3 W/m2K [PURES, 2010]. . Senčenje. Z večanjem zasteklitev narašča potreba po hlajenju objekta. Najučinkovitejša senčila so tista, ki preprečujejo direkten vstop sončnih žarkov v prostor. Ločimo tri vrste senčenja. Taka, ki so del objekta (nadstreški, balkoni, konzole), senčila, ki se namestijo ob okno (rolete, žaluzije, lamele, roloji) in večje ovire v okolici (sosednji objekti, vegetacija). Pomembno je, da izbrano senčenje preprečuje preveliko sončno sevanje poleti in dovoljuje sončno sevanje pozimi. To najbolje omogočajo horizontalna senčila. [Ford et al., 2007]. . Toplotni mostovi. Toplotni mostovi so mesta v konstrukciji, kjer je občutno zmanjšana izolacijska sposobnost. Nastanejo zaradi napak in pomanjkljivosti v fazi načrtovanja in izvedbe ter povzročajo večje prehajanje toplote skozi ovoj stavbe, rosenje in plesen. Poznamo konstrukcijski, konvekcijski in geometrijski toplotni most. [Žegarac, Premrov, 2013]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 6.

(14) . Zrakotesnost. Pojem zrakotesnost opisuje zrak, ki skozi netesne dele objekta uhaja na prosto. V primeru, da je v stavbi mehansko prezračevanje, je zrakotesnost izjemnega pomena. Kontroliramo jo s testom Blower Door, ki meri nekontroliran pretok zraka skozi ovoj zgradbe zaradi tlačne razlike. [Zbašnik Senegačnik 2009] Mejna vrednost za pasivne hiše je 0,6 h-1, za nizkoenergetske pa 1,5 h-1.. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 7.

(15) 3. 3.1. LESENA GRADNJA V SPECIFIČNIH KLIMATSKIH POGOJIH. Klasifikacija energetsko učinkovitih stavb v Evropi. V Evropi, ki trenutno postavlja standarde energetsko učinkovitih stavb, še ni enotnega standarda za klasifikacijo stavb v energetske razrede. Obstajajo direktive o energetski učinkovitosti, ki regulirajo porabo energije v Evropski uniji, a ne klasificirajo stavb v razrede. (2012/27/EU, 2010/30/EU in 2009/125/ES) 3.1.1 Slovenija V Sloveniji uporabljamo klasifikacijo po Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l. RS, št. 77/2009), ki razvršča stavbe po letni porabi energije za ogrevanje na kvadratni meter površine. Prav tako je v uporabi Pravilnik o učinkoviti rabe energije v stavbah – PURES (Ur.l. RS, št. 52/2010).. Tabela 3.1: Klasifikacija energijskih razredov v Sloveniji [vir: Uradni list RS, št. 77/2014] Energijski razred. Letna poraba energije za ogrevanje Qh [kWh/m2a]. A1. 0-10. A2. 10-15. B1. 15-25. B2. 25-35. C. 35-60. D. 60-105. E. 105-150. F. 150-210. G. 210-300. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 8.

(16) Tabela 3.2: Maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti v Sloveniji [vir: Uradni list RS, št.93/2008] Toplotna prehodnost. Maksimalna vrednost [W/m2K]. Ustene. 0,28. Uokna. 1,3. Ustrehe. 0,20. Utal. 0,35. 3.1.2 Italija Italija omejuje energijsko potratnost stavb z uredbami, ki določajo maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti ovoja stavbe. Uredba se imenuje Certificazione energetica degli edifici (Uredba o energetskih izkazih za zgradbe) in je objavljena v uradnem listu Republike Italije pod številko UNI/TS 11300. Italija je razdeljena na več klimatskih con z označbami od A do F. Palermo spada v cono z oznako B, kjer so maksimalne vrednosti v primerjavi s Slovenijo in Norveško kar visoke.. Tabela 3.3: Maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti v coni B, Italija [vir: UNI/TS 11300] Toplotna prehodnost. Maksimalna vrednost [W/m2K]. Ustene. 0,45. Uokna. 3,0. Ustrehe. 0,34. Utal. 0,48. Za klasifikacijo v energijske razrede po letni porabi energije za ogrevanje pa skrbijo dežele, vsaka s svojo uredbo. Sicilija take uredbe nima.. Slika 3.1: Klimatske cone v Italiji [http://www.eurometeo.com/italian/read/doc_zone-climatiche]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 9.

(17) 3.1.3 Norveška Norveška ni članica Evropske unije, zato evropske uredbe za njo ne veljajo direktno. So pa leta 2010 sprejeli klasifikacijo Kriterier for passivhus og lavenergibygninger – Boligbygninger (Kriterij za pasivne in nizko energetske stavbe – Stanovanjski objekti). Objavljen je v Norveškem uradnem listu pod oznako NS 3700:2010 ter popravek in dodatek k kriteriju pod oznakama NS 3700:2012 in NS 3700:2013. Ta stavbe razvršča v tri kategorije: . Pasivna hiša (do 15 kWh/m2a). . Nizkoenergijska hiša razreda 1 (16 kWh/m2a do 30 kWh/m2a). . Nizkoenergijska hiša razreda 2 (nad 31 kWh/m2a). [vir: NS 3700:2010]. Tabela 3.4: Maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti za pasivne hiše na Norveškem [vir: NS 3700] Maksimalna vrednost [W/m2K] Toplotna prehodnost. Pasivna hiša. Nizkoenergijska hiša razreda 1. Nizkoenergijska hiša razreda 2. Ustena. 0,15. 0,18. 0,22. Uokno. 0,80. 1,2. 1,6. Ustreha. 0,13. 0,13. 0,18. Utla. 0,15. 0,15. 0,18. V tej nalogi bomo vse stavbe klasificirali po slovenskem standardu.. Slika 3.2: Zemljevid Norveške, označeno obravnavano mesto Oslo [vir: http://www.vividmaps.com/2016/10/elevation-map-of-norway.html]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 10.

(18) 3.2. Podnebje in lokacija. Projektiranje stavbe se začne z izbiro lokacije. Le-ta lahko bistveno vpliva na rabo energije. S temeljito analizo izhodiščnih pogojev lahko ugotovimo vse parametre, ki jih bomo pri načrtovanju potrebovali. Analiza se začne s pregledom klimatskih pogojev in nadaljuje s pregledom same lokacije. 3.2.1 Makroklima Z besedo makroklima označujemo večje območje velikosti 100 – 10 000 km, do višine 10 km. Osnovni makroklimatski podatki so temperatura zraka, vlažnost zraka, smer in jakost vetra, zračni tlak, količina in tipi padavin ter sončno obsevanje. Te podatke beležijo meteorološke postaje. [Žegarac Leskovar, predavanje LEUS 2013] Po sistemu klasifikacije Köppen-Geiger ločimo 25 globalnih klimatskih regij oz. podnebnih tipov. V osnovi se delijo na [vir: http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/]: A. Tropsko deževno podnebje – povprečna temperatura v vseh mesecih je nad 18°C. B. Suho podnebje – določeno s padavinskim režimom. C. Zmerno toplo deževno podnebje – povprečna temperatura najhladnejšega meseca ni nižja od -3°C, vsaj en mesec ima povprečno temperaturo nad 10°C. D. Borealno podnebje – povprečna temperatura najhladnejšega meseca je pod -3°C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca je nad 10°C. E. Snežno (polarno) podnebje – povprečna temperatura najtoplejšega meseca je pod 10°C. Odvisno od količine in razporeditve padavin se znotraj razreda pojavljajo klimatski podtipi. Izbrana mesta v tej nalogi se uvrščajo v naslednje podtipe: . Ljubljana – CFB - zmerno toplo vlažno podnebje s toplim poletjem. Nahaja se pod vplivom ciklonov, ki prihajajo iz oceanov in se pomikajo proti vzhodu. Kraji v notranjosti celine imajo največ padavin v toplem delu leta. Imenuje se tudi podnebje bukve. To podnebje v Evropi zajame južni del Britanskega otočja in se preko Beneluksa in Francije pomika preko Nemčije in Slovenije vse do Bolgarije.. Slika 3.3: Zemljevid Italije, označeno obravnavano mesto Palermo [vir: http://www.vividmaps.com/2016/10/elevation-map-of-italy.html, 19.8.2017]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 11.

(19) . Palermo – CSA - sredozemsko podnebje s suhim vročim poletjem. Za ta podtip so značilne višje temperature skozi vso leto. V notranjosti celine je velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo, ki pa v obalnem pasu zaradi hladnega morja ni tako izrazita. Imenuje se tudi podnebje oljke. V Evropi sega od južnega dela Portugalske do zahodne obale Turčije.. . Oslo – DFB - vlažno borealno podnebje s toplim poletjem. Ta podtip ima povprečne poletne temperature nad 10°C, zimsko pa pod -3°C. Sega od južne obale Norveške in Švedske, preko Finske, do Ukrajine in Rusije.. 3.2.2 Mezoklima V območje mezoklime štejemo klimo področja s premerom 100 – 1000 m, do višine 10 km. Nanjo vplivajo lokalni pogoji, kot so topografija, vodnatost, vegetacija in poseljenost. Analizo teh pogojev moramo opraviti sami na lokaciji. Tipi mezoklime so mesta, doline, gorska območja, gozdna območja, odprte ravnine , obalna območja in kombinacije le-teh. [Žegarac Leskovar, predavanje LEUS 2013] 3.2.3 Mikroklima Mikroklima je klima gradbene parcele. Na sončno sevanje vplivajo dejavniki poselitve in vegetacije v okolici. Na vlažnost zraka vplivata količina vode in vegetacije. Na hitrost in smer vetra vplivajo okoliške stavbe in druge ovire ter vegetacija. [Žegarac Leskovar, predavanje LEUS 2013]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 12.

(20) 3.3. Tradicionalna gradnja. 3.3.1 Palermo Palermo je pristaniško mesto na Siciliji. Kot kolonijo so jo osvojili Feničani, kateri so zgradili najstarejše in najpomembnejše zgradbe v mestu. Zaradi kasnejšega vpliva drugih kultur opazimo različne načine gradnje skozi čas. Kot gradnjo so uporabljali materiale, ki so jih dobili iz narave. To je bil predvsem kamen, žgana opeka, blato in slama. Ti materiali imajo velik fazni zamik, tako da podnevi ohranjajo stavbe hladne, ponoči pa tople. Hiše so bile pobarvane z belo barvo, katera odbija sončno svetlobo in s tem pomaga hladiti hišo. Stavbe so v večini kvadratne in krite z opeko. [vir: Cappelens Forlag, 1994] Z razvojem lesene gradnje, se je le-ta uveljavila tudi v krajih s toplejšim podnebjem. Nove tehnologije so omogočile, da je bivanje v lesenih stavbah postalo enako prijetno, kot v klasičnih stavbah. Slika 3.4: Palermo z okolico [vir: https://www.google.si/maps/place/Palermo,+Italija, 17.8.2017]. 3.3.2 Oslo Prvotni prebivalci Skandinavije so bili Vikingi, ki so živeli v deželah z zelo ostrim podnebjem, zato so namenjali svojim domovanjem posebno skrb. Hiše so bile izdelane samo iz lesa, vasice so gradili ob morskih nabrežjih ali pa na gozdnih jasah. Vasi so bile natančno načrtovane. Vsa naselja so bila krožno obdana z obzidjem s štirimi vhodi. V naseljih so bila bivališča in gospodarski objekti. Po obliki so te hiše dolge okrog 30 metrov in široke približno 8 metrov, ter so spominjale na ladjo. Hiše ob pristaniščih so bile različnih živih vpadajočih barv, da so ribiči in pomorščaki ob slabem vremenu prej opazili obalo. Norvežani so skozi stoletja nadaljevali z leseno gradnjo, saj imajo lesa v izobilju. Razvijali so nove tehnike grajenja in izolacije. Skandinavija je še vedno vodilna v razvoju lesene gradnje. [vir: Cappelens Forlag, 1994]. Slika 3.5: Oslo z okolico [vir: https://www.google.si/maps/place/Oslo,+Norveška, 17.8.2017]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 13.

(21) 4. PROJEKT: ZASNOVA LESENE VRSTNE HIŠE. Idejna rešitev je bila zasnovana pri predmetu Lesene energetsko učinkovite stavbe v soavtorstvu s Filipom Jakobom Frasom, Natašo Suhadolnik in Filipom Špiljakom. V tej nalogi objekt ni dodatno prilagojen lokalnim oblikovnim značilnostim tradicionalne gradnje.. 4.1. Lokacija: Ljubljana. Ljubljana je glavno mesto Slovenije. Leži v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije. Razprostira se na 163,8 km2 površine in ima 285 000 prebivalcev. Geografska lega Ljubljane je 46° severne geografske širine in 14° vzhodne geografske dolžine, nadmorska višina je 295 m. Ima 1979 sončnih ur na leto (povprečje let 2000-2008). [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana, 8.8.2015] 4.1.1 Klima Slovenija leži v zmerno toplem pasu in ima v svojem osrednjem delu celinsko podnebje, ki meji na subtropsko vlažno podnebje s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Prevladujoči jugovzhodni vetrovi prinašajo vlažen zrak z Mediteranskega morja in Atlantskega oceana. Vpadni kot sončnih žarkov je 67,5° junija in 21,5° decembra. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana, 8.8.] Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30 °C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma med 0 in 10 °C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod ledišče ter 11 dni s temperaturo nad 30 °C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1400 mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana, 8.8.2017] Slika 4.1: Vizualizacija objekta [vir: lastna grafika] Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi. Dolžina kurilne sezone je 243 dni. [http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana, 8.8.2017] Gradbena parcela leži na obrobju mesta. V bližini je manjši gozd.. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 14.

(22) 4.1.2 Arhitekturni in energetski koncept Hišo smo oblikovali v obliko črke L. S tako obliko dobimo svobodo, da jo lahko postavimo kot samostojen objekt ali pa jo postavimo v vrsto tako, da se dotikajo na vzhodni fasadi in dobimo vrstno hišo. Prav iz tega razloga na zahodni fasadi ni oken. Oblika omogoča, da dobimo zasebno zunanjo teraso, ki nudi senco ob zahodnem soncu. Oblika strehe je dvokapnica, kot je značilno za tradicionalno slovensko arhitekturo in najbolj primerno za sistem zbiranja deževnice. Rezervoar se nahaja na severni strani objekta, kjer je vkopan pod nivo vhoda. Voda je namenjena uporabi kot sanitarna voda in za zalivanje vrta in zelenja. Naklon je 15° in primeren za namestitev sončnih kolektorjev, a orientacija ni primerna za optimalni izkoristek. Senčila so nameščena na oknih na južni in vzhodni fasadi. Uporabljajo se zunanje kovinske rolete. Dodatno senco pritličnim prostorom nudi nadstropje, ki se v južni smeri nadaljuje čez pritlično steno. 4.1.3 Seznam prostorov s kvadraturami in finalnim tlakom Pritličje: 1. Vetrolov / 5,32 m2 / parket 2. Dnevni prostor / 47,23 m2 / parket 3. Kuhinja / 12,55 m2 / parket 4. WC / 4,80 m2 / ploščice 5. Tehnični prostor s shrambo / 10,59 m2 / ploščice. Skupaj: 80,49 m2. Nadstropje: 10. Hodnik / 24,56 m2 / parket 11. Otroška soba / 14,38 m2 / parket 12. Otroška soba / 12,58 m2 / parket 13. Spalnica z garderobo / 21,71 m2 / parket 14. Kopalnica / 6,21 m2 / ploščice 16. Pisarna / 10,01 m2 / parket. Skupaj: 89,45 m 2. Slika 4.2.: Tlorisa pritličja in nadstropja [vir: lastna grafika]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 15.

(23) 4.1.4 Konstrukcija Hiša ima leseno konstrukcijo in sicer montažni velikopanelni okvirni sistem. Širina osnovnega panela je 125 cm (62,5 cm). Prefabricirane stene so sestavljene iz stebrov in prečk dimenzije 80 x 160 cm in obdane z OSB ploščo. Med nosilce in grede je dodana toplotna izolacija iz celuloznih vlaken. Prav tako je le-ta dodana tudi v področje inštalacijske ravnine in na zunanjo stran nosilne konstrukcije. Strop sestavljajo montažni elementi širine 125 cm, sestavljeni iz stropnikov dimenzij 80 x 240 mm, povezanih z OSB ploščo. Zunanji zid 𝑊. 1. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 𝑊. 2. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 𝑊. 3. Izolacija iz lesnih vlaken / 6,0 cm / 0,038 𝑚𝐾 𝑊. 4. OSB plošča na stikih lepljena s trakom za zagotavljanje zrakotesnosti / 1,8 cm / 0,130 𝑚𝐾 𝑊. 5. Izolacija iz celuloznih vlaken med leseno konstrukcijo / 16,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 6. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 𝑊. 7. Fasadna izolacija / 10,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 N. Z. 8. Omet + armirna malta in mrežica / 0,6 cm. Skupna debelina: 38,15 cm 𝑊. UZunanjaStena = 0,114 𝑚2 𝐾. Slika 4.3: Sestava stene, Ljubljana [vir: lastna grafika]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 16.

(24) Streha 1. Aluminijasta kritina rombne oblike / 0,7 cm 2. Podkonstrukcija / 5,0 cm 3. Podkonstrukcija - prezračevani sloj / 5,0 cm 4. Sekundarna kritina / 0,1 cm 𝑊. 5. Lesen opaž / 3,0 cm / 0,140 𝑚𝐾 𝑊. 6. Lesena konstrukcija polnjena s stekleno volno / 12,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 7. Nosilna lesena konstrukcija polnjena s stekleno volno / 28,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. Slika 4.4: Sestava strehe, Ljubljana [vir: lastna grafika]. 8. OSB plošča / 1,8 cm / 0,130 𝑚𝐾 9. Parna zapora / 0,02 cm 𝑊. 10. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 Skupna debelina: 56,9 cm 𝑊. UStreha = 0,115 𝑚2 𝐾 Tla proti terenu 𝑊. 1. Ploščice in lepilo / 2,0 cm / 2,000 𝑚𝐾 𝑊. 2. Cementni estrih / 5,0 cm / 1,400 𝑚𝐾 𝑊. 3. Plošča Stirotermal Silent / 5,5 cm / 0,040 𝑚𝐾 𝑊. 4. Ločilna folija / 0,5 cm / 1,000 𝑚𝐾 𝑊. 5. Armiranobetonska plošča / 20,0 cm / 1,400 𝑚𝐾 𝑊. 6. XPS plošča / 8,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 7. Hidroizolacija / 0,5 cm / 1,000 𝑚𝐾 𝑊. 8. XPS plošča / 8,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 9. Podložni beton / 10,0 cm / 2,100 𝑚𝐾 10. Utrjeno nasutje Skupna debelina: 64,5 cm 𝑊. Slika 4.5: Sestava tal proti terenu, Ljubljana [vir: lastna grafika]. UTalnaPlošča = 0,128 𝑚2 𝐾. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 17.

(25) Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 18.

(26) TLORIS PRITLIČJA M 1:50 S. I Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 19.

(27) TLORIS NADSTROPJA M 1:50 S. I Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 20.

(28) TLORIS STREHE M 1:50 S. I Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 21.

(29) S 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.. Z2 Aluminijasta kritina rombne oblike / 0,7 cm Prezračevane letve / 5,0 cm Prezračevane letve / 5,0 cm Sekundarna kritina / 0,1 cm Lesen opaž / 5,0 cm Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 12,0 cm Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 28,0 cm OSB plošča / 1,8 cm Parna zapora / 0,02 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm. 1. 2. 3. 4. 5.. Z Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Toplotna izolacija / 10 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm. S. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Izolacija iz lesenih vlaken / 6,0 cm OSB plošča na stikih lepljena s trakom za zagotavljanje zrakotesnosti / 1,8 cm Izolacija iz celuloznih vlaken med leseno konstrukcijo / 16,0 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Fasadna izolacija in vetrna zapora / 10,0 cm Omet + armirna malta in mrežica / 0,6 cm. Z2. Z T2. T 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.. Ploščice in lepilo / 2,0 cm Cementni estrih / 5,0 cm Plošča Stirotermal Silent / 5,5 cm Hidroizolacija / 0,5 cm Armiranobetonska plošča / 20,0 cm XPS plošča / 8,0 cm Ločilna folija / 0,5 cm XPS plošča / 8,0 cm Podložni beton / 10,0 cm Utrjeno nasutje. T PREREZ A-A M 1:50 S. I. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 22.

(30) S 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.. Z. Aluminijasta kritina rombne oblike / 0,7 cm Prezračevane letve / 5,0 cm Prezračevane letve / 5,0 cm Sekundarna kritina / 0,1 cm Lesen opaž / 5,0 cm Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 12,0 cm Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 28,0 cm OSB plošča / 1,8 cm Parna zapora / 0,02 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.. S. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Izolacija iz lesnih vlaken / 6,0 cm OSB plošča na stikih lepljena s trakom za zagotavljanje zrakotesnosti / 1,8 cm Izolacija iz celuloznih vlaken med leseno konstrukcijo / 16,0 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Fasadna izolacija in vetrna zapora / 10,0 cm Omet + armirna malta in mrežica / 0,6 cm. Z2 1. 2. 3. 4. 5.. T2. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Toplotna izolacija / 10 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm. Z S2. T. T2. T. PREREZ B1-B1. 1. Ploščice in lepilo / 2,0 cm M 1:50 2. Cementni estrih / 5,0 cm 1. Lesena talna obloga / 2,4 cm 3. Plošča Stirotermal Silent / 5,5 cm 2. Cementni estrih / 5,0 cm S 4. Ločilna folija / 0,5 cm 3. Toplotna izolacija / 5,0 cm 5. Armiranobetonska plošča / 20,0 cm 4. OSB plošča / 1,5 cm 6. XPS plošča / 8,0 cm 5. Nosilna lesena konstrukcija / 19,0 cm 7. Hidroizolacija / 0,5 cm 6. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm 8. XPS plošča / 8,0 cm 9. Podložni beton / 10,0 cm Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 23 10.dr.Utrjeno nasutje. I.

(31) Z. S. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Izolacija iz lesnih vlaken / 6,0 cm OSB plošča na stikih lepljena s trakom za zagotavljanje zrakotesnosti / 1,8 cm Izolacija iz celuloznih vlaken med leseno konstrukcijo / 16,0 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm Fasadna izolacija in vetrna zapora / 10,0 cm Omet + armirna malta in mrežica / 0,6 cm. S 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.. Aluminijasta kritina rombne oblike / 0,7 cm Prezračevane letve / 5,0 cm Prezračevane letve / 5,0 cm Sekundarna kritina / 0,1 cm Lesen opaž / 5,0 cm Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 12,0 cm Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 28,0 cm OSB plošča / 1,8 cm Parna zapora / 0,02 cm Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm. Z. T. T. PREREZ B2-B2 M 1:50. 1. Ploščice in lepilo / 2,0 cm 2. Cementni estrih / 5,0 cm S 3. Plošča Stirotermal Silent / 5,5 cm 4. Ločilna folija / 0,5 cm 5. Armiranobetonska plošča / 20,0 cm 6. XPS plošča / 8,0 cm 7. Hidroizolacija / 0,5 cm 8. Premrov XPS plošča / 8,0Anej cm Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 24 Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav avtor: 9. Podložni beton / 10,0 cm 10. Utrjeno nasutje. I.


(33) 4.1.5 Izračun PHPP Volumen ogrevanega prostora V = 689,4 m3 Celotna zunanja površina A = 475,2 m2 Faktor oblike fo = 0,69 m-1 Aglass jug. 21,6 m2. sever. 6,0 m2. vzhod. 11,0 m2. zahod. 0 m2. Astena jug. 77,1 m2. sever. 77,1 m2. vzhod 71,15 m2 zahod 71,15 m2 AGAW – delež zasteklitve posamezne fasade jug. 0,28. sever. 0,08. vzhod 0,14 zahod 0,00 AGAF – delež zasteklitve celotne stavbe 0,13 𝑊. UZ.St. = 0,114 𝑚2 𝐾 𝑊. UStreha = 0,115 𝑚2 𝐾 𝑊. UT.Pl. = 0,128 𝑚2 𝐾 U Zunanja Stena < U Streha < U Talna plošča. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 26.

(34) Uporabili smo okna Reflex RX WARM 0,5 C 4/12/4/12/4 polnjena s plinom kriptonom. Okvirji so primerni 𝑊. za pasivno hišo z U-vrednostjo 0,76 𝑚2 𝐾. 𝑊. Ug = 0,49 𝑚2 𝐾, g = 50%, 𝑊. Uf = 0,76 𝑚2 𝐾. 4.1.6 Analiza Rezultati so primerni, saj razvrščajo hišo v razred B1. Z manjšim popravkom, bi lahko letno energijo za 𝑘𝑊ℎ. ogrevanje spustili pod 15 𝑚2 𝑎 in tako v razred A2. 𝑄ℎ = 15,57. 𝑘𝑊ℎ 𝑚2 𝑎. Tudi vrednost letne energije za hlajenje - QC je ustrezna. 𝑄𝑐 = 0,99. 𝑘𝑊ℎ 𝑚2 𝑎. Transmisijske izgube so višje od solarnih dobitkov, kar je posledica severnih oken in velikih oken na vzhodni fasadi. Vrednost ventilacijskih izgub 8,9 Tabela 4.1: toplotni dobitki in izgube, Ljubljana [vir: lastna grafika] Qt. Qv. Qs. Qi. Qh. 𝑘𝑊ℎ 𝑚2 𝑎. ustreza standardom. Prav tako vrednost notranjih. 𝑘𝑊ℎ. dobitkov, ki je med 5 in 15 𝑚2 𝑎 . Pregrevanje je delež časa, ko je temperatura v stavbi previsoka in znaša 3,51%. Hiša ustreza vsem standardom. Spremembe niso potrebne.. 8,9 15,6. 10 31,7. 16. IZGUBE. DOBITKI. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 27.

(35) 4.2. Lokacija: Oslo. Oslo je glavno mesto Norveške. Ima 590 000 prebivalcev in leži na 454 km2 površine, kar je nenavadno veliko za evropsko prestolnico. Leži na severnem koncu Oslofjorda. V drugih smereh ga obkrožajo parki in odprta področja, za njimi pa hribovja in gore. Geografska lega Osla je 60° severne geografske širine in 10° vzhodne geografske dolžine. [http://en.wikipedia.org/wiki/Oslo, 9.8.2015] 4.2.1 Klima Jug Norveške ima zmerno hladno podnebje. Zahvaljujoč zalivskemu toku in zahodnemu vetru iz Atlantika, ki nosita vlažen zrak ima Norveška toplejša poletja, kot pokrajine s podobno geografsko širino. Zime so hude, a še zmeraj znosne. Zaradi geografske širine mesta je velika razlika med dolžino dneva poleti in pozimi. Poleti ima dan več kot 18 ur in se tudi ponoči ne stemni popolnoma. Pozimi pa je dolžina dneva le 6 ur. Ima zmerno topla poletja, ko se lahko v juliju temperature v povprečju povzpnejo med 15 in 20° C. V januarju se temperature gibajo med 0 in -10° C. Vpadni kot sončnih žarkov je 54° junija in 6° decembra, dobi pa le 1700 sončnih ur letno. Kurilna sezona traja 273 dni. 4.2.2 Konstrukcija Zunanji zid 𝑊. 1. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 𝑊. 2. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 𝑊. 3. Izolacija iz lesnih vlaken / 6,0 cm / 0,038 𝑚𝐾 𝑊. 4. OSB plošča na stikih lepljena s trakom za zagotavljanje zrakotesnosti / 1,8 cm / 0,130 𝑚𝐾 𝑊. 5. Izolacija iz celuloznih vlaken med leseno konstrukcijo / 16,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 6. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 𝑊. 7. Fasadna izolacija in vetrna zapora / 16,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 8. Fasadna podkonstrukcija in prezračevani sloj / 8,0 cm 9. Lesene fasadne letve vertikalno / 2,0 cm Skupna debelina: 43,55 cm 𝑊. UZunanjaStena = 0,095 𝑚2 𝐾. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 28.

(36) Streha 1. Aluminijasta kritina rombne oblike / 0,7 cm 2. Prezračevane letve / 5,0 cm 3. Prezračevane letve / 5,0 cm 4. Sekundarna kritina / 0,1 cm 𝑊. 5. Lesen opaž / 3,0 cm / 0,140 𝑚𝐾 𝑊. 6. Steklena volna / 8,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 7. Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 12,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 8. Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 28,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 9. OSB plošča / 1,8 cm / 0,130 𝑚𝐾 10. Parna zapora / 0,02 cm 𝑊. 11. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 Skupna debelina: 64,9 cm 𝑊. UStreha = 0,098 𝑚2 𝐾 Tla proti terenu 𝑊. 1. Ploščice in lepilo / 2,0 cm / 2,000 𝑚𝐾 𝑊. 2. Cementni estrih / 5,0 cm / 1,400 𝑚𝐾. 𝑊. 3. Plošča Stirotermal Silent / 5,5 cm / 0,040 𝑚𝐾 𝑊. 4. Toplotna izolacija / 6,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 5. Ločilna folija / 0,5 cm / 1,000 𝑚𝐾. 𝑊. 6. Armiranobetonska plošča / 20,0 cm / 1,400 𝑚𝐾 𝑊. 7. XPS plošča / 12,0 cm / 0,035 𝑚𝐾. 𝑊. 8. Hidroizolacija / 0,5 cm / 1,000 𝑚𝐾 𝑊. 9. XPS plošča / 12,0 cm / 0,035 𝑚𝐾. 𝑊. 10. Podložni beton / 10,0 cm / 2,100 𝑚𝐾 11. Utrjeno nasutje Skupna debelina: 72,5 cm 𝑊. Slika 4.6: Sestava tal proti terenu, Oslo [vir: lastna grafika]. UTalnaPlošča = 0,099 𝑚2 𝐾. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 29.

(37) 4.2.3 Izračun PHPP Volumen ogrevanega prostora V = 689,4 m3 Celotna zunanja površina A = 475,2 m2 Faktor oblike fo = 0,69 m-1 Aglass jug. 21,6 m2. sever. 6,0 m2. vzhod. 11,0 m2. zahod. 0 m2. Astena jug. 77,1 m2. sever. 77,1 m2. vzhod 71,15 m2 zahod 71,15 m2 AGAW – delež zasteklitve posamezne fasade jug. 0,28. sever. 0,08. vzhod 0,14 zahod 0,00 AGAF – delež zasteklitve celotne stavbe 0,13 𝑊. UZ.St. = 0,095 𝑚2 𝐾 UStreha = 0,098. 𝑊 𝑚2 𝐾 𝑊. UT.Pl. = 0,099 𝑚2 𝐾 U Zunanja Stena < U Streha < U Talna plošča. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 30.

(38) Uporabili smo okna Reflex RX WARM 0,5 C 4/12/4/12/4 polnjena s plinom kriptonom. Ug je 0,49. 𝑊 𝑚2 𝐾. ,g. 𝑊. pa 50%. Okviri so primerni za pasivno hišo z U-vrednostjo 0,60 𝑚2 𝐾. 4.2.4 Analiza Spremembe, ki smo jih opravili v prilagoditvi na hladnejšo klimo: . dodana termoizolacija v vseh ovojih stavbe o 6 cm v zunanji steni o 8 cm v tleh proti terenu o 8 cm v strehi. . izboljšanje okenskih okvirjev 𝑊. o Uf = 0,6 𝑚2 𝐾 Hiša ostaja v razredu B1 po slovenski klasifikaciji, po danski pa se uvršča v med Nizkoenergijske hiše 1. razreda. 𝑄ℎ = 21,58. 𝑘𝑊ℎ 𝑚2 𝑎. Energija potrebna za hlajenje je ustrezna, čeprav je višja, kot v Sloveniji. To je posledica vpada sončnih žarkov poleti, saj jih na novi lokaciji previs nadstropja ne prepreči. Tabela 4.2: toplotni dobitki in izgube, Oslo [vir: lastna grafika] Qt. Qv. Qs. Qi. Qh. 𝑄𝑐 = 1,68. 𝑘𝑊ℎ 𝑚2 𝑎. Transmisijske izgube in solarni dobitki ostajajo v razmerju 2:1. Ventilacijske izgube so v okviru standardov. 12,6 21,5. Pregrevanje je 3,10%. Hiša ustreza standardom. Spremembe so bile učinkovite.. 11,7 41. 21,6. IZGUBE. DOBITKI. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 31.

(39) 4.3. Lokacija: Palermo. Palermo leži na jugozahodnem delu otoka Sicilija, na jugu Italije. Leži na 159 km 2 in ima 654 000 prebivalcev. Ujet je med obalo Tirenskega morja in pogorja Palermo. Geografska lega Palerma je 38° severne geografske širine in 13° vzhodne geografske dolžine. 4.3.1 Klima Jug Apeninskega polotoka ima tipično mediteransko podnebje s toplimi, suhimi poletji in blagimi ter vlažnimi zimami. Povprečna poletna temperatura je 25° C, zimska pa 13° C. Zaradi toplih noči, ko temperatura ne pade pod 18,5° C je Palermo eno izmed najtoplejših mest v Evropi. Na leto sprejme približno 2530 sončnih ur. Na obrobju mesta, ko teren prehaja v gorat predel, pozimi neredko sneži. Najvišji vpadni kot sončnih žarkov je 76° junija in 28° decembra. Dolžina kurilne sezone je 90 dni. 4.3.2 Konstrukcija Zunanji zid 𝑊. 1. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 𝑊. 2. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 𝑊. 3. Izolacija iz lesnih vlaken / 6,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 4. OSB plošča na stikih lepljena s trakom za zagotavljanje zrakotesnosti / 1,8 cm / 0,130 𝑚𝐾 𝑊. 5. Izolacija iz celuloznih vlaken med leseno konstrukcijo / 16,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 6. OSB plošča / 1,8 cm / 0,130 𝑚𝐾 7. Vetrna zapora / 0,1 cm 8. Fasadna podkonstrukcija in prezračevani sloj / 8,0 cm 9. Lesene fasadne letve vertikalno / 2,0 cm Skupna debelina: 38,2 cm 𝑊. UZunanjaStena = 0,169 𝑚2 𝐾. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 32.

(40) Streha 1. Aluminijasta kritina rombne oblike / 0,7 cm 2. Prezračevane letve / 5,0 cm 3. Prezračevane letve / 5,0 cm 4. Sekundarna kritina / 0,1 cm 5. Lesen opaž / 3,0 cm 6. Nosilna lesena konstrukcija / 12,0 cm 𝑊. 7. Nosilna lesena konstrukcija polnjena z stekleno volno / 28,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 8. OSB plošča / 1,8 cm / 0,130 𝑚𝐾 9. Parna zapora / 0,02 cm 𝑊. 10. Mavčno-vlaknena plošča / 1,25 cm / 0,210 𝑚𝐾 Skupna debelina: 56,9 cm 𝑊. UStreha = 0,175 𝑚2 𝐾 Tla proti terenu 1. Ploščice in lepilo / 2,0 cm / 2,000. 𝑊 𝑚𝐾 𝑊. 2. Cementni estrih / 5,0 cm / 1,400 𝑚𝐾. 𝑊. 3. Plošča Stirotermal Silent / 5,5 cm / 0,040 𝑚𝐾 𝑊. 4. Toplotna izolacija / 5,0 cm / 0,035 𝑚𝐾 𝑊. 5. Hidroizolacija / 0,5 cm / 1,000 𝑚𝐾. 𝑊. 6. Armiranobetonska plošča / 20,0 cm / 1,400 𝑚𝐾 𝑊. 7. XPS plošča / 4,0 cm / 0,035 𝑚𝐾. 𝑊. 8. Hidroizolacija / 0,5 cm / 1,000 𝑚𝐾 𝑊. 9. XPS plošča / 4,0 cm / 0,035 𝑚𝐾. 𝑊. 10. Podložni beton / 10,0 cm / 2,100 𝑚𝐾 11. Utrjeno nasutje Skupna debelina: 55,5 cm 𝑊. Slika 4.7: Sestava tal proti terenu, Palermo [vir: lastna grafika]. UTalnaPlošča = 0,181 𝑚2 𝐾. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 33.


(42) 4.3.3 Izračun PHPP Volumen ogrevanega prostora V = 689,4 m3 Celotna zunanja površina A = 478,2 m2 Faktor oblike fo = 0,69 m-1 Aglass jug. 21,6 m2. sever. 6,0 m2. vzhod. 11,0 m2. zahod. 0 m2. Astena jug. 77,1 m2. sever. 77,1 m2. vzhod 71,15 m2 zahod 71,15 m2 AGAW – delež zasteklitve posamezne fasade jug. 0,08. sever. 0,28. vzhod. 0,00. zahod. 0,14. AGAF – delež zasteklitve celotne stavbe 0,13 𝑊. UZ.St. = 0,169 𝑚2 𝐾 𝑊. UStreha = 0,175 𝑚2 𝐾 𝑊. UT.Pl. = 0,181 𝑚2 𝐾 U Zunanja Stena < U Streha < U Talna plošča. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 35.

(43) Uporabili smo okna Reflex RX WARM 0,5 C 4/10/4 polnjena s plinom kriptonom in premazana z Low.e 𝑊. premazom. Okviri so primerni za nizkoenergijsko hišo z U-vrednostjo 1,1 𝑚2 𝐾. 𝑊. Ug = 0,49 𝑚2 𝐾, g = 50%, 𝑊. Uf = 1,1 𝑚2 𝐾 4.3.4 Analiza Spremembe, ki smo jih opravili v prilagoditvi na hladnejšo klimo: . orientacija hiše je spremenjena za +180°. . odvzeta termoizolacija v vseh ovojih stavbe o 10 cm v zunanji steni o 8 cm v tleh proti terenu o 12 cm v strehi. . dodana zunanja senčila. Letna energija potrebna za ogrevanje je nižja od letne energije potrebne za hlajenje. Obe sta nizki in ustrezni. Tabela 4.3: toplotni dobitki in izgube, Palermo [vir: lastna grafika] Qt. Qv. Qs. Qi. Qh. 𝑄ℎ = 2,09. 𝑘𝑊ℎ 𝑚2 𝑎. 𝑄𝑐 = 6,07. 𝑘𝑊ℎ 𝑚2 𝑎. 2,09 2,7. Pregrevanje je 11,9%, kar je na zgornji meji. Z ustrezno zasaditvijo vegetacije je lahko tudi ta parameter pod 10%. 9,1. Solarni dobitki so zaradi severne orientacije nižji, transmisijske izgube pa zaradi slabše kakovosti oken sorazmerno višje.. 13,4. 6. IZGUBE. Hiša ustreza standardom. Spremembe so bile učinkovite.. DOBITKI. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 36.

(44) 5. ANALIZA REZULTATOV. Tabela 5.1: Analiza rezultatov [vir: lastna grafika] Mesto. Qh [kWh/m2a] Qc [kWh/m2a] Orientacija Pregrevanje. Ljubljana. 15,57. 0,99. 0°. 3,51%. Oslo. 21,58. 1,68. 0°. 3,10%. Palermo. 2,24. 6,05. +180°. 11,9%. 6. SKLEP. V projektni nalogi smo analizirali nizkoenergijsko leseno vrstno hišo, ki je bila zasnovana za lokacijo v Ljubljani. Ker nas je zanimalo kakšne spremembe bi morali uvesti, da bi hiša ustrezala enakim energetskim standardom, smo jo umestili na lokaciji v Palermu na Siciliji in v Oslu na Norveškem. Analiza je pokazala, da pri premiku v hladnejše podnebje ne pride do večjih težav. Povečanje količine izolacije v ovoju stavbe za približno 20% in izboljšanje kakovosti okenskih okvirjev je hišo uvrstilo v enak energijski razred – B1. Na večje težave naletimo ob umestitvi hiše v toplejše podnebje. Zaradi oblike parcele in pričakovanih pozitivnih učinkov smo spremenili orientacijo hiše za +180°. Zmanjšanje toplotne izolacije v vseh slojih za tretjino je povzročilo zmanjšanje letne energije za ogrevanje, a ohranjalo letno količino energije za hlajenje v okvirih standardov. Težave je povzročalo pregrevanje, ki smo ga z vsemi intervencijami komaj zadržali na zgornji meji. V nalogi smo ugotovili, da je izjemnega pomena projektiranje že od začetka prilagajati makro-, mezo- in mikroklimi. V primeru, da želimo enako stavbo postaviti v drugem podnebju je to mogoče brez adaptiranja tlorisne zasnove. Energetsko učinkovitost lahko nadziramo s sestavo ovoja stavbe, a bomo imeli večje težave pri selitvi v toplejše, kot v hladnejše podnebje.. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 37.

(45) 7. VIRI, LITERATURA . Cappelens, J W 1994, Zgodovinski atlas sveta, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.. . Deplazes, A 2005, Constructing Architecture: Materials, Processes, Structures, Birghäuser, Switzerland.. . Ford, B, Schiano-Phan, R, Zhongcheng, D 2007, The passivhaus standard in european warm climates: design guidelines for comfortable low energy homes, Passive in-Project.. . Neufert, E 2002, Projektiranje v stavbarstvu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.. . Zbašnik Senegačnik, M 2007, Pasivna hiša, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana. . Žegarac Leskovar, V, Premrov, M 2011, Architectural design approach for energy efficient timber frame public buildings, University of Maribor, Faculty of Civil Engineering, Maribor.. . Žegarac Leskovar, V, Premrov, M 2013, Energy-Efficient Timber-Glass Houses, Springer-Verlag, London.. . Pravilnik o učinkoviti rabe energije v stavbah – PURES, Ur.l. RS, št. 52/2010.. . Certificazione energetica degli edifici, UNI/TS 11300.. . Kriterier for passivhus og lavenergibygninger – Boligbygninger, NS 3700:2010.. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 38.

(46) 8. 8.1. PRILOGE. Seznam slik. Slika 1.1: Karta Evrope, Obravnavane lokacije [vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Geografija_Evrope] Slika 2.1: Energijski tokovi v zgradbi [vir: Žegarac – Premrov, 2013, lastna grafika] Slika 2.2: Faktor oblike za različne tipe stavb [vir: Medved 2010, lastna grafika] Slika 3.1: Klimatske cone v Italiji [vir: http://www.eurometeo.com/italian/read/doc_zone-climatiche] Slika 3.2 Zemljevid Norveške, označeno obravnavano mesto Oslo [vir: http://www.vividmaps.com/2016/10/elevation-map-of-norway.html] Slika 3.3: Zemljevid Italije, označeno obravnavano mesto Palermo [vir: http://www.vividmaps.com/2016/10/elevation-map-of-italy.html] Slika 3.4: Palermo z okolico [vir: https://www.google.si/maps/place/Palermo,+Italija] Slika 3.5: Oslo z okolico [vir: https://www.google.si/maps/place/Oslo,+Norveška] Slika 4.1: Vizualizacija objekta [vir: lastna grafika] Slika 4.2.: Tlorisa pritličja in nadstropja [vir: lastna grafika] Slika 4.3: Sestava stene, Ljubljana [vir: lastna grafika] Slika 4.4: Sestava strehe, Ljubljana [vir: lastna grafika] Slika 4.5: Sestava tal proti terenu, Ljubljana [vir: lastna grafika] Slika 4.6: Sestava tal proti terenu, Oslo [vir: lastna grafika] Slika 4.7: Sestava tal proti terenu, Palermo [vir: lastna grafika] 8.2. Seznam preglednic. Tabela 3.1: Klasifikacija energijskih razredov v Sloveniji [vir: Uradni list RS, št. 77/2009] Tabela 3.2: Maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti v Sloveniji [vir: Uradni list RS, št.93/2008] Tabela 3.3: Maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti v coni B, Italija [vir: UNI/TS 11300] Tabela 3.4: Maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti za pasivne hiše na Norveškem [vir: NS 3700] Tabela 4.1: Toplotni dobitki in izgube, Ljubljana [vir: lastna grafika] Tabela 4.2: Toplotni dobitki in izgube, Oslo [vir: lastna grafika] Tabela 4.3: Toplotni dobitki in izgube, Palermo [vir: lastna grafika] Tabela 5.1: Analiza rezultatov [vir: lastna grafika]. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 39.

(47) 8.3. Naslov študenta. Anej Lukan Starše 10g 2205 Starše Tel.: 041 292 800 e-mail: [email protected]. 8.4. Kratek življenjepis. Datum rojstva: 15.6.1991 Šolanje: 1998-2006 Osnovna šola Starše 2006-2010 II. Gimnazija Maribor 2010 vpis na Univerzo v Mariboru, Fakulteto za gradbeništvo, študijski program UNI arhitektura. Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Oddelek za arhitekturo mentor: doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar somentor: prof. dr. Miroslav Premrov avtor: Anej Lukan Lesena vrstna hiša v različnih podnebjih 40.

(48)

No results found