Comparative analysis of trends in the field of ERP solutions

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Magistrsko delo. PRIMERJALNA ANALIZA TRENDOV NA PODROČJU ERP-REŠITEV Comparative analysis of trends in the field of ERP solutions. Kandidatka: Anemari Fifer Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Management informatike in elektronskega poslovanja Mentorica: doc. dr. Simona Sternad Zabukovšek Jezikovno pregledala: Sanja Berend, mag. prof. slov. Študijsko leto: 2016/2017. Maribor, september 2017.

(2) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Simoni Sternad Zabukovšek za pomoč in podporo pri pisanju magistrskega dela. Prav tako se zahvaljujem tudi svojim staršem, ki so mi omogočili študij in me v času študija podpirali ter mi stali ob strani..

(3) POVZETEK V današnjih časih je sledenje tehnoloških spremembam oziroma novostim zelo velikega pomena. Tudi tehnologija zelo vpliva na podjetja – če želijo ostati konkurenčna na trgu, morajo prav tako slediti novi tehnologiji in inovacijam. Vedno več podjetij se zato odloča za uvedbo celovitih informacijskih rešitev oziroma na kratko ERP-rešitev. ERP-rešitve nudijo podporo poslovanju podjetja. Ponudniki ERP-rešitev se trudijo izdelati rešitve tako za velika podjetja kot tudi za srednje velika in mala podjetja, ki jih je v Sloveniji zelo veliko. Tudi na področju ERP-rešitev se pojavljajo različni trendi na področju informatike, ki jim ponudniki rešitev sledijo, da so lahko prav tako konkurenčni na trgu. Zato je naš namen predstaviti ERP-rešitve in njihove trende. V magistrskem delu smo najprej predstavili in opisali ERP-rešitve. Opredelili smo njihovo zgodovino, zgradbo, prednosti in slabosti. Nato smo v nadaljevanju predstavili trende, ki se pojavljajo na področju informatike. Osredotočili smo se na trende rešitev v oblaku, zunanje izvajanje ERP-rešitev, mobilni dostop in x-ERP. Potem smo predstavili tri tuje največje globalne ponudnike rešitev po tržnem deležu ter rešitve podjetij SAP, Microsoft in Oracle. Za vsako rešitev smo najprej predstavili ponudnika rešitve, nato opisali arhitekturo ERP-rešitev, njihove module, kakšno metodologijo uvajanja uporabljajo in kako sledijo trendom na področju informatike. Na koncu pa smo naredili tudi primerjalno analizo izbranih ERP-rešitev na osnovi splošnih značilnosti, arhitekture, modulov, metodologije uvajanja in trendov. Prišli smo do zaključka, da so si izbrane ERP-rešitve v osnovi podobne. Vse imajo nekatere skupne module in vsi ponudniki skušajo slediti novim trendom na področju informatike. Rešitve so narejene na podobni arhitekturi odjemalec/strežnik. Prav tako pa ima vsak ponudnik izdelano svojo metodologijo uvajanja ERP-rešitve. Prišli smo tudi do zaključka, da rešitve pokrivajo različne velikosti podjetij. SAP ERP je namenjen predvsem srednje velikim in velikim podjetjem, Microsoft Dynamics NAV predvsem malim in srednje velikim podjetjem, rešitev Oracle E-Business Suite pa vsem podjetjem. Ključne besede: celovite informacijske rešitve, ERP, trendi, SAP, Microsoft Dynamics NAV, Oracle E-Business Suite.

(4) ABSTRACT In today’s time, following the technological changes, i.e. novelties, is very important. Technology influences the companies very much – if they wish to remain competitive in the market, they have to follow the new technology and innovations. Therefore, the increasing number of companies decides for the introduction of comprehensive information solutions, i.e. ERP solutions, which offer the support to conducting the business of the company. The providers of the ERP solutions try to produce the solutions for the large companies, and also for the medium and small companies, which there are plenty in Slovenia. In the field of ERP solutions, various trends also occur in the field of information technology; they are followed by the solution providers in order for the latter to remain competitive in the market as well. Therefore, our purpose is to present ERP solutions and their trends. In the master’s thesis, we first presented and described ERP solutions. We defined their history, structure, advantages, and weaknesses. Then, we proceeded to present the trends which occur in the field of information technology. We focused on the cloud computing trends, the external performance of the ERP solutions, mobile access, and xERP. Then we presented the greatest three foreign global providers of the solutions, with respect to the market share, and solutions of the SAP, Microsoft, and Oracle companies. For every solution, we first presented the provider of the solution, and then described the architecture of the ERP solutions, their modules, what kind of the methodology of introduction they use, and how they follow the trends in the field of information technology. At the end, we also performed a comparative analysis of the selected ERP solutions on the basis of the general characteristics, the architecture, the modules, the methodology of introduction, and the trends. We came to the conclusion that the selected ERP solutions are basically similar. They all have some common modules. All the providers try to follow the new trends in the field of information technology. The solutions are based on the similar architecture client/server. In addition, every provider has produced their own methodology of introducing the ERP solution. We also came to the conclusion that the solutions cover different sizes of the companies. The SAP ERP is intended mostly for the medium and large companies, the Microsoft Dynamics NAV mostly for the small and medium companies, and the Oracle E-Business Suite solution is intended for all the companies. Keywords: comprehensive information solutions, ERP, trends, SAP, Microsoft Dynamics NAV, Oracle E-Business Suite..

(5) KAZALO 1. UVOD_________________________________________________________________________________ 1. 1.1 1.2 1.3 1.4. Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 1 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 2 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________________ 2. 2. ERP-REŠITVE _______________________________________________________________________ 3. 2.1 Opredelitev ERP-rešitev ____________________________________________________________ 3 2.2 Zgodovina ERP-rešitev _____________________________________________________________ 5 2.3 Zgradba ERP-rešitev _______________________________________________________________ 7 2.3.1 Moduli ERP-rešitev ___________________________________________________________ 8 2.3.2 Arhitektura ERP-rešitev _______________________________________________________ 9 2.4 Prednosti in slabosti ERP-rešitev ___________________________________________________ 11 2.5 Uvajanje ERP-rešitev _____________________________________________________________ 12 2.5.1 Razlogi za uvedbo ERP-rešitev _________________________________________________ 13 2.5.2 Pristopi k uvajanju ERP-rešitev _________________________________________________ 15 2.5.3 Metodologija uvajanja ERP-rešitev _____________________________________________ 17 2.5.4 Kritični dejavniki uspešnosti uvajanja ERP-rešitev __________________________________ 20. 3. TRENDI NA PODROČJU INFORMATIKE________________________________________ 23. 3.1 3.2 3.3 3.4. Rešitve v oblaku _________________________________________________________________ 23 Zunanje izvajanje ERP-rešitev ______________________________________________________ 28 Mobilni dostop __________________________________________________________________ 30 x-ERP __________________________________________________________________________ 31. 4. SAP _________________________________________________________________________________ 34. 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5. Predstavitev podjetja SAP _________________________________________________________ 34 Arhitektura rešitve SAP ERP _______________________________________________________ 34 Moduli rešitve SAP ERP ___________________________________________________________ 35 Metodologija uvajanja rešitve SAP ERP ______________________________________________ 38 Trendi _________________________________________________________________________ 40. 5. MICROSOFT DYNAMICS _________________________________________________________ 44. 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5. Predstavitev podjetja Microsoft ____________________________________________________ 44 Arhitektura rešitve Microsoft Dynamics NAV _________________________________________ 44 Moduli rešitve Microsoft Dynamics NAV _____________________________________________ 45 Metodologija uvajanja rešitve Microsoft Dynamics NAV ________________________________ 47 Trendi _________________________________________________________________________ 49. 6. ORACLE ____________________________________________________________________________ 52. 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5. Predstavitev podjetja Oracle _______________________________________________________ 52 Arhitektura rešitve Oracle _________________________________________________________ 52 Moduli rešitve Oracle ____________________________________________________________ 53 Metodologija uvajanja rešitve Oracle _______________________________________________ 55 Trendi _________________________________________________________________________ 56. 7 PRIMERJALNA ANALIZA ERP-REŠITEV SAP, MICROSOFT DYNAMICS IN ORACLE _________________________________________________________________________________ 60 7.1. Primerjalna analiza ERP-rešitev na splošno ___________________________________________ 60. i.

(6) 7.2 7.3 7.4 7.5. Arhitektura rešitev _______________________________________________________________ 61 Moduli rešitev __________________________________________________________________ 62 Metodologija uvajanja____________________________________________________________ 64 Trendi _________________________________________________________________________ 66. 8. SKLEP ______________________________________________________________________________ 69. LITERATURA IN VIRI __________________________________________________________________ 71. KAZALO TABEL TABELA 1: RAZLOGI ZA UVEDBO ERP-REŠITVE ........................................................................................... 14 TABELA 2: KLJUČNI DEJAVNIKI UPEHA PO AKTIVNOSTIH ........................................................................... 20 TABELA 3: PRIMERJAVA OSNOVNIH ZNAČILNOSTI MED SAP ERP, MICROSOFT DYNAMICS NAV IN ORACLE E-BUSINESS SUITE ............................................................................................................................. 60 TABELA 4: PRIMERJAVA MODULOV REŠITEV SAP ERP, MICROSOFT DYNAMICS NAV IN ORACLE E-BUSINESS SUITE ................................................................................................................................................ 62 TABELA 5: PRIMERJAVA METODOLOGIJ REŠITEV SAP ERP, MICROSOFT DYNAMICS NAV IN ORACLE EBUSINESS SUITE ................................................................................................................................ 64. KAZALO SLIK SLIKA 1: RAZVOJ ERP-REŠITEV ...................................................................................................................... 5 SLIKA 2: ARHITEKTURA ERP-REŠITEV ........................................................................................................... 7 SLIKA 3: MODULI ERP-REŠITEV ..................................................................................................................... 8 SLIKA 4: TRINIVOJSKA ARHITEKTURA ......................................................................................................... 10 SLIKA 5: MOTIVI ZA UVEDBO ERP-REŠITVE ................................................................................................ 13 SLIKA 6: RAZLOGI ZA ZAMENJAVO ERP-REŠITVE ........................................................................................ 14 SLIKA 7: ZEMLJEVID HITRE STRATEGIJE ...................................................................................................... 18 SLIKA 8: UPORABA RAZLIČNIH TIPOV ERP-REŠITEV ................................................................................... 25 SLIKA 9: RAZLOGI, ZAKAJ PODJETJA NE IZBEREJO ERP-REŠITVE V OBLAKU................................................ 28 SLIKA 10: ARHITEKTURA REŠITVE SAP ERP ................................................................................................. 35 SLIKA 11: ZEMLJEVID ASAP ........................................................................................................................ 39 SLIKA 12: KORAKI UVEDBE REŠITVE SAP ERP KOT ZUNANJE IZVAJANJE ..................................................... 42 SLIKA 13: ARHITEKTURA MICROSOFT DYNAMICS NAV .............................................................................. 45 SLIKA 14: MICROSOFT DYNAMICS SURE STEP METODOLOGIJA ................................................................. 47 SLIKA 15: MICROSOFT DYNAMICS NAV UNIVERZALNA APLIKACIJA ZA VSE NAPRAVE ............................... 50 SLIKA 16: ARHITEKTURA ERP-REŠITVE ORACLE E-BUSINESS SUITE ............................................................ 53 SLIKA 17: POVPREČNI ČAS UVEDBE REŠITEV SAP ERP, MICROSOFT DYNAMICS NAV IN ORACLE E-BUSINESS SUITE ................................................................................................................................................ 66. ii.

(7) SEZNAM OKRAJŠAV CRM ERP MRP MRP II IS x-ERP. Costumer Relationship Management Enterprise Resource Planning Material Requirements Planning Manufacturing Resources Planning Informacijski sistem Extended ERP. iii.

(8) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Podjetja se vedno bolj odločajo za nakup celovitih informacijskih rešitev, tj. ERP-rešitev (angl. Enterprise Resoure Planning), ki podpirajo poslovanje podjetja. Sprva so ERPrešitve uporabljala velika in globalna podjetja, zdaj pa se ERP-rešitve širijo tudi na manjša in srednje velika podjetja. ERP-rešitve so integrirani sistemi, ki jih organizacije uporabljajo za združevanje, organizacijo in vzdrževanje podatkov, ki so potrebni za delovanje organizacije. ERPrešitve so en sistem programske opreme, ki po navadi podpira proizvodnjo, distribucijo, finance, kadre in odnose s strankami (Panorama Consulting Solution, 2015). ERP-rešitve ne omogočajo samo pridobivanja podatkov v realnem času, temveč izboljšujejo tudi delovanje poslovnega toka v podjetju (Sternad in Bobek, 2008). Na področju ERP-rešitev se pojavlja tudi veliko trendov, trenutno so najaktualnejši trendi rešitve v oblaku, mobilni dostop, rešitve x-ERP ter zunanje izvajanje ERP-rešitev. Na področju ERP-rešitev imamo veliko tujih in slovenskih ponudnikov. Trije tuji največji globalni ponudniki ERP-rešitev po tržnem deležu, ki jih bomo tudi podrobneje predstavili v magistrski nalogi, so SAP, Microsoft in Oracle. Te ERP-rešitve si bomo podrobneje pogledali in jih na koncu tudi primerjali.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave Namen magistrskega dela je predstaviti ERP-rešitve. Predstavili bomo, kaj so ERP-rešitve, kako so zgrajene, katere so njihove prednosti in slabosti in kako se uvajajo. Ker so trendi na področju ERP-rešitev zelo pomembni, bomo tudi te podrobneje predstavili. Na koncu pa bomo predstavili tri največje ponudnike ERP-rešitev, in sicer SAP, Microsoft ter Oracle. Rešitve ponudnikov bomo podrobneje predstavili in opisali ter jih na koncu tudi primerjali in analizirali. Cilji magistrskega dela, ki smo si jih postavili, so naslednji: • • • • • • •. na podlagi domače in tuje literature predstaviti, kaj so ERP-rešitve; predstaviti zgodovino in zgradbo ERP-rešitev; predstaviti prednosti in slabosti ERP-rešitev; predstaviti uvajanje ERP-rešitev; predstaviti in preučiti trende na področju ERP-rešitev; predstaviti tri največje ponudnike ERP-rešitev, in sicer SAP, Microsoft ter Oracle; primerjati in analizirati izbrane rešitve ponudnikov ERP-rešitev.. 1.

(9) Hipoteze magistrskega dela, ki smo si jih zastavili in jih bomo preverili, so: • • •. H1: Ponudniki ERP-rešitev pri razvoju ERP-rešitev sledijo trendom na področju informatike. H2: Uvedba standardne ERP-rešitve zahteva daljši čas uvedbe. H3: Funkcionalnost in metodologije uvedbe ERP-rešitve ponudnikov so si med seboj podobne.. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da bo uvedba in uporaba ERP-rešitev za organizacije vedno pomembnejša, na podlagi česar lahko predpostavljamo, da bo povpraševanje po ERPrešitvah vedno večje tudi med srednje velikimi in malimi podjetji. Predpostavljamo tudi, da so si rešitve izbranih ponudnikov SAP, Microsoft in Oracle med seboj podobne ter da se razlikujejo samo v določenih segmentih. Prav tako predpostavljamo, da bodo trendi, ki se pojavljajo na tem področju, pripomogli k boljšemu poslovanju organizacije, kar pa bo pomenilo tudi večjo konkurenčnost. Predpostavljamo tudi, da bo mobilni dostop, npr. z različnih pametnih telefonov in tablic, pomembno vplival na odločitev organizacije o tem, katero rešitev bo izbrala za uvedbo. V pričujočem magistrskem delu se bomo omejili na področje ERP-rešitev in v okviru tega tudi na področje trendov v informatiki. Prav tako se bomo omejili na tri tuje ponudnike ERP-rešitev: SAP, Microsoft in Oracle. V okviru Microsoftove ERP-rešitve se bomo omejili na različico Microsoft Dynamics NAV. V okviru Oracleove ERP-rešitve se bomo omejili na Oracle E-Business Suite. Omejitev, na katero bomo naleteli, je tudi slab izbor domače literature, zato bomo uporabili predvsem tujo literaturo.. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V okviru raziskovanja bomo uporabili metodo analize, s katero bomo analizirali tujo in domačo literaturo. Metoda analiziranja je proces razčlenjevanja pojmov (Ivanko, 2007). Nato bomo uporabili opisno metodo, kjer bomo opredelili ERP-rešitve. Opisna (deskriptivna) metoda opisuje prvine neke celote (Zaječarnovič, 1977 v Ivanko, 2007). Prav tako bomo uporabili metodo deskripcije, ki je postopek enotnega opisovanja dejstev, procesov in predmetov. Z metodo deskripcije bomo prišli do novih sklepov in stališč (Ivanko, 2007). Uporabili bomo tudi metodo komparacije, ki je postopek primerjanja enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov oziroma ugotavljanje njihovih podobnosti (Zelenika, 1990 v Ivanko, 2007), Z metodo komparacije bomo med seboj primerjali rešitve izbranih ponudnikov, in sicer SAP, Microsoft ter Oracle. Prav tako bomo uporabili tudi metodo klasifikacije, ki pomeni postopek opredeljevanja oziroma določanja mesta kakega pojma v sistemu pojmov oziroma določanje pojmov o nekem področju stvari ali pojavov (Ivanko, 2007). 2.

(10) 2 ERP-REŠITVE Organizacije se soočajo z nenehnim in hitrim spremembam, tako v sami organizaciji kot tudi v okolju, v katerem delujejo. Te sprememb pa postajajo vedno bolj nepredvidljive. Po drugi strani pa dinamika sprememb okolja dviguje raven potreb po konkurenčnosti poslovanja organizacije ob sprotnem zagotavljanju podatkov in informacij ter pospešitvi izvajanja poslovnih procesov tako znotraj organizacije kot tudi v njenem okolju. Vse izrazitejša konkurenčnost okolja, zmogljivejša informacijska tehnologija (IT) in nova znanja kadrov postavljajo pred organizacijo zahteve po večjem številu kakovostnejših podatkov ter ustreznejšem menedžmentu poslovnih procesov. Spremembe okolja narekujejo organizacijam potrebo po sprotnih informacijah, ki izhajajo iz najrazličnejših virov. Če bodo organizacije želele preživeti, bodo morale izboljšati način pridobivanja in posredovanja podatkov ter njihove učinkovite uporabe pri izvajanju poslovnih procesov. Zato organizacije vedno bolj ugotavljajo, da se je treba informatizacije poslovanja lotevati načrtovano ter podatke in poslovne procese obravnavati in za njih skrbeti tako kot za vse ostale dejavnike poslovanja (Kovačič idr., 2004).. 2.1 Opredelitev ERP-rešitev Uvajanje celovitih programskih rešitev, ki jih na kratko imenujemo ERP-rešitve (angl. Enterprise Resource Planning), predstavlja enega od pomembnejših pristopov k prenovi in informatizaciji poslovanja. Vodijo k natančnejšemu napovedovanju poslovnih dogodkov, boljšemu odločanju in obvladovanju podatkov (Kovačič et. al., 2004). V nadaljevanju magistrskega dela bomo navedli nekaj različnih opredelitev ERP-rešitev. Kovačič s soavtorji (2004) opredeljuje ERP-rešitev kot celovito povezan sistem, kateri temelji na poslovnem modelu organizacije in, ki zagotavlja dobre možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodatne vrednosti tako same organizacije kot tudi z njo povezanih poslovnih partnerjev. Mothiwala in Thompson (2009, povzeto po Sternad, 2011) opredeljujeta ERP-rešitve kot prva generacija poslovnih rešitev, cilj katerih je združitev podatkov in obenem podpora vseh glavnih funkcij organizacije. V poslovnem okolju podpirajo kritične funkcije, zato jim pravimo kritične rešitve. ERP-rešitve zamenjujejo obstoječe informacijske sisteme (npr. sisteme za načrtovanje virov, transakcijske sisteme). Prav tako pa tudi združujejo funkcije in oddelke znotraj podjetja v eno infrastrukturo, katera služi potrebam vseh oddelkov. Prek spletnih odjemalcev je omogočen dostop zaposlenim, strankam, dobaviteljem ter različnim partnerjem. ERP-rešitve so jedro programske opreme, ki jo organizacije uporabljajo za usklajevanje informacij na vseh področjih poslovanja. Prav tako pomagajo obvladovati poslovne procese v celotni organizaciji z uporabo skupne baze podatkov in orodij za poročanje. Poslovni proces je zbirka aktivnosti, ki ima enega ali več vrst vhodov in ustvarja izhod, ki je vrednost kupca. ERP-rešitve podpirajo učinkovito delovanje poslovnih procesov s povezovanjem aktivnosti na celotnem poslovanju, vključno s trženjem, prodajo, kadrovanjem, računovodstvom, logistiko ter proizvodnjo (Monk in Wagner, 2006). 3.

(11) Hoeven (2009) navaja, da je ERP kot aplikacija standarden paket programske opreme z zelo povezano funkcionalnostjo, katera sega čez vse poslovne procese v organizaciji. ERPsistemi uporabljajo centralno podatkovno zbirko. Gre za interakcijo med vsemi poslovnimi procesi v organizaciji in interakcijo z okoljem organizacije, kot so stranke, dobavitelji in poslovni partnerji. Boddy s soavtorji (2008) opredeljuje, da ERP-rešitve koordinirajo vse odločitve, znanje in tudi aktivnosti med poslovnimi funkcijami, poslovnimi enotami ter ravnmi v želji po povečanju učinkovitosti in storitev. Vodstvo ima s pomočjo ERP-rešitev neposreden dostop do operativnih informacij. Tako izboljšujejo informacije o odločanju na ravni organizacije, povezujejo informacije o kupcih s finančnimi podatki, zmanjšujejo zaloge, standardizirajo proizvodne procese ter omogočajo tudi povezavo z informacijskimi sistemi kupcev in dobaviteljev z notranjimi informacijskimi procesi. ERP-rešitve lahko prepoznamo po naslednjih značilnostih (O'Leary, 2000): • • • • • • • • •. so programske rešitve, ki temeljijo na arhitekturi odjemalec/strežnik, ne glede na to, ali uporabljajo spletne ali običajne odjemalce; povezujejo skoraj vse poslovne procese v podjetju; obdelujejo transakcije v podjetju; z uporabo podatkovne baze na ravni organizacije je vsak podatek zapisan samo enkrat; v realnem času je vsem uporabnikom omogočen dostop do podatkov; v nekaterih primerih ERP-rešitve omogočajo integracijo obdelave transakcij in dejavnosti načrtovanja; pomenijo podporo različnim valutam in jezikom; so podpora za specifične industrije in imajo sposobnost prilagoditve organizaciji brez kakršnega koli programiranja.. Murphy in Simon (v Hossain et. al., 2002) opredeljujeta ERP kot izraz, ki se uporablja za opis poslovne programske opreme, ki je večnamenska v obsegu, integrirana v naravi in modularne zgradbe. APICS opredeljuje ERP-rešitve kot računovodsko usmerjen informacijski sistem za identificiranje in načrtovanje virov organizacije, ki so potrebni za sprejem, izvršitev, pošiljanje in upoštevanje strankinih naročil (Sheikh, 2003). Sheikh (2003) opisuje naslednje tehnične lastnosti ERP-rešitev: • • •. 1. uporabniku ponuja grafični uporabniški vmesnik; temelji na relacijski bazi; uporablja programske jezike 4. generacije (4GL) in orodja CASE 1(angl. Computer Asisted Software Engineering) ter. Orodja CASE omogočajo avtomatizacijo procesa razvoja in vzdrževanja programske opreme in pripadajoče dokumentacije sistemov (E-računalništvo, 2015).. 4.

(12) •. odprt sistem prenosa podatkov.. Sheikh (2003) še navaja, da so ERP-rešitve paketne programske rešitve, ki obravnavajo poslovne potrebe organizacije s tesno integracijo različnih funkcij organizacije z uporabo procesnega pogleda na organizacijo. Specifične potrebe neke organizacije so zadovoljene skozi proces prilagoditve stranki. ERP-tehnologija uporablja rešitve za reševanje poslovnih problemov, hkrati pa si prizadeva, da bo tehnologija pregledna za uporabnike. ERP-zagotavlja pomembne, pravočasne in točne proizvodno orientirane informacije za operativno načrtovanje in nadzor. Zmožnost zbiranja, primerjave, analiziranja in predstavitve visokokakovostnih podatkov omogoča boljše sprejemanje odločitev. V nadaljevanju bomo predstavili, kakšen je bil razvoj ERP-rešitev skozi čas.. 2.2 Zgodovina ERP-rešitev ERP-rešitve so evolucijski produkt. Predhodniki današnjih ERP-sistemov so imeli različne kratice, kot so MRP, MRP II, ERP. So sistemi programske opreme, ki omogočajo nemoten potek poslovanja (Anderegg, 2000). V nadaljevanju magistrske naloge bomo podrobneje predstavili razvoj ERP-rešitev. Razvoj ERP-rešitev skozi leta pa prikazuje tudi slika 1. Slika 1: Razvoj ERP-rešitev. Vir: Sternad, 2011 V 50. letih prejšnjega stoletja so bile razvite samostojne posamezne rešitve, ki so se uporabljale za avtomatiziranje rutinskih opravil. Z takšnimi rešitvami so lahko naročali količine potrebnega materiala, načrtovali kosovnice in varno raven zalog ter delovne naloge (Sternad, 2011). Pozneje so se pojavili MRP-sistemi (ang. Material Requirements Planning), ki so s pomočjo vključene metodologije lahko načrtovali zahteve materialov za proizvodni proces, ki je temeljila na pričakovani prodaji kupcem (Hoeven, 2009). Programi MRP so sestavljali načrtovanje kosovnic (kaj potrebujemo za izdelavo), seznam inventarja (kaj imamo) in načrt dela (kaj bomo delali). S pomočjo teh treh modulov so lahko v podjetju določili bodoče zahteve (kaj moramo še nabaviti) (Wallace, 2001, povzeto po Sternad, 2011). Uporabljali so se za avtomatiziranje pogosto uporabljene funkcije podpore in rutinskih opravil. Bili so narejeni po meri za vsako organizacijo posebej. Takšni programi. 5.

(13) niso zadovoljevali ključnih potreb uporabnikov, niso bili končani s predvidenimi stroški in v predvidenem času, ker niso sodelovali ključni uporabniki organizacije (Sternad, 2011). Hoeven (2009) navaja, da je MRP II (angl. Manufacturing Resources Planning) metodologija načrtovanja proizvodnje, ki sega dlje od MRP. Osnovna ideja je bila, da ne potrebujemo le materialov za izdelavo proizvodov, temveč potrebujemo tudi stroje za pretvorbo materialov v izdelke ter prav tako tudi ljudi za delo na teh strojih. Hoeven stroje in ljudi imenuje viri. Vse vire za proizvodnjo izdelkov je treba načrtovati (Hoeven, 2009). S pomočjo rešitve MRP II so lahko v podjetju načrtovali vse vire v proizvodnem procesu, kar je zajemalo operativno načrtovanje v količinskih enotah, zmožnost simuliranja vprašanja »kaj – če« in finančno načrtovanje v denarnih enotah. Sestavljeni so iz množice povezanih funkcij, kot so: načrtovanje prodaje in proizvodnje, poslovno načrtovanje, načrtovanje kapacitet, načrtovanje potreb po nabavi materiala in sistemi za podporo kapacitet strojev in materiala (Sternad, 2011). Leta 1980 je veliko organizacij uporabljalo številne različne programske pakete za vodenje njihovih poslovnih procesov. Vsak oddelek je uporabljal svoj sistem in programski paket. Finančna služba je na primer uporabljala računovodski sistem enega ponudnika, skladišče pa je uporabljalo sistem za vodenje zalog od drugega ponudnika. Sistemi niso bili neposredno med seboj povezani, kar je pomenilo veliko ročnega vpisovanja podatkov. Podatki iz več sistemov med seboj niso bili avtomatično sinhronizirani, zato so bili podatki v različnih sistemih drugačni (Hoeven, 2009). Ponudniki MRP II so pričeli v standardnih rešitvah uporabljati najboljše ideje svojih kupcev in strokovnjakov (angl. best practice) ter jih s pomočjo novih dodatnih modulov vključevati v svoje rešitve. Ponudniki so pričeli spremljati tudi tehnološko arhitekturo modulov, tako da so aplikacije lahko potekale na različnih operacijskih sistemih, na različnih platformah in različnih sistemih za upravljanje s podatkovnimi bazami. MRP II so tako prerastli v tako imenovane celovite informacijske rešitve, tj. ERP-rešitve (Sternad, 2011). ERP-rešitve so predstavljale povezan (integriran) poslovno usmerjen informacijski sistem, ki je uporabljal nove tehnologije, kot so relacijske podatkovne baze, arhitektura odjemalec/strežnik, grafični vmesnik in razna orodja za pomoč (Kovačič et. al., 2004). So nadgradnja rešitev MRP II z dodatno funkcionalnostjo človeških virov, distribucije in financ (Sirignidi 2000, Olson 2004, povzeto po Sternad, 2011). Poleg tega vključujejo tudi drugo funkcionalnost podpore, kot so kontrola kakovosti, upravljanje človeških virov, urejanje naročil, skladiščenje, upravljanje premoženja in upravljanje financ. Rešitve ERP so od rešitev MRP II zmogljivejše, saj vključujejo orodja za načrtovanje vseh virov v organizaciji, zagotavljajo povezanost proizvodnje, prodaje in finančnih podatkov v realnem času ter vključujejo tudi različne pristope načrtovanja virov v razširjeno oskrbovalno verigo kupcev in dobaviteljev (Wallace in Kremzar, 2001, povzeto po Sternad, 2011). Po letu 2000 so se pojavile rešitve ERP II, ki vključujejo sodelovanje z drugimi organizacijami, kupci in dobavitelji (Hoeven, 2009). Gre za podporo (Harwood, 2004, povzeto po Sternad, 2011) več medsebojno povezanih organizacij (elektronsko 6.

(14) poslovanje podjetja s podjetjem – B2B in elektronske izmenjave podatkov). Podjetja so svoje sisteme, ki so jih imele v podjetju, odprle drugim organizacijam, kupcem in dobaviteljem (Sternad, 2011). Tako se je obseg funkcionalnosti rešitev ERP povečal tudi na funkcionalnost strežbe (angl. front office), kamor sodijo e-poslovanje, SCM in CRM (Harwood, 2004, povzeto po Sternad, 2011). Ko govorimo o ERP-rešitvah, je prav tako pomembna tudi njihova zgradba, kamor sodijo moduli in arhitektura rešitev. Več o zgradbi bomo predstavili v nadaljevanju magistrskega dela.. 2.3 Zgradba ERP-rešitev Razumevanje zgradbe ERP-rešitve je pomembno iz več razlogov. Prvič: menedžmentu in implementacijskemu timu pomaga pri razumevanju značilnosti in komponent sistema. Drugič: zagotavlja vizualno predstavitev kompleksnih vmesnikov sistema med rešitvijo ERP in bazo podatkov, operacijskim sistemom, obstoječimi aplikacijami in omrežji (Motiwalla in Thompson, 2012). Motiwalla in Thompson (2012) navajata, da lahko zgradbo ERP-rešitev (slika 2) gledamo z dveh zornih kotov: 1. funkcionalnega zornega kota, ki predstavlja ERP-module, ki podpirajo različne poslovne funkcije organizacije, in s 2. sistemskega zornega kota, ki predstavlja arhitekturo ERP-rešitev skozi fizične komponente strojne opreme, programske opreme in omrežja. Slika 2: Arhitektura ERP-rešitev. Vir: Motiwalla in Thompson, 2012.. 7.

(15) 2.3.1 Moduli ERP-rešitev Ključna vloga ERP-rešitev je zagotoviti podporo različnim poslovnim funkcijam, kot so računovodstvo, prodaja, vodenje zalog in proizvodnja, in sicer za različne interesne skupine v organizaciji. Organizacija glede na ekonomsko in tehnično izvedljivost izbere module in jih uvede. ERP-rešitve zagotavljajo enako funkcionalnost za vse uporabnike s tem, da so podatki integrirani oziroma jih je moč uporabljati v vseh modulih ERP-rešitve. To pomeni, da se podatki vnesejo v sistem samo enkrat in odvisno od poslovnih pravil organizacije so na voljo uporabnikom zunaj ali znotraj organizacije. V današnjih organizacijah delovne skupine niso omejene glede na vrsto delovnega mesta, tako so lahko v delovne skupine vključeni različni zaposleni z različnih funkcijskih področjih, prav tako pa so lahko vključeni zaposleni poslovnega partnerja in celo stranke. ERP-rešitve zato zagotavljajo dostop do podatkov, kot je opredeljeno s poslovnimi pravili organizacije (Motiwalla in Thompson, 2012). ERP-ponudniki, med katere sodijo tudi SAP, Microsoft in Oracle, s svojimi moduli podpirajo glavna funkcionalna področja poslovanja (računovodstvo, proizvodnja, finančno upravljanje, človeški viri, prodaja in naročila). Ti moduli zagotavljajo funkcionalnost za izvajanje poslovne politike in procesov v računovodstvu, proizvodnji, financah, človeških virih itd. ERP-rešitve vsebujejo najboljše poslovne prakse. ERPponudniki pogosto trdijo, da bodo te poslovne prakse pomagale pri izboljšanju produktivnosti in učinkovitosti delovanja organizacije. Vendar pa so najboljše poslovne prakse lahko v nasprotju s politiko organizacije, zato jih je treba prilagoditi (Motiwalla in Thompson, 2012). Na sliki 3 lahko vidimo osnovne module, ki jih vsebuje ERP-rešitve. Slika 3: Moduli ERP-rešitev. Marketing & prodaja Načrtovanje proizvodnje & razvoj. Informacijske storitve. Človeški viri. Proizvodnja & kontrola inventarja. Moduli ERPrešitev. Finance in računovodstvo. Nabava. Kakovost. Distribucija. Vir: Sternad in Bobek, 2015 8.

(16) Z generacijo rešitev ERP II se je povečala tudi funkcionalnost modulov. Več o modulih ERP II bomo govorili v poglavju 3.. 2.3.2 Arhitektura ERP-rešitev Arhitektura ERP-rešitev je zelo kompleksna, zato je organizirana po plasteh ali nivojih za lažje upravljanje sistema. S tem se zagotovita skalabilnost in fleksibilnost sistema (Motiwalla in Thompson, 2012). Skupaj z razvojem IT-infrastrukture se je razvijala tudi arhitektura ERP-rešitev. Na začetku so imele ERP-rešitve dvonivojsko arhitekturo, pozneje pa so ponudniki razvili trinivojsko arhitekturo ERP-rešitev (Motiwalla in Thompson, 2012). Pri dvonivojski arhitekturi odjemalec izvaja uporabniški vmesnik, zahteva podatke in izvaja procesiranje podatkov, strežnik pa opravlja shranjevanje podatkov, izvaja shranjene procedure, zagotavlja zaklepanje zapisov in skrbi za integriteto in varnost podatkov (FRI, 2016). Kakšna je videti trinivojska arhitektura, prikazuje slika 4. Tradicionalna ERP-arhitektura ima tri plasti oziroma nivoje, pri čemer je vsaka plast odgovorna za določeno funkcijo sistema (Motiwalla in Thompson, 2012): 1. Podatkovni nivo skrbi za upravljanje podatkov. Ima centralno skladišče za vse podatke, ki so v skupni rabi med funkcionalnimi moduli. Ohranja celovitost prenosa podatkov med strežniki in odjemalci. Sistemske komponente na tej ravni vključujejo upravljanje SQL2 in drugih komponent vmesnikov v sistemu za upravljanje baze podatkov organizacije. 2. Poslovni nivo zagotavlja komponente, ki jih uporablja poslovna logika funkcionalnih modulov. Deluje kot posrednik med aplikacijami odjemalca in baze podatkov. 3. Predstavitveni nivo je odgovoren za končni uporabniški vmesnik. Skrbi za prikaz uporabniških vmesnikov, vpis podatkov in posreduje zahtevane podatke. V trenutni generaciji rešitev ERP je po navadi ta nivo dostopen prek spletnega brskalnika.. 2. SQL je strukturirani povpraševalni jezik, ki je namenjen delu s podatkovnimi bazami (eNSA, 2014).. 9.

(17) Slika 4: Trinivojska arhitektura. Vir: Sternad, 2011. Prednosti trinivojske arhitekture so (FRI, 2016): •. • • • •. •. Skalabilnost – lahko imamo več aplikacijskih strežnikov. Dostop do podatkovne baze zahteva le povezavo z aplikacijskim strežnikom. Lažja je tudi zamenjava oziroma nadgradnja posameznih ključnih komponent sistema. Večja možnost za ponovno uporabo istih programskih komponent. Boljša integriteta podatkov – na 2. nivoju potekajo spremembe podatkov. 2. nivo pa prepušča in zagotavlja samo veljavne in dovoljene spremembe. Boljša varnost podatkov – število varnostnih nivojev je povečano (+1 na aplikacijskem nivoju). Zmanjšana potreba po redistribuciji aplikacij – odpade potreba po redistribuciji aplikacij odjemalcem, saj lahko poslovna pravila spremenimo kar na aplikacijskih strežnikih. Boljša razpoložljivost – lahko so podvojene aplikacijske in/ali podatkovni strežniki, ker je zelo majhna verjetnost, da bo vse odpovedalo naenkrat.. Slabosti trinivojske arhitekture (FRI, 2016): • •. Ker je potrebna dvojna komunikacija, ki poteka s podatkovnim strežnikom in odjemalcem, pomeni večjo kompleksnost pri izdelavi aplikacij. Na trgu še trenutno prevladuje veliko več razvojnih orodij za izdelavo dvonivojskih aplikacij kot za trinivojsko arhitekturo.. Vsaka uvedba ERP-rešitve lahko prinese nekatere prednosti in prav tako tudi slabosti. Katere so te prednosti in slabosti, bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju magistrskega dela. 10.

(18) 2.4 Prednosti in slabosti ERP-rešitev Z ERP-rešitvami lahko lažje spremljamo potek dela prek različnih oddelkov. Zmanjšujejo operativne stroške, prav tako pa ne prihaja do podvajanja podatkov s posameznimi ali različnimi sistemi (Rajesh, 2011). Harrison (2004) opredeljuje naslednje koristi ERP-sistema: • • • • •. lažji dostop do zanesljivih informacij; odprava odvečnih podatkov in operacij: zmanjšanje časovnih ciklov; zmanjšanje stroškov in prilagodljivost v spreminjajočem se poslovnem okolju.. Prednosti ERP-rešitev so naslednje (Erznožnik, 2015): • •. • • •. •. •. •. Omogočajo spremljanje in nadzor nad vsemi pomembnimi procesi na različnih nivojih podjetja in različnih oddelkih. Delovni tokovi (angl. Workflow) med različnimi oddelki so optimizirani, kar se odraža v nemotenem prehodu informacij med oddelki in hitrejšem izvajanju procesov. S pomočjo delovnih tokov so izvedene vse potrebne aktivnosti med posameznimi področji, s tem pa se tudi prepreči, da kakšna aktivnost ne bi bila izvedena. Poročanje je natančnejše, ker je večina podatkov zajeta v en sistem. Analize in statistična poročila se lahko izvajajo po različnih oddelkih, funkcijah in nivojih v podjetju. Ker podjetje uporablja eno rešitev, se izognemo potrebi po uporabi več različnih rešitev po oddelkih. S tem je zagotovljena natančnost podatkov, prihranimo pa tudi na stroških in času. ERP-rešitev se lahko razširi tudi za zagotavljanje poslovne inteligence (angl. Business Inteligence), s katero imamo lahko večji pregled nad poslovanjem celotne organizacije. Tako lahko vodstvo na podlagi celovitega pregleda identificira potencialna področja, kjer se lahko pojavijo težave. Prav tako lahko s pregledom poslovanja in procesov ugotovi, na katerih področjih so možne izboljšave. ERP-rešitve omogočajo tudi e-poslovanje in integracijo z drugimi zunanjimi programskimi rešitvami (npr. ERP-rešitve partnerjev, aplikacije na spletu za elektronsko izmenjavo podatkov). ERP-rešitev se lahko integrira tudi s kakšnimi drugimi programskimi rešitvami, ki jih uporabljajo znotraj organizacije, kot so npr. skenerji črtne kode. Ker je ERP-rešitev zgrajena modularno, lahko uvedemo v organizacijo posamezne module ali celotno rešitev. Vodstvo na podlagi zahtev uporabnikov sprejme odločitev, katere module bodo uvedli. Upoštevati pa je treba tudi to, da se z uvedbo več modulov pride do boljših sinergijskih učinkov. ERP-rešitve zagotavljajo boljšo sledljivost zalog, prihodkov in odhodkov, pravilnost izvajanja poslovnih procesov in realizacijo prodajne napovedi. 11.

(19) •. • • •. •. Ker so ERP-rešitve enotne in celovite, so tudi varnejše. V organizaciji morajo sprejeti varnostno politiko. Varnostna politika se lažje izvaja takrat, ko ima organizacija enotno rešitev, kot pa v organizaciji, kjer uporabljajo različne programske rešitve. Ker se podatki vnašajo samo enkrat, ni možnosti podvajanja informacij. Podjetje vzdržuje en sistem, zato se zmanjšajo tudi stroški vzdrževanja. V ERP-rešitvi lahko nastavljamo uporabniške vloge. Za vsako uporabniško vlogo lahko nastavimo, kakšne so njegove pravice. S tem uporabnikom onemogočimo, da izvajajo nepooblaščene aktivnosti. ERP-rešitve zagotavljajo pregled v realnem času in natančnost podatkov.. Pred uvedbo ERP-rešitve je treba identificirati možna tveganja in slabosti, ki jih ima posamezna ERP-rešitev. V nadaljevanju magistrskega dela smo našteli tveganja in slabosti, ki bi jih morala organizacija upoštevati pred uvedbo (Erznožnik, 2015): • • •. • • •. •. Uvedba ERP-rešitve pomeni tudi visoke stroške uvajanja, načrtovanja, prilagajanja, nastavitev in testiranja, zato si manjša podjetja ne morejo privoščiti nakupa in uvedbe ERP-rešitve. Čas trajanja uvedbe ERP-rešitve je lahko dolg – to je od šest mesecev naprej, lahko pa traja tudi celo nekaj let. Čas trajanja uvedbe je odvisen od velikosti organizacije in kompleksnosti poslovnih procesov. Premalo prilagojena ERP-rešitev morda ne bo v celoti pokrivala in zagotovila povezanosti rešitve s poslovnimi procesi organizacije. S preveč prilagojeno rešitvijo pa pridemo do povečanega obsega, večjih stroškov in časa. Lahko pride tudi do neuspešne uvedbe ERP-rešitve. Torej s preveč prilagojeno rešitvijo poslovnih procesov nastanejo tudi težave pri nadgradnji same rešitve. Donosnost naložbe ERP-rešitve se ne pokaže takoj in jo je težko meriti in oceniti. Pri uvedbi ERP-rešitve lahko nastanejo tudi dodatni odvisni stroški, kot so nadgradnja omrežja, menjava informacijske infrastrukture in nakup dodatne strojne opreme. Migracija podatkov iz starega sistema v novo ERP-rešitev je lahko časovno zelo dolga in zahteva veliko denarja ter virov. Zgodi se pa lahko tudi, da je migracija celo nemogoča. V organizaciji, ki nima ustrezne varnostne politike, je možna izguba podatkov, kar za organizacijo pomeni velik strošek. Pride lahko tudi do zlorabe informacij, da imajo npr. uporabniki dostop do takšnih informacij, ki jih ne bi smeli vedeti.. Organizacija, ki uvaja ERP-rešitev, mora razčistiti, kakšni so njihovi razlogi za uvedbo, kateri pristop bodo izbrali, katero metodologijo in kateri so kritični dejavniki uspešnosti, kar si bomo pogledali v nadaljevanju.. 2.5 Uvajanje ERP-rešitev Uvajanje ERP-rešitev poteka dvofazno. V prvi fazi mora organizacija izbrati takšno rešitev, katere poslovni procesi se kar najbolj prilegajo poslovnim procesom organizacije. V drugi 12.

(20) fazi pa mora izbrano ERP-rešitev uvesti v predvidenem času s predvidenimi stroški in v predvidenem obsegu. Uvedba ERP-rešitve je zaradi njihove kompleksnosti torej zapletena, zato se je morajo podjetja lotiti premišljeno in pri tem upoštevati metodo uvajanja, ki jo priporoča ponudnik ERP-rešitve, hkrati pa morajo zagotoviti pogoje uvajanja, ki bodo omogočili uspešno in učinkovito uvedbo ERP-rešitve. Uvedba ERPrešitve je zato strateški projekt podjetja (Sternad in Bobek, 2008). 2.5.1 Razlogi za uvedbo ERP-rešitev Projekta prenove se organizacija loti zaradi različnih razlogov, kot so (Sternad, 2011): • • • • • •. slab pretok podatkov med različnimi informacijskimi sistemi; neskladnost med različnimi informacijskimi sistemi v organizaciji; napačni ali podvojeni podatki v informacijskem sistemu; organizacija ne more dostopati do podatkov v realnem času; obstoječih informacijskih sistemov ni mogoče nadgraditi; problemi, ki se pojavijo med povezanimi informacijskimi sistemi po nadgradnjah; • potreba po sodelovanju med dobavitelji prek informacijskega sistema; • visoki stroški vzdrževanja za zastarele sisteme itd. Najpogostejši razlogi, zakaj se podjetja odločajo za uvedbo ERP-rešitve, so želja po skupni platformi, izboljšanje procesov v organizaciji, vidnost podatkov, zmanjšanje stroškov, povečanje odzivnosti do kupcev in izboljšano strateško odločanje. Ti razlogi so med sabo povezani, saj skupna platforma omogoča nove zmogljivosti, ki nadalje omogočajo generiranje pomembnejših rezultatov, kar prikazuje slika 5 (Sternad, 2011). Slika 5: Motivi za uvedbo ERP-rešitve. Vir: Sternad, 2011. Gradišar (2005) s soavtorji v nadaljevanju navaja razloge za uvedbo ERP-rešitve (tabela 1). Razloge deli na: • strateške; • taktične in • operativne.. 13.

(21) Tabela 1: Razlogi za uvedbo ERP-rešitve STRATEŠKI. TAKTIČNI. OPERATIVNI. Udejanjiti nove poslovne strategije, dvig uspešnosti poslovanja. Znižati stroške in povečati učinkovitost poslovnih procesov. Standardizirati in avtomatizirati delovne procese in postopke. Omogočiti globalizacijo poslovanja in povezljivost z okoljem. Povečati prilagodljivost poslovnih procesov. Izboljšati kakovost informacij in izvajanja procesnih aktivnosti. Omogočiti strategijo upravljanja s strankami (CRM)3 in upravljanja oskrbovalne verige (SCM)4. Integrirati poslovne procese znotraj podjetja ter s svojimi kupci in dobavitelji. Izboljšati uporabnost rešitev, informacijsko (tehnološko) infrastrukturo, znanja, motiviranost kadrov. Vir: Gradišar, et. al. 2005. Panorama Consulting (2016a) je v svojem poročilu navedla razloge za zamenjavo ERPrešitve. Najpogostejši razlogi za zamenjavo ERP-rešitve so zamenjava zastarelega sistema, izboljšanje poslovne uspešnosti in pozicija organizacije za rast, več razlogov za zamenjavo ERP-rešitve pa prikazuje slika 6. Slika 6: Razlogi za zamenjavo ERP-rešitve Drugo. 1%. Druga podjetja imajo ERP. 2%. Integracija sistemov na vseh lokacijah. 5%. Boljše zadovoljiti stranke. 5%. Zadovoljiti matično podjetje. 7%. Standardizirano globalno delovanje. 10 %. Lažje delo za zaposlene. 10 %. Poročanje/skladnost s predpisi. 10 %. Izboljšanje poslovne uspešnosti. 13 %. Pozicija organizacije za rast. 13 %. Zamenjati zastarel sistem. 16 % 0%. 2%. 4%. 6%. 8%. 10%. 12%. Vir: Panorama Consulting Solution, 2016a.. 3 4. CRM – Costumer Relationship Management SCM – Supply Chain Management. 14. 14%. 16%. 18%.

(22) 2.5.2 Pristopi k uvajanju ERP-rešitev Pristop uvedbe ERP-rešitve določa, kako bo ERP-rešitev nameščena. Poznamo naslednje pristope k uvajanju ERP-rešitve (Anderegg, 2000): • • • • •. pristop velikega poka (angl. big bang); fazni pristop (angl. phased); vzporedni (angl. parallel); procesni orientiran pristop (angl. process line) in hibridni pristop (angl. hybrid).. Te tehnike se osredotočajo na to, kako izvesti prehod iz obstoječega sistema v nov sistem (Anderegg, 2000). Pristop velikega poka Pristop velika poka pomeni, da vnaprej na določen dan prenehamo delo v obstoječem sistemu in preklopimo na nov sistem. Vse poslovne funkcije, ki se izvajajo v obstoječem sistemu v celotnem podjetju, se hkrati prenesejo v na novo vgrajen sistem. Uspeh pristopa velikega poka je odvisen od tega, kako dobro organizacija načrtuje in se pripravi na uvedbo. Velika prednost je, da ne potrebujemo vmesnikov med obstoječimi informacijskimi sistemi in novim (Anderegg, 2000). O'Leary (2000) navaja, da so prednosti tega pristopa še naslednje: nižji stroški uvedbe kot pri drugih postopkih, krajši čas uvedbe in manjše tveganje. Pomanjkljivosti tega pristopa pa so: čas in stroški priprav, pomanjkanje kritičnih virov, pomanjkanje profesionalnih izkušenj pri uvedbi ERP-rešitve in ob neuspešni uvedbi je nemogoče preiti nazaj na prejšnje stanje (Anderegg, 2000). Poznamo pa tudi mali veliki pok, kjer se proces uvedbe razdeli na dva ali več delov. Vsak del je sestavljen iz več modulov, npr. finančni, distribucijski in proizvodnja, ki se nato uvedejo naenkrat z metodo velikega poka. Prav tako pa še poznamo mega veliki pok, ki je primeren za tiste organizacije, ki imajo več sedežev na različnih mestih. To pomeni, da se uvedba rešitve naredi na vseh sedežih organizacije naenkrat. Zadnji pristop v okviru pristopa velikega poka pa je multi veliki pok, kjer se najprej na enem mestu s pristopom velikega poka uvede rešitev, nato pa se prestavijo na drugo mesto in na enak način uvedejo ERP-rešitve (Anderegg, 2000). Fazni pristop Fazni pristop je zaporedni pristop, kjer naenkrat uvedemo po en modul ali skupino modulov. Projektna skupina se posveti vsakemu modulu posebej (O'Leary, 2000). Anderegg (2000) navaja, da se najprej uvedejo finančni moduli, nato se uvedejo distribucijski in proizvodni moduli. Ker sočasno vpeljujemo po en modul, je tveganje manjše kot pri pristopu velikega poka (O'Leary, 2000). O’Leary (2000) navaja, da za razliko od pristopa velikega poka potrebujemo pri faznem pristopu manj kritičnih virov, prav tako je lahko za posamezni modul namenjenih več sredstev. Ker s faznim pristopom uvedemo po en modul, omogoča večjo zagotovitev, da bodo moduli delovali, preden se 15.

(23) stari sistem izključi. Fazni pristop je zato bolj konservativen, saj omogoča varnostno kopiranje. Projektna skupina si z vsakim uvedenim modulom pridobi več novega znanja glede uvajanja, kar pa zmanjšuje tveganje neuspešne uvedbe. Z uspehom uvedenega modula lahko menedžmentu predstavimo, da nov sistem deluje in bo deloval. Prav tako pa ima tudi fazni pristop slabosti. Ker se vpeljuje po en modul naenkrat, potrebujemo dodatne vmesnike med starim in novim sistemom (Anderegg, 2000). O'Leary (2000) še navaja, da je slabost tega pristopa tudi ta, da zahteva več časa za uvedbo, s tem pa tudi več stroškov. Vzporedni pristop Anderegg (2000) navaja, da pri vzporednem pristopu delujeta oba sistema hkrati – stari informacijski sistem in novo uvedena ERP-rešitev. Prednost vzporednega pristopa je, da ima dobre možnosti za obnovitev v primeru, če gre kaj narobe. Ker sta v uporabi oba sistema, stari in nov, ne pride do nobenih prekinitev v delovanju organizacije, če bi slučajno šlo kaj narobe v novi ERP-rešitvi. Vse transakcije v obstoječem sistemu je treba natančno ponoviti tudi v novem sistemu ERP. Dobra lastnost vzporednega pristopa je, da se lahko preverja točnost podatkov med starim in novim sistemom. Vzporedni pristop je idealen na primer za farmacevtske in zdravstvene organizacije, kjer ne sme priti do izpada sistema. Slabost tega pristopa je, da moramo podatke vnašati dvakrat. Vnašati jih je potrebno v nov in stari sistem, kar pa povečuje stroške projekta. Večjim stroškom dvojnih delujočih sistemov se lahko izognemo z izvedbo vzporednega pristopa, ki ga imenujemo tudi papirno-vzporedni pristop (angl. paper parallel approach). V papirno-vzporednem pristopu, namesto več delujočih sistemov, to je starega in novega, zapisujemo vse transakcije starih informacijskih sistemov ročno na papir (Sternad, 2011). Procesno orientiran pristop Podoben je pristopu malega velikega poka. Proces uvedbe se razdeli na vzporedne procesne linije oziroma diagrame. Z uporabo tega pristopa se najprej uvedejo manjše procesne linije, ki predstavljajo manj tveganja in več možnosti uspešne uvedbe. Ko se zaključi uvedba manjše in manj zahtevne procesne linije, se prične uvajati zahtevnejša procesna linija (Anderegg, 2000). Hibridni pristop Hibridni pristop je kombinacija procesno orientiranega pristopa, faznega pristopa in vzporednega pristopa. Hibridni pristop je na začetku uvedbe težko načrtovati. Prednost tega pristopa je, da ni fiksen, kar pomeni, da se skozi uvedbo, ko projektna skupina pridobi več znanja in izkušenj, spreminja. Tako lahko na primer na začetku uporabijo fazni pristop in ko tega končajo, uporabijo drug pristop uvedbe (Anderegg, 2000).. 16.

(24) 2.5.3 Metodologija uvajanja ERP-rešitev Ponudniki ERP-rešitev in svetovalne hiše ponujajo lastne metodologije uvajanja. Večina ponudnikov v okviru metodologije ponuja tudi pospeševalce, kot so (Sternad in Bobek, 2012): • • • •. • • • • •. prilagojeni procesni modeli za izbrano ERP-rešitev; prilagojena različica ERP-rešitve panogi organizacije, tako imenovana »vanilla« verzija; izobraževanje projektnega tima; dodatne aplikacije ali moduli ponudnika ERP-rešitev oziroma njegovih partnerjev, ki segajo prek osnovne funkcionalnosti ERP-rešitve, kot je npr. modul e-poslovanje; priročniki uporabniških postopkov; ponudnik ERP-rešitve nudi tudi pomoč prek spleta; priročniki za pomoč izobraževanju končnih uporabnikov; s pomočjo vnaprej prilagojenih verzij in načrtovalskih knjig (angl. designe book), kjer je opisano, kako je potrebno nastavitvi različne paramete in kako vplivajo na delovanje ERP-rešitve in druge parametre; avtomatizirani vmesniki za pretvorbo podatkov in vnaprej pripravljeni vmesniki s pomočjo t. i. API-jev (angl. Application Programming Interfaces).. Več o metodologijah podjetij SAP, Microsoft in Oracle bomo preučevali v naslednjih poglavjih. Nakup in uvedba ERP-rešitve potekata po več korakih (Sternad in Bobek, 2012): 1. Opredelitev zahtev. Pregled poslovnih zahtev in njihova ureditev ter ocena uresničljivosti izvedbe (ang. feasibility study). 2. Tržna analiza rešitev in izbor ožjega kroga ponudnikov. Analiza rešitev vključuje štiri vidike: funkcionalnost rešitev, tehnologijo rešitev, poslovno oceno ponudnika in oceno uresničljivosti uvedbe. 3. Podrobna analiza in ocena vsake med rešitvami iz ožjega kroga. Podrobna analiza vključuje za vsako rešitev: njeno predstavitev uporabnikom in menedžmentu, oceno »referenc« z morebitnim obiskom enega od »referenčnih podjetij«, podrobno analizo štirih vidikov iz prejšnjega koraka. 4. Izbira rešitve. Pripraviti je treba kriterije za ocenjevanje rešitev, izvesti ocenjevanje in sprejeti odločitev o izbiri. 5. Sklenitev pogodbe. Pogajanja s ponudnikom, oblikovanje in popis pogodbe 6. Načrtovanje uvedbe. Načrtovanje projekta uvedbe rešitve, ki vključuje načrtovanje postopka uvedbe in sodelujočih pri uvedbi. 7. Prilagoditev in testiranje rešitve. Izdelava dodatno potrebnih vmesnikov za povezovanje rešitve z drugo uporabniško programsko opremo v podjetju. 8. Prevzem rešitve in njena uvedba (uvedba). Prevzeti je treba rešitev, uporabniško in tehnično dokumentacijo ter pripraviti prevzemni zapisnik. 9. Spremljava njenega delovanja v garancijskem roku 17.

(25) Poznamo tudi več strategij uvedbe ERP-rešitev. Različne kombinacije strateških ciljev tvorijo različne strategije uvedbe ERP-rešitev. Vsaka strategija ima različno kombinacijo ciljev. Strategije uvedbe so naslednje (Anderegg, 2000): • • • • • •. hitra strategija (angl. breakneck strategy); strategija zvezde (angl. star strategy); strategija na ključ (angl. turnkey strategy); strategija lastnega razvoja (angl. in-house strategy); strategija proračuna (angl. budget strategy); strategija majhnega rizika (angl. low risk strategy).. Najbolj uporabljena je hitra strategija, ki jo bomo tudi opisali. Ideja strategije je, da se ERP-rešitev izbere in uvede čim hitreje. Imenujejo jo tudi hitra uvedba (angl. rapid implementation). Ta strategija skuša odpraviti čim več korakov, kot je mogoče (Anderegg, 2000). Vodilni ponudniki ERP-rešitev in svetovalne hiše imajo na osnovi hitre strategije izdelane svoje metodologije uvajanja, v katere vključujejo potrebna orodja za uvajanje, predloge za modeliranje, vmesnike in integracijo (Sternad, 2011). Koraki hitre strategije so prikazani na sliki 7. Slika 7: Zemljevid hitre strategije. Vir: Sternad, 2011.. 18.

(26) Koraki hitre strategije (Shields, 2001): 1. Zaveza. Najprej izberemo projektnega menedžerja. Pridobiti je treba tudi projektni tim in mu pripraviti delovno sobo, kjer bodo testirali rešitev. Prav tako je treba pripraviti tudi poslovni načrt in začetni projektni načrt. 2. Začetek. Začne se z zagonskim sestankom razširjenega projektnega tima (angl. kickoff meeting). Prav tako se mora zagotoviti tudi začetno usposabljanje projektnega tima. 3. Vodenje. Projektni menedžer načrtuje in kontrolira projekt. Prav tako mora pripraviti projektni delovni načrt, ki mora vsebovati časovni seznam vseh opravil, ki jih je treba opraviti med uvedbo. V delovnem načrtu projekta so določena ključna opravila, čas, viri projekta in stanja projekta. 4. Analiziranje. V tem koraku projektni tim določi, kako bo dosegel zastavljeno vizijo in cilje ter rešil poslovne probleme. 5. Konfiguriranje. Ker je treba rešitev prilagoditi organizaciji, se mora nastaviti veliko parametrov. 6. Testiranje. Testiranje obsega naslednje korake: kreiranje testnih primerkov, priprava tesnih podatkov, opredelitev pričakovanih rezultatov, testiranje, evalvacija tesnih rezultatov, odpravljanje problemov, ponovno testiranje in dokumentiranje testiranja. 7. Spremembe. Pride lahko do treh vrst sprememb: tehnoloških, procesnih in organizacijskih sprememb. Uporabniki novega sistema se bodo morali naučiti, kako uporabljati novi sistem, spremeniti dosedanji način dela itd. Da bi se projektni tim izognil neuspešni uvedbi ERP-rešitve, je potrebno pozornost posvetiti tudi naslednjim področjem: preveriti je potrebno, kdo podpira uvedbo in kdo ji nasprotuje, zagotoviti udeleženost ključnih uporabnikov med uvedbo, zagotoviti komunikacijo med člani razširjenega projektnega tima, pripraviti dokumentacijo in izobraževati uporabnike. 8. Pomoč. Nanaša se na aktivnosti IT-oddelka, pripraviti mora delovne postaje za projektni tim in razvojni strežnik. Pomoč vključuje tudi: kreiranje razvojne, testne in produkcijske instance, določitev pravic dostopa, pripravo varnostne kopije, pisanje programov za pretvorbo podatkov, iskanje sistemskih napak, pripravo specialnih poročil in obrazcev ter razvoj programskih vmesnikov. 9. Pretvorba. Pretvoriti je treba podatke iz obstoječih sistemov v novo rešitev ERP, kar poteka po naslednjih korakih: najprej določimo, katere podatke potrebujemo in kje jih najdemo, nato te podatke očistimo, potem poteka polnjenje, nato pogledamo točnost in celovitost podatkov (verifikacija) in na koncu sledi še sinhronizacija. 10. Priprava. Ta korak vsebuje testiranje, izobraževanje uporabnikov, pripravo produkcijskega okolja, pretvorbo podatkov in vzpostavitev zunanje pomoči. 11. Zagon v živo. Ko začne sistem delovati, pride do problemov, ker nekateri uporabniki vseeno še ne vedo, kako delati v novem sistemu, zato potrebujejo pomoč strokovnjakov. Nekateri zaposleni bodo še vedno želeli sabotirati nov sistem. Naredi se zaključni projektni sestanek, kjer se analizirajo dobre in slabe strani uvedbe. 19.

(27) 12. Izboljšave. Obsegajo pomoč po uvedbi ter nadaljevanje izobraževanja in vzdrževanja ERP-rešitve. 2.5.4 Kritični dejavniki uspešnosti uvajanja ERP-rešitev Projekti uvajanja ERP-rešitve sodijo po svoji kompleksnosti med najzahtevnejše projekte. Poslovni procesi in pričakovanja uporabnikov se morajo uskladiti s tehničnimi danostmi uvedbe rešitve. Uspeh uvedbe ERP-rešitve se meri po tem, ali se je projekt zaključil v predvidenih stroških in predvidenem času. Majn pogosto pa se uporabljajo vsebinski kriteriji, na primer čas, ki se nameni za izpeljavo določene poslovne transakcije, stanje zalog pred in po uvedbi in podobno (Kovačič, 2005). Ključni dejavniki uspeha, ki sledijo iz teorije splošnega projektnega vodenja, in upravičeno lahko pričakujemo, da igrajo pomembno vlogo tudi pri projektih ERP, se delijo glede na logično zaključene aktivnosti znotraj projekta. To prikazuje tabela 2 (Kovačič, 2005). Tabela 2: Ključni dejavniki upeha po aktivnostih Aktivnost. Ključni dejavniki uspeha: • • •. podpora vodstva jasnost ciljev projekta usklajenost znanja in sposobnosti organizacije ter tehnoloških rešitev, vsebovanih po uvedenem sistemu. Načrtovanje projekta. • • •. nivo podrobnosti načrtov strukturiranost načrtov realnost načrtov in ocena razpoložljivosti virov. Organiziranje projekta. • • • •. razdelitev odgovornosti motivacija udeležencev reševanje konfliktov projektne in linijske organizacije komunikacija med udeleženci. Nadzor nad potekom projekta. • • •. formalizirana komunikacija povezava med načrti in poročili o napredku pooblastila vodja projekta. Izvedba projekta. • •. nadzor nad spremembami ciljev obvladovanje razlik v organizacijski kulturi udeležencev. Zasnova projekta. Vir: Kovačič, 2005. Obstajajo pa tudi ključni dejavniki uspeha, ki so specifični za projekte ERP. Tako poznamo ključne dejavnike s strani ERP-rešitve, dejavnike s strani dobaviteljev in uvajalca, dejavnike organizacije, znotraj katere projekt poteka, ter dejavnike samega projekta (Kovačič, 2005). 20.

(28) Ključni dejavniki uspešnosti s strani ERP-rešitve (Kovačič, 2005) so: • • •. • •. Funkcionalnost rešitve. Podjetja v fazi izbire rešitve med seboj premerjajo rešitve različnih ponudnikov. S tem ugotovijo, katera rešitev jim najbolj ustreza, ter katera področja izbrana rešitev pokriva in katerih ne. Ugled proizvajalca rešitve. Če je ponudnik ERP-rešitve uveljavljen, je tudi večja možnost, da bo rešitev še nekaj let podpiral, razvijal in dopolnjeval. Nakup uveljavljene rešitve lahko vpliva na rast lastne znamke in ugleda. Zanesljivost delovanja rešitve. Če rešitev zanesljivo deluje se izkaže po uvedbi ERP-rešitve. Najbolj problematični so tisti deli rešitve, ki povezujejo komunikacijo podjetja z okoljem, saj lahko povzročajo težave pri vsakodnevnih opravilih. Možnost uporabe referenčnih modelov. Če podjetju uspe vključiti poslovno znanje, ki je standard programske rešitve, bo to prispevalo k večji kakovosti in učinkovitosti poslovanja. Tehnološka dovršenost (sodobnost) rešitve. Ker je sodobna rešitev trajnejša in tako tudi bolj povezljiva z drugimi rešitvami, se to izkaže v daljšem časovnem obdobju.. Ključni dejavniki uspešnosti s strani dobavitelja oziroma uvajalca (Kovačič, 2005) so: • • • •. Izkušnje uvajalca pri podobnih projektih. Izkušnje so pri takšnih projektih neprecenljive, saj je lahko tako uvedba hitrejša, uporabijo pa se lahko tudi že preizkušeni prijemi in rešitve, ki so se dobro izkazale tudi v praksi. Kadrovska zasedba uvajalca. Z ustrezno kadrovsko zasedbo se zmanjša tveganje, ki je povezano s človeškim faktorjem. Partnerski odnos med podjetji in dobaviteljem (uvajalcem) rešitve. V projekt so vključeni udeleženci iz obeh strani projekta, zato je za boljšo uspešnost potrebno, da obe strani na projektu uresničita svoje cilje. Zaupanje uporabnikov v usposobljenost uvajalca. Stranka mora zaupati v usposobljenost izvajalca in uspeh projekta, še posebej ko govorimo o projektih ERP, ki vključujejo veliko prilagoditev programske opreme.. Ključni dejavniki uspešnosti s strani organizacije (Kovačič, 2005) so: • • • • •. Podpora vrhovnega menedžmenta. Ta podpora je velikega pomena za uspeh projekta. Usklajenost informatike in projekta s strategijo podjetja. Podjetje izbere tisto rešitev ki je primerna njihovim ciljem, saj se lahko v nasprotnem primeru pokažejo težave, povezane z cenovnimi in vsebinskimi neustreznostmi. Široka podpora projekta na različnih nivojih organizacije. Vodstvo mora z ustreznim ravnanjem in profesionalnim pristopom pripraviti organizacijo na različnih navojih, da bo projekt podpirala. Stabilnost poslovanja organizacije Opremljenost z informacijsko tehnologijo (IT) in njeno obvladovanje. Na ta dva dejavnika je potrebno misliti, še preden se podjetje odloči za ta projekt. 21.

(29) • •. Uporaba sodobnih načinov organizacije in skupinskega dela. Timsko delo je na takšnih projektih nujnost, saj ni skoraj nič odvisno od posameznika. Način vodenja in organizacijska kultura. Dobro je, da pobuda za projekt uvedbe ERP-rešitve ne pride samo s strani vodstva, pač pa potrebo po prenovi informatike izrazijo tudi na nižjih nivojih organizacije. Pazljiv pristop k uvajanju (nenaklonjenost tveganju) in sodelovanje vseh zaposlenih pri odločanju na projektu lahko pomenita ključno razliko med uspešnim in neuspešnim projektom.. Ključni dejavniki uspešnosti s strani projekta (Kovačič, 2005) so: •. •. •. •. • • •. Stopnja obvladovanja tehnik projektnega vodenja. Projekti potekajo v skladu z izbrano metodologijo in naloga vodje projekta je, da poskrbi za njeno uresničitev. Obseg in kakovost usposabljanja. Če zaposleni niso dovolj usposobljeni za delo v novi rešitvi, se prehod v živo ne sme odobriti. Glede na različne metodologije uvajanja, se uporabljajo različni pristopi k usposabljanju, to so: usposabljanje takoj na začetku projekta, s tem se jih v največji možni meri vključi v delo in usposabljanje tik pred prehodom v živo, kar je stroškovno ugodnejše. Usklajenost rešitve s poslovnimi potrebami. Najboljše je, da je rešitev izbrana tako, da že v standardni obliki kar najbolje pokriva poslovne potrebe organizacije. Obseg (stopnja) sprememb v organizaciji. Ko se odločamo med prilagoditvijo rešitve in poslovanja, praksa kaže, da se je varneje odločiti za slednje, saj lahko podjetje potrebne spremembe opravi avtonomno in se mu pri tem ni treba zanašati na dejavnike, ki niso pod njegovim nadzorom (izvajalec, tehnologija rešitev ipd.). Obseg (stopnja) sprememb ERP-rešitve. Rešitve se v praksi na vsakem projektu vsaj nekoliko prilagajajo. Če pa je takšnega prilagajanje preveč, pa je bolje prilagajati poslovne procese podjetja. Tip prehoda (postopen ali »vse naenkrat«). Čas (na voljo za projekt). Z postavljenim časovnim rokom zagotavljamo, da bo projekt v predvidenem času tudi zaključen.. Namen magistrskega dela je tudi predstaviti trende, ki se pojavljajo na področju informatike, in jih bomo predstavili v nadaljevanju.. 22.

(30) 3 TRENDI NA PODROČJU INFORMATIKE ERP-rešitve že desetletja predstavljajo hrbtenico poslovnih procesov v podjetjih. Toda nove generacije uporabnikov, tehnični napredek in integracija mobilnih naprav spreminjajo pričakovanja in potrebe poslovnega sveta, zato morajo na te izzive odgovoriti tudi ponudniki ERP-rešitev. Ponudniki ERP-rešitev bodo morali zato še naprej delati na razvoju rešitev, ki bodo podjetjem vseh velikosti in širšemu obsegu dejavnosti omogočale, da se osredotočijo na tisto, kar delajo najboljše (Monitor Pro, 2011). Najpomembnejši trendi na področju ERP-rešitev, ki jih bomo opisali v nadaljevanju magistrskega dela, so: • • • •. rešitve v oblaku; zunanje izvajanje ERP-rešitev; mobilni dostop in x-ERP.. Toda najprej pojasnimo razliko med rešitvami v oblaku in zunanjim izvajanjem. Pri rešitvah v oblaku podjetje najame rešitev (Čehovin, 2011), medtem ko pri zunanjem izvajanju najame ljudi ali jih izobražuje, podpiše pogodbo z drugim podjetjem (zunanjim izvajalcem), zunanji izvajalec pa v imenu podjetja opravlja storitve, ki so sklenjene s pogodbo (Sternad, 2011).. 3.1 Rešitve v oblaku Računalništvo v oblaku (angl. cloud computing) podjetjem in posameznikom nudi prilagodljivo alternativo nakupu aplikacij, storitev in infrastrukture. Namesto da jih poganjajo na krajevnem računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak (Čehovin, 2011). Računalništvo v oblaku lahko pomembno zmanjša IT-stroške in kompleksnost, hkrati pa izboljša optimizacijo delovne obremenitve in dobavo storitev (IBM, 2015). Griffith (2015) navaja, da pomeni računalništvo v oblaku, shranjevanje in dostop do podatkov in programov prek interneta namesto na trdem disku računalnika. Ameriški nacionalni inštitut za standarde in tehniko NIST (angl. Nacional Institute of Standards and Technology) opredeljuje pet bistvenih značilnosti računalništva v oblaku (Mell in Grance, 2011): 1. »Samopostrežnost« na zahtevo. Odjemalec storitev računalništva v oblaku lahko po potrebi sam spreminja računalniške zmogljivosti (npr. velikost prostora shranjevanja, čas strežnika) brez posredovanja ponudnika storitve računalništva v oblaku. 2. Širok dostop preko omrežja. Zmogljivosti so na voljo prek omrežja tako »lahkim« kot »težkim« odjemalcem in dostopne prek standardnih mehanizmov. 23.

(31) 3. Združevanje virov. Fizični in virtualni viri ponudnika so združeni, da služijo več odjemalcem, katerim se dinamično dodeljujejo glede na njihovo potrebo po načelu več odjemalskega modela. Stranka po navadi nima nadzora in informacij o točni lokaciji virov, lahko pa ve, v kateri državi, pokrajini in v katerem podatkovnem centru se nahajajo. 4. Hitra prilagodljivost. Zmogljivosti se lahko zagotovijo hitro in (v nekaterih primerih avtomatično) prilagodijo za hitro prilagajanje potrebam stranke. Stranki se zdi, da so zmogljivosti na voljo kadar koli in v neomejeni količini. 5. Merljiva storitev. Sistemi v oblaku avtomatsko nadzirajo in optimizirajo uporabo virov z merljivimi zmogljivostmi, primernimi glede na vrsto storitve. Z opazovanjem, nadziranjem in poročanjem o uporabi virov se zagotavlja transparentnost tako za ponudnika kot odjemalca storitev. Prednosti ERP-rešitev v oblaku (Borek, 2013) so: • • •. • • • •. Ni vzdrževanja strežnikov. Podjetje ne rabi skrbeti za strojno in programsko opremo. To pa pomeni več prostora v podjetju, ni stroškov vzdrževanja in poraba električne energije je manjša. Zmanjševanje stroškov. Ko ERP-rešitev teče v oblaku, IT-osebje ne rabi skrbeti za strežnike, mreženje in podporo operacijskih sistemov programske opreme. Za te stvari skrbi ponudnik ERP-rešitve v oblaku. Izboljšuje denarni tok. Če podjetje uvaja klasično ERP-rešitev, je zato potreben velik denarni vložek, prav tako pa je potrebnih tudi veliko strežnikov in programske opreme. Pri uporabi oblačne storitve se stroški zaračunavajo mesečno kot poslovni odhodki ne kot stroški kapitala, kar pa izboljšuje denarni tok. Lažji mobilni dostop. Podjetju ni treba pisati raznih varnostnih protokolov za avtorizacijo, to je urejeno dosti lažje. Dobra integracija z drugimi sistemi. Oblak je bil namensko zasnovan za enostavno interoperabilnost, ki dodaja možnost za sedanjo in prihodnjo uporabo dodatnih produktov. Hitra uvedba. Oblačno ERP-rešitev upravlja in gosti ponudnik ERP-rešitve, zato ni treba nastaviti ali namestiti nobene strojne ali programske opreme. Varnostno kopiranje. To pomeni, da se podatki kopirajo na vsaj dveh lokacijah, tako da če se na primer na eni lokaciji kaj zgodi, so podatki ohranjeni na drugi lokaciji.. Vendar obstajajo tudi slabosti ERP-rešitev v oblaku, ki so naslednje (Borek, 2013): • •. Skupni stroški lastništva (TCO – angl. Total cost of ownership). Plačilo mesečne naročnine za programsko opremo zagotovo pomaga pri izboljševanju denarnega toka podjetja. Vendar pa je na dolgi rok to lahko tudi dražje. Zunanje tveganje. Ko gostujemo v oblaku, ima ponudnik oblaka dostop in nadzor nad strojno in programsko opremo. Pred izbiro ponudnika storitev v oblaku je zato treba oceniti in določiti stopnjo nadzora v sporazumu o ravni storitev. 24.

(32) •. Kontrola podatkov. Pri občutljivih in zaupnih podatkih je še vedno smiselno uporabiti klasično ERP-rešitev.. Panorama Conculting (2016a) v svojem poročilu navaja, da je uporabnost oblačnih ERPrešitev 27 %. Še vedno se več podjetij odloči za nakup ERP-rešitve, ki jo ima na lokaciji, kar prikazuje slika 8. Slika 8: Uporaba različnih tipov ERP-rešitev. 17%. ERP rešitev na lokaciji ERP rešitev v oblaku. 27%. Rešitev ERP kot storitev - SaaS. 65%. Vir: Panorama Consulting Solution, 2016a. Na podlagi storitev lahko računalništvo v oblaku razdelimo na (GlobalDots, 2013): • • •. infrastrukturo kot storitev (angl. Infrastructure as a Service – IaaS); platformo kot storitev (angl. Platform as a Service – PaaS) in programsko opremo kot storitev (angl. Software as a Service – SaaS).. Jurič (2009) navaja, da je infrastruktura kot storitev najosnovnejša oblika računalniškega oblaka, ki ponuja uporabo virtualiziranih strojnih virov, torej procesorja, pomnilnika, diskovnega prostora in prenosa podatkov. Na tako zakupljeni infrastrukturi v oblaku uporabljamo operacijski sistem, aplikacijske strežnike, podatkovne strežnike in aplikacije po lastnih željah, podobno kot bi jih uporabljali na lastnem strežniku. Prednost infrastrukturnega oblaka je predvsem v tem, da lahko kapaciteto tako zakupljene infrastrukture v oblaku elastično povečujemo ali zmanjšujemo, rešeni pa smo tudi skrbi, povezanih z vzdrževanjem strojne opreme. Korak višje so računalniški oblaki, ki ponujajo platformo. V nasprotju z infrastrukturnimi oblaki pa platformski oblaki ponujajo določeno platformo, na kateri lahko razvijamo (in nato uporabljamo) lastne aplikacije (npr. Microsoft Azure). Platformski oblaki nas torej rešijo pred namestitvijo in vzdrževanjem operacijskega sistema in vseh ostalih 25.

No results found