The use of Accounting Information in a Business Decision making process at all management levels in Slovenian Companies

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Magistrsko delo. UPORABA RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ PRI SPREJEMANJU POSLOVNIH ODLOČITEV NA VSEH ODLOČEVALNIH RAVNEH V SLOVENSKIH PODJETJIH The Use of Accounting Information in a Business Decision Making Process at all management levels in Slovenian Companies. Kandidat: Nastja Zahrastnik Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Računovodstvo, revizija in davščine Mentorica: doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek Jezikovno pregledala: Martina Slankovič, diplomirana slovenistka in sociologinja (UN) Študijsko leto: 2017/2018. Maribor, avgust 2018.

(2)

(3) ZAHVALA V prvi vrsti bi se želela zahvaliti doc. dr. Andreji Lutar Skerbinjek za mentorstvo. Prav tako iskrena hvala mami, očetu, Kristjanu in Mateju za podporo in motivacijo pri pisanju magistrskega dela..

(4)

(5) POVZETEK Osrednja tema naloge je uporaba računovodskih informacij pri sprejemanju poslovnih odločitev. Empirična raziskava vsebuje odgovore na temo pogostosti in načina uporabe računovodskih informacij na vseh odločevalnih ravneh v slovenskih podjetjih. V teoretičnem delu predstavljamo delo, ki ga opravljajo računovodje v sodelovanju z najpogostejšimi oddelki v podjetjih, ter odločitve, ki jih ti oddelki pri vsakodnevnem poslovanju sprejemajo. V nalogi prikazujemo splošne značilnosti računovodskih informacij. Računovodske informacije so lahko namenjene notranjim ali zunanjim uporabnikom, naloga prikazuje razlike med informacijami za posamezne uporabnike. V nalogi so predstavljeni različni načini pridobivanja informacij, skupaj z informacijskimi sistemi in poročili, ki se pripravljajo v podjetjih. Prikazujemo tudi vlogo računovodij pri postavljanju ciljev. V sklopu poslovnega odločanja predstavljamo ravni poslovodstva in odločanje na posamezni ravni, proces odločanja, vrste poslovnih odločitev in pomen poslovnega odločanja. Teoretični del zaključujemo s povezavo računovodskih informacij in poslovnih odločitev. V sklopu tega predstavljamo pomembnost uporabe računovodskih informacij pri poslovnem odločanju in pomen vloge računovodij, obenem pa tudi najpogostejše računovodske kazalnike, ki se uporabljajo za poslovno odločanje. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, kako pogosto se računovodske informacije uporabljajo za poslovno odločanje in katere računovodske informacije se uporabljajo najpogosteje. Izvedena anketa je pokazala, da 39 % slovenskih podjetji uporablja računovodske informacije za poslovno odločanje enkrat mesečno. Najpogosteje se uporabljajo računovodske informacije za pripravo poslovnih načrtov in analizo doseženih rezultatov. Za odločanje se računovodske informacije uporabljajo v obliki finančnih poročil in z namenom primerjave poslovanja s preteklim obdobjem. Izvedena analiza prikazuje, da ni razlike med pogostostjo uporabe računovodskih informacij in poslovnim izidom, ki ga je imelo podjetje. Prav tako ni razlik med pogostostjo uporabe računovodskih informacij in tem, ali ima podjetje notranje oziroma zunanje računovodstvo. Vendar pa analiza prikazuje, da obstajajo razlike med uporabo računovodskih informacij in velikostjo podjetja. Anketiranci so navedli, da najtežji del v procesu odločanja predstavlja izvedba izbrane rešitve za problem, priložnost ali potrebo. S tem smo tri zastavljene hipoteze zavrnili in eno potrdili. Ključne besede: računovodske informacije, poslovno odločanje, računovodska poročila, proces odločanja, uporabniki informacij, finančni kazalniki.

(6) ABSTRACT The central topic of this thesis is the use of accounting information in business decisions. The empirical research includes answers to the questions of frequency and method of use of accounting information in Slovenian companies at all decision-making levels. In the theoretical part, we describe the tasks performed by accountants together with the most common departments in companies and the decisions that these departments take in their daily operations. Further, we list general characteristics of accounting information. Since accounting information may be intended for internal or external users, we explain the difference between information for each type of user. Moreover, we describe different ways of obtaining information, including information systems and reports that are compiled in companies. We also show what role accountants play in setting goals. In the context of business decision-making, we describe the levels of management and the decision-making at a particular level, the process of decision-making, the types of business decisions and the importance of business decision-making. The theoretical part ends by connecting accounting information with business decisions. Here, we show the importance of using accounting information in business decision-making and the importance of accountants’ role. Additionally, we describe the most common accounting indicators that are employed in business decision-making. In the empirical part of the research, we handed out a questionnaire to explore how often accounting information is used for business decision-making and what kind of accounting information is used most often. Our survey showed that 39% of Slovenian companies use accounting information in business decision-making once a month. The accounting information is most often employed to prepare business plans and analyse the achieved results. The accounting information is used for decision-making in the form of financial reports and for the purpose of comparing business results with past periods. The analysis shows that there is no difference between the frequency of use of accounting information and the business results of the company. Also, there is no difference between the frequency of use of accounting information and the fact that the company employs either internal or external accountants. However, the analysis shows that there are differences between the use of accounting information and the size of the company. The respondents stated that the most difficult part in the decision-making process is the implementation of the solution chosen for their problem, opportunity or need. With this, we rejected three proposed hypotheses and confirmed one. Keywords: accounting information, business decision-making, accounting reports, decision-making process, information users, financial indicators. ii.

(7) KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................................. 1. 1.1 1.2 1.3 1.4. Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 2 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 3 Metode raziskovanja ______________________________________________________________ 4. 2. ORGANIZIRANOST PODJETIJ ...................................................................................... 6. 2.1 Računovodstvo in njegovo mesto v podjetju ___________________________________________ 6 2.1.1 Stroškovno računovodstvo ........................................................................................................ 6 2.1.2 Finančno računovodstvo ........................................................................................................... 7 2.1.3 Poslovodno računovodstvo ....................................................................................................... 7 2.2 Sestava podjetij in ključne odločitve, ki jih sprejema posamezna funkcija ___________________ 8 2.2.1 Kadrovska funkcija .................................................................................................................... 8 2.2.2 Proizvodna funkcija ................................................................................................................... 8 2.2.3 Nabavna funkcija....................................................................................................................... 8 2.2.4 Prodajna funkcija ...................................................................................................................... 9 2.3 Ugotovitve drugega poglavja _______________________________________________________ 9. 3. RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ............................................................................. 10. 3.1 Značilnosti informacij ____________________________________________________________ 10 3.1.1 Splošne značilnosti informacij ................................................................................................. 10 3.1.2 Značilnosti računovodskih informacij ..................................................................................... 10 3.2 Uporabniki računovodskih informacij _______________________________________________ 12 3.2.1 Notranji uporabniki informacij ................................................................................................ 13 3.2.2 Zunanji uporabniki informacij ................................................................................................. 13 3.3 Pridobivanje informacij ___________________________________________________________ 14 3.3.1 Računovodski in managerski informacijski sistem .................................................................. 14 3.3.2 Drugi načini pridobivanja informacij ....................................................................................... 16 3.4 Poročila, ki jih računovodstvo sestavlja za namene odločanja ____________________________ 17 3.5 Vloga računovodskih informacij pri postavljanju ciljev __________________________________ 19 3.6 Ugotovitve tretjega poglavja _______________________________________________________ 20. 4. POSLOVNO ODLOČANJE ............................................................................................ 22. 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5. Poslovno odločanje na posamezni ravni poslovodstva __________________________________ 22 Proces odločanja ________________________________________________________________ 24 Pomen poslovnega odločanja v podjetju _____________________________________________ 27 Vrste poslovnih odločitev _________________________________________________________ 28 Ugotovitve četrtega poglavja ______________________________________________________ 29. 5. VPLIV RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ NA POSLOVNE ODLOČITVE ........... 31. 5.1 Uporaba računovodskih informacij pri sprejemanju poslovnih odločitev ___________________ 31 5.1.1 Računovodsko predračunavanje ............................................................................................. 32 5.1.2 Računovodsko analiziranje ...................................................................................................... 33 5.2 Pomembnost uporabe računovodskih informacij pri poslovnem odločanju _________________ 34 5.3 Vloga računovodij pri zagotavljanju informacij, namenjenih odločanju ____________________ 35 5.4 Računovodski kazalniki, ki jih podjetja uporabljajo za sprejemanje poslovnih odločitev ______ 36 5.5 Ugotovitve petega poglavja _______________________________________________________ 40. i.

(8) 6 EMPIRIČNA RAZISKAVA O UPORABI RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA NAMEN POSLOVNEGA ODLOČANJA V SLOVENSKIH PODJETJIH ........................... 42 6.1 Potek raziskave _________________________________________________________________ 42 6.2 Analiza rezultatov, pridobljenih z izvedeno raziskavo __________________________________ 42 6.2.1 Analiza anketnih vprašanj ....................................................................................................... 42 6.2.2 Analiza anketnih vprašanj glede na velikost podjetij ............................................................... 52 6.2.3 Potrditev hipotez ..................................................................................................................... 55 6.3 Primerjava pridobljenih rezultatov s predhodno raziskavo ______________________________ 58 6.4 Ugotovitve šestega poglavja _______________________________________________________ 66. 7. SKLEP .............................................................................................................................. 69. 8. LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 72. ii.

(9) KAZALO SLIK SLIKA 1: RAZMEJITEV FINANČNEGA, POSLOVODNEGA IN STROŠKOVNEGA RAČUNOVODSTVA .................. 6 SLIKA 2: KARAKTERISTIKE INFORMACIJ ZA ODLOČANJE ............................................................................ 11 SLIKA 3: RAVNI POSLOVODSTVA ................................................................................................................ 23 SLIKA 4: NAČINI ODLOČANJA PO POSAMEZNIH RAVNEH V PODJETJIH ...................................................... 24. KAZALO TABEL TABELA 1: FINANČNI KAZALNIKI, RAZDELJENI PO UPORABNIKIH .............................................................. 37 TABELA 2: KAZALNIKI, KI SO JIH V ANKETI NAVEDLA PODJETJA ................................................................. 48 TABELA 3: T-TEST ZA EN VZOREC ............................................................................................................... 57. KAZALO GRAFOV GRAF 1: UPORABA RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA POSLOVNO ODLOČANJE ...................................... 43 GRAF 2: OBLIKA UPORABE RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA POSLOVNO ODLOČANJE .......................... 43 GRAF 3: RAZLOGI ZA ANALIZO RAČUNOVODSKIH PODATKOV ................................................................... 44 GRAF 4: POGOSTOST UPORABE RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA POSLOVNO ODLOČANJE .................. 44 GRAF 5: STOPNJA STRINJANJA S POSTAVLJENIMI TRDITVAMI ................................................................... 46 GRAF 6: SKUPINE ODGOVOROV NA SEDMO VPRAŠANJE .......................................................................... 49 GRAF 7: TEŽAVNOST STOPNJE SPREJEMANJA POSLOVNE ODLOČITVE ...................................................... 50 GRAF 8: VELIKOST PODJETIJ, SODELUJOČIH V ANKETI ............................................................................... 51 GRAF 9: UPORABA RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA ODLOČANJE, LOČENO GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ........................................................................................................................................... 52 GRAF 10: OBLIKA, V KATERI SE UPORABLJAJO INFORMACIJE ZA SPREJEMANJE POSLOVNIH ODLOČITEV, Z LOČENIMI ODGOVORI GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ...................................................................... 53 GRAF 11: RAZLOGI ZA IZVAJANJE ANALIZE PODATKOV Z LOČENIMI ODGOVORI GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ........................................................................................................................................... 54 GRAF 12: POGOSTOST UPORABE RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA SPREJEMANJE POSLOVNIH ODLOČITEV Z LOČENIMI ODGOVORI GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ................................................ 55 GRAF 13: POGOSTOST UPORABE RAZLIČNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA POSLOVNO ODLOČANJE V SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH PODJETJIH .............................................................................................. 59 GRAF 14: OBLIKA RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ, KI SE UPORABLJA ZA ODLOČANJE V SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH PODJETJIH ........................................................................................................................ 60 GRAF 15: RAZLOGI ZA IZVEDBO ANALIZE RAČUNOVODSKIH PODATKOV .................................................. 60 GRAF 16: UPORABA RAČUNOVODSKIH PODATKOV IZ LETNEGA POROČILA PRI POSLOVNEM ODLOČANJU, PRIMERJAVA ODGOVOROV SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH ANKETIRANCEV .......................................... 61 GRAF 17: PRIMERJAVA ODGOVOROV ANKETIRANCEV PRI STRINJANJU Z DRUGO TRDITVIJO................... 62 GRAF 18: OBSTOJ MODELA ZA OCENJEVANJE POSLOVNE KVALITETE BI POVEČAL POGOSTOST UPORABE FINANČNIH KAZALNIKOV ZA SPREJEMANJE POSLOVNIH ODLOČITEV .............................................. 63 GRAF 19: OBSTOJ MODELA ZA ENOSTAVNO UPORABO FINANČNIH KAZALNIKOV BI POVEČAL UPORABO TEH KAZALNIKOV ZA SPREJEMANJE POSLOVNIH ODLOČITEV .......................................................... 64 GRAF 20: PANOGE, V KATERIH DELUJEJO SLOVENSKI IN HRVAŠKI ANKETIRANCI ...................................... 64 GRAF 21: VELIKOSTI PODJETIJ, ZAJETIH V NAŠI IN HRVAŠKI RAZISKAVI ..................................................... 65 GRAF 22: POLOŽAJI, NA KATERIH DELAJO SLOVENSKI IN HRVAŠKI ANKETIRANCI ..................................... 66. iii.

(10)

(11) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Poslovni svet je kompleksno okolje, kar najbolj občutijo vodje podjetij. Za preživetje podjetja je ključnega pomena, da poslovodstvo sprejema pravilne odločitve. Odločitve sprejema skozi proces odločanja, saj se s tem zmanjša tveganje za sprejetje napačne odločitve. Po identifikaciji problema v vsakem procesu nastopi korak zbiranja informacij (Ingram, b. l. a). Tukaj ključno vlogo odigrajo računovodje, ki razpolagajo s finančnimi podatki. Za računovodje lahko rečemo, da ne predstavljajo glavne funkcije v podjetju, vendar brez njih ni mogoče poslovanje nobenega podjetja. Njihova funkcija je, da preko računovodskih informacij olajšajo in izboljšajo odločanje (Hočevar in drugi 2012, str. 345–350), sicer pa vodstvu zagotovijo informacije, ki odražajo trenutno finančno stanje podjetja ali trga. Poslovodstvo nato preuči dane informacije in na njihovi podlagi sprejmejo odločitev. V samem procesu odločanja podporo poslovodstvu nudi tudi računovodstvo. Njegova vloga je zagotavljanje točnih informacij, te pa lahko prihajajo iz različnih kanalov. Za sprejemanje dobrih odločitev poslovodstvo potrebuje kvalitetne informacije. Če bi računovodstvo zagotovilo poslovodstvu informacije, ki bi bile napačne, nepopolne, nepomembne, zastarele ali preveč izolirane od ostalih informacij (Neely & Cook 2011, str. 80), bi se to odražalo v sprejemanju slabih odločitev vodstva (Elonen & Arrto 2003, povzeto po Caniels & Bakens 2012, str. 162). Odločevalci lahko uporabljajo računovodske informacije za različne namene. Računovodske informacije lahko uporabljajo za sestavo letnih ali medletnih poročil, poročanje poslovodstvu, analizo doseženih rezultatov poslovanja celotnega podjetja in različnih oddelkov v podjetju itd. Računovodske informacije se lahko uporabljajo tudi za različne primerjave, na primer za primerjavo s konkurenčnimi podjetji, primerjavo s panogo, primerjavo z rezultati preteklega obdobja, primerjavo s planom ipd. (Ježovita, 2015). Raziskava, izvedena na Hrvaškem (Ježovita, 2015), je pokazala, da največ podjetij uporablja računovodske informacije za primerjavo s preteklim obdobjem (90 %) in za analiziranje doseženih rezultatov (63 %). Med drugim je raziskava pokazala tudi, da le 75 % podjetij redno uporablja računovodske informacije za sprejemanje poslovnih odločitev. Raziskave, ki preučujejo uporabo računovodskih informacij pri sprejemanju poslovnih odločitev, so bile izvedene tudi drugje po svetu. Tako raziskava avtorjev Nogueira & Jorge (2015) preučuje uporabo računovodskih informacij za namene odločanja v portugalskih občinah. Raziskava avtorjev Hui & Ghani (2010) je preučevala razlike pri uporabi managerskega informacijskega sistema za namene poslovnega odločanja med managerji in računovodstvom v Maleziji. Raziskava, izvedena v Romuniji, pa je preučevala funkcijo računovodij pri poslovnem odločanju (Breuer in drugi 2013). Z empirično raziskavo bomo preučevali, v kolikšni meri slovenska podjetja uporabljajo računovodske informacije za sprejemanje poslovnih odločitev. Menimo, da je to 1.

(12) smiselna tema, saj na tem področju v Sloveniji ni bilo izvedenih veliko raziskav. Raziskava avtoric Ivankovič in Jerman (2010) je preučevala uporabo managerskega informacijskega sistema za namene poslovnega odločanja v slovenskih hotelih, raziskava avtorja Mayr (2006) pa je preučevala uporabo računovodskih informacij za namene odločanja v majhnih slovenskih podjetjih. Do sedaj na slovenskih tleh narejene raziskave so bile torej usmerjene le v določen tip podjetij, mi pa bomo preučevali celotno populacijo podjetij. Naša raziskava bo temeljila na raziskavi, ki je bila izvedena v hrvaških podjetjih (Ježovita 2015). V tej raziskavi so preučevali, v kolikšni meri, na kakšen način in katere računovodske informacije podjetja oziroma njihovi zaposleni uporabljajo pri sprejemanju poslovnih odločitev (Ježovita 2015). Omenjena raziskava se nam zdi zanimiva, saj je bila leta 2014 izvedena v podjetjih, ki so geografsko blizu Slovenije in izhajajo iz podobnega podjetniškega okolja, prav tako pa z njimi posluje tudi mnogo slovenskih podjetij. Z izvedbo raziskave lahko pojasnimo, ali slovenska in hrvaška podjetja na enak način uporabljajo računovodske informacije za namene odločanja.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave Namen Namen magistrskega dela je preučiti, v kolikšni meri, na kakšen način in katere računovodske informacije slovenska podjetja uporabljajo za sprejemanje poslovnih odločitev, in primerjati rezultate z raziskavo, izvedeno na Hrvaškem. Cilj empiričnega dela naloge je dobiti mnenje oseb, ki pripravljajo računovodske informacije. Cilji magistrskega dela v teoretičnem delu: – – – – – –. preučiti literaturo s področja sprejemanja poslovnih odločitev, preučiti, zakaj je pomembno, da podjetja uporabljajo računovodske informacije pri sprejemanju odločitev, ugotoviti, kakšna je vloga računovodstva pri zagotavljanju informacij, ki so pomembne za odločitve, preučiti, kakšno vlogo igrajo managerski informacijski sistemi pri sprejemanju odločitev, ugotoviti, katere računovodske informacije se uporabljajo v procesu sprejemanja poslovnih odločitev, preučiti najpogostejše računovodske kazalnike, ki jih podjetja uporabljajo pri sprejemanju poslovnih odločitev.. Cilji empiričnega dela: –. – –. izvesti raziskavo, s katero bo ugotovljeno, v kolikšni meri, na kakšen način in katere računovodske informacije slovenska podjetja uporabljajo pri sprejemanju poslovnih odločitev, na vseh odločevalnih ravneh, analizirati trende pri uporabi računovodskih informacij v namene poslovnega odločanja, ugotoviti, v katere namene podjetja najpogosteje uporabljajo računovodske informacije, 2.

(13) – – –. ugotoviti, katere računovodske informacije podjetja najpogosteje uporabljajo za namene poslovnega odločanja, ugotoviti, pri katerih odločitvah najpogosteje sodelujejo anketiranci, primerjati rezultate, pridobljene v izvedeni raziskavi, z rezultatiiz raziskave, narejene na Hrvaškem (Ježovita 2015), in podrobneje analizirati ugotovljene razlike.. Hipoteze/trditve Hipoteza 1: Podjetja, ki so v letu 2016 izkazovala dobiček, v večji meri uporabljajo računovodske informacije za odločanje kot podjetja, ki so v letu 2016 imela izgubo. Hipoteza 2: Podjetja, ki imajo notranje računovodstvo, pogosteje uporabljajo računovodske informacije za odločanje kot podjetja, ki imajo zunanje računovodstvo. Hipoteza 3: Najtežji del v procesu odločanja predstavlja analiziranje in ocenjevanje različnih alternativ odločitve. Hipoteza 4: Mikro podjetja pri sprejemanju poslovnih odločitev uporabljajo računovodske informacije redkeje kot velika podjetja.. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke: – –. Predpostavljamo, da bodo anketiranci na vprašanja odgovarjali iskreno, posledično bodo rezultati ankete odraz resničnega stanja v slovenskih podjetjih. Predpostavljamo tudi, da anketiranci ne bodo spreminjali svojega mnenja v času poteka raziskave.. Omejitve: – – –. – – – –. – – –. omejujemo se na gradivo v slovenskem in angleškem jeziku, izvedeno anketo smo primerjali le z rezultati, ki jih je pridobila Ježovita (2015), podjetja, ki smo jih vključili v raziskavo, ne prihajajo iz enakega okolja kot podjetja, ki so sodelovala v raziskavi Ježovite (2015), zato so lahko primerjani rezultati različni, v anketiranje smo zajeli le zasebna podjetja, raziskava je bila izvedena v letu 2017, anketiranje je bilo izvedeno le med slovenskimi podjetji, pri teoretičnem in empiričnem delu smo se osredotočili le na uporabo računovodskih informacij, ki jih podjetje uporablja za sprejemanje poslovnih odločitev, pri izvedbi raziskave smo se osredotočili na mnenje oseb, ki pripravljajo računovodske informacije za sprejemanje poslovnih odločitev, osredotočili smo se na odločitve, ki se sprejemajo na vseh odločevalnih ravneh, pri raziskavi ne poizvedujemo po posameznih odločevalnih ravneh, ampak govorimo o odločevalnih ravneh na splošno, kar pomeni, da odgovore 3.

(14) – –. anketirancev nismo ločili glede na posamezno odločevalno raven za katero se uporabljajo računovodske informacije, ko v nalogi govorimo o podatkih se izraz nanaša na neobdelane podatke, kadar v nalogi navajamo informacije se izraz nanaša na analizirane podatke, rezultate, pridobljene v izvedeni raziskavi, smo le delno primerjali. Rezultati so bili primerjani z raziskavo Ježovite (2015) in primerjali smo le tiste, ki so pokazali, v kolikšni meri, na kakšen način in katere računovodske informacije slovenska podjetja uporabljajo za sprejemanje poslovnih odločitev. Dodatno smo raziskali, ali poslovni izid podjetja vpliva na uporabo računovodskih izkazov za poslovno odločanje ter dejstvo, ali ima podjetje zunanje ali notranje računovodstvo. Prav tako smo preverili, kaj za anketirance predstavlja najtežji del odločevalnega procesa.. 1.4 Metode raziskovanja Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na tujo literaturo, ki obravnava izbrano temo, v manjši meri smo preučili tudi slovensko literaturo. Preučili smo tiskano literaturo in objave na internetu. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo za opisovanje osnovnih pojmov, metodo kompilacije, s katero smo povzemali stališča in mnenja preučevanih avtorjev. Za veljavnost raziskave smo želeli pridobiti vsaj sto izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketiranje je potekalo dokler nismo pridobili zastavljenega števila veljavnih vprašalnikov. V raziskavo smo zajeli vse velikosti podjetji, vendar smo poskušali pridobiti podobno število vrnjenih anket za velika, srednje velika, majhna in mikro podjetja. Omejili smo se na podjetja v zasebnem sektorju, prav tako smo anketne vprašalnike poslali podjetjem iz cele Slovenije. Raznovrstnost anketiranih podjetji se nam zdi pomembna, saj smo želeli pridobiti splošno sliko stanja v Sloveniji. Podjetja, ki so prejela anketne vprašalnike, smo izbrali naključno s pomočjo Telefonskega imenika Slovenije. Vprašanja so podobna vprašanjem avtorice Ježovite (2015), hkrati pa smo dodali tista vprašanja, ki so pokrila zastavljene hipoteze. Vsa vprašanja, razen enega, so zaprtega tipa. Odgovore za preverjanje prve hipoteze smo zbrali z anketo, kjer so anketiranci odgovarjali na vprašanje o poslovnem izidu z odgovorom na zaprto vprašanje in na vprašanje o pogostosti uporabe računovodskih informacij, pri katerem so odgovori podani s 6-stopenjsko lestvico. Pridobljene rezultate smo analizirali z ekonometrično metodo, natančneje z ANOVO. Odgovore za preverjanje druge hipoteze smo zbrali z anketnim vprašalnikom, v katerem so anketiranci na vprašanje zaprtega tipa odgovarjali o tipu računovodstva. Na vprašanje o pogostosti uporabe računovodskih informacij so anketiranci odgovarjali s pomočjo 6-stopenjske lestvice. Rezultate smo analizirali z ekonometrično metodo, v sklopu katere smo uporabili t-test. Odgovore za preverjanje tretje hipoteze smo zbrali z anketo, v kateri smo zbirali odgovore o težavnosti posameznega procesa pri odločanju. Odgovori so določeni na 64.

(15) stopenjski lestvici. Hipotezo smo potrdili tako, da smo glede na dobljene odgovore za vsak posamezni korak v procesu odločanja določili aritmetično sredino. Kot najtežji del v odločevalnem procesu smo upoštevali korak, v katerem je aritmetična sredina odgovorov anketirancev najbližje odgovoru »zelo težko«. Odgovore smo analizirali tudi z ekonometirično metodo, natančneje s t-testom. Odgovore za preverjanje četrte hipoteze smo zbrali z anketo, s pomočjo katere smo anketirance spraševali o velikosti njihovih podjetij in pogostosti uporabe računovodskih informacij za sprejemanje poslovnih odločitev. Velikost podjetja smo preverili z vprašanjem zaprtega tipa, medtem ko smo pogostost uporabe računovodskih informacij preverjali z odgovori, ki so na 6-stopenjski lestvici. Pridobljene rezultate smo analizirali z ekonometrično metodo, v sklopu katere smo uporabili ANOVO.. 5.

(16) 2 ORGANIZIRANOST PODJETIJ 2.1 Računovodstvo in njegovo mesto v podjetju Računovodstvo predstavlja v vsakem podjetju osrednji del informacijske dejavnosti (Koletnik 2007, str. 30). Zanj lahko rečemo, da njegova glavna funkcija ni v podjetju samem, vendar brez njega ni možno poslovanje nobenega podjetja (Hočevar in drugi 2012, str. 345). Funkcija računovodstva je, da preko računovodskih informacij olajša in izboljša odločanje (Hočevar in drugi 2012, str. 350). Računovodstvo se deli na posamezne dele, zato ima vsak njegov del tudi svoje naloge. Delimo ga na stroškovno, finančno in poslovodno. Razmejitev med temi vrstami prikazuje Slika 1. Slika 1: Razmejitev finančnega, poslovodnega in stroškovnega računovodstva. Vir: (Heitger in drugi, 1992, povzeto po Hočevar in drugi 2012, str. 4).. 2.1.1 Stroškovno računovodstvo Naloga stroškovnega računovodstva je, da se ukvarja s spremljanjem računovodskih informacij in z oblikovanjem informacij o stroških. Ukvarja se tako s posameznimi vrstami stroškov, kakor tudi z različnimi stroškovnimi objekti, kot so proizvodi, storitve, procesi itd. (Korošec & Horvat 2008, str. 7). Proces računovodenja stroškov se izvaja za potrebe finančnega in poslovodnega računovodstva, in sicer za vsakega na drugačen način. Za finančno računovodstvo poteka obdelava informacij v skladu z aktualnimi standardi in zakonodajo. Informacije so namenjeni oblikovanju računovodskih informacij za zunanje uporabnike in so pomembni za ugotavljanje odhodkov in poročanje o poslovni uspešnosti podjetja. Za poslovodno računovodstvo se zbirajo informacije, ki so namenjene notranjim uporabnikom in jih ne omejuje zakonodaja in računovodski standardi. Za njih 6.

(17) zagotavljajo predvsem informacije, ki so podlaga za odločanje (Korošec & Horvat 2008, str. 7). 2.1.2 Finančno računovodstvo Naloga finančnega računovodstva je poročanje zunanjim uporabnikom o dosežkih podjetja. Zunanjim uporabnikom se poroča le o računovodskih informacijah, praviloma enkrat ali večkrat letno (v četrtletjih). Njihove informacije morajo biti pripravljene v skladu z zakoni, objektivne in zanesljive. Finančni računovodje poročajo o informacijah za celotno podjetje (Korošec & Horvat 2008, str. 6–7). 2.1.3 Poslovodno računovodstvo Poslovodno računovodstvo označuje del računovodstva, ki je zadolženo za pripravo računovodskih informacij, namenjenih za odločanje v posameznem podjetju. Nanaša se na računovodski in neračunovodski del informacij, ki so namenjene odločanju. Poslovodno računovodstvo s svojim delovanjem zajema finančno in stroškovno računovodstvo (Turk in drugi 2003, str. 2–3). Računovodske informacije pripravlja le za notranje uporabnike. Za podporo delovanja notranjim uporabnikom računovodstvo pripravi predračunske informacije, za podporo nadziranja in uravnavanja delovanja podjetja pa analitske (proučevalne) informacije. Poslovodno računovodstvo pripravlja informacije za vse ravni poslovodstva, v vseh funkcijah podjetja kot tudi za vse faze poslovanja (Korošec & Horvat 2008, str. 4). Naloga poslovodnega računovodstva je zagotavljanje informacij za odločevalni tim. Za njega pripravlja informacije na zahtevo (Turk in drugi 2003, str. 4). Informacije, ki jih pripravljajo, so enkratne narave, saj ne gre za standardne informacije, temveč za informacije, namenjene posamezni odločitvi (Turk in drugi 2003, str. 12). Proces v poslovnem računovodstvu se začne s potrebo po računovodskih in drugih informacijah. Potreba prihaja iz odločevalnega procesa, kjer se opredeli problem odločanja. Tu določijo razmerja za reševanje problema in preučevanje kriterijev ter sodil. Zatem se računovodske informacije ustrezno oblikujejo in predstavijo osebi, ki sprejema odločitve. Kadar računovodske informacije niso na voljo iz knjigovodskih evidenc, mora poslovodno računovodstvo poiskati informacije iz nevtralnih računovodskih virov, ki ponujajo rešitve za naš problem (Turk in drugi 2003, str. 4). Poslovodno računovodstvo poleg računovodskih informacij zagotavlja tudi obračunske informacije za namene odločanja. Informacije zagotavljajo tako vrhovnemu poslovodstvu, kakor tudi nižjim ravnem poslovodstva. Informacije, namenjene vrhovnemu poslovodstvu, so okvirne, ker omenjeno poslovodstvo odloča o strategijah, informacije, namenjene ostalemu poslovodstvu, pa so podrobnejše, saj morajo odločati o konkretnih nalogah. Zagotavljanje informacij za lastnike spada pod naloge finančnega računovodstva (Turk in drugi 2003, str. 4–5).. 7.

(18) 2.2 Sestava podjetij in ključne odločitve, ki jih sprejema posamezna funkcija 2.2.1 Kadrovska funkcija Med kadrovske odločitve spadajo tiste odločitve, ki so povezane z zaposlenimi v posameznem podjetju. Odločitve, ki jih sprejemajo v kadrovski službi, so odločitve o: – – – – – – – – –. zaposlovanju (Turk in drugi 2003, str. 194), izobraževanju (Turk in drugi 2003, str. 194), okoliščinah dela zaposlenih (Turk in drugi 2003, str. 194), medsebojnih razmerjih pri delu (Turk in drugi 2003, str. 194), varnosti pri delu, zdravstvenih ukrepih (Turk in drugi 2003, str. 194), izboljšanju ozračja v podjetju (Turk in drugi 2003, str. 194), opravljanju nadur zaposlenih oziroma razporejanju delovnega časa zaposlenih (Korošec & Horvat 2008, str. 107–108), nagrajevanju zaposlenih (Korošec & Horvat 2008, str. 107–108) in preračunavanju plač (Korošec & Horvat 2008, str. 107–108).. 2.2.2 Proizvodna funkcija V sklop proizvodne funkcije spada vsa problematika iz proizvodnje, tudi notranji transport in skladiščenje polproizvodov, vendar v omenjeno funkcijo ne štejemo vzdrževanja delovnih sredstev (Turk in drugi 2003, str. 334). V proizvodni funkciji se odloča o: – – – – – –. presojanju potrebnega obsega dejavnosti, glede na odhodke ali stroške v podjetju (Turk in drugi 2003, str. 335–364), kombiniranju uporabe delovnih sredstev, ki jih imamo na voljo (Turk in drugi 2003, str. 335–364), najugodnejših proizvajalnih serijah (Turk in drugi 2003, str. 335–364), uvajanju in opuščanju proizvodov (Turk in drugi 2003, str. 335–364), morebitnih spremembah sestave proizvodnje (Turk in drugi 2003, str. 335–364), in razvoju in raziskavah proizvodne dejavnosti (Korošec & Horvat, 2008, str. 83).. 2.2.3 Nabavna funkcija Nakupna funkcija v podjetju skrbi za preskrbo predmetov dela ali storitev. Sem spada naročanje, prevzemanje in skladiščenje predmetov dela. Nakupna funkcija opravlja ožje delo kot nabavna funkcija (Turk in drugi 2003, str. 298). Odločitve, ki jih sprejema nabavna funkcija, so: – – –. ali se bolj splača, če določen izdelek podjetje kupuje ali proizvaja (Turk in drugi 2003, str. 300–316), kakšna je najugodnejša velikost posameznega naročila (Turk in drugi 2003, str. 300–316), kdaj določeno blago naročiti (Turk in drugi 2003, str. 300–316), 8.

(19) – –. katere dobavitelje izbrati (Korošec & Horvat 2008, str. 83), katere nabavne poti izbrati (Korošec & Horvat 2008, str. 83).. 2.2.4 Prodajna funkcija V prodajni funkciji osebje odloča o (Turk in drugi 2003, str. 387–414): – – – – – – –. prodaji polproizvodov ali samo končnih proizvodov, prodajnih cenah, povečevanju oziroma zmanjševanju določenih proizvodnih linij, sledenju strategije večjih prodajnih cen in manjši količini proizvodnje, ali nižjih prodajnih cen in večji količini proizvodnje, občasnem znižanju prodajnih cen ali akcijah izdelkov, oglaševanju in stroških oglaševanja, spremembi kakovosti in funkcij trenutnih proizvodov.. 2.3 Ugotovitve drugega poglavja Računovodstvo v podjetju se deli na finančno, poslovodno in stroškovno računovodstvo. Stroškovno računovodstvo se ukvarja s spremljanjem informacij in z oblikovanjem informacij o stroških. Finančno računovodstvo je zadolženo za poročanje o dosežkih podjetja zunanjim uporabnikom. Naloga poslovnega računovodstva obsega pripravo računovodskih informacij za namene odločanja. Glavne oddelke v podjetjih, poleg računovodstva, predstavljajo kadrovska služba, prodajna, proizvodna in nabavna funkcija. Vsak oddelek sprejema drugačne odločitve. Odločitve v kadrovski službi so povezane z zaposlenimi v podjetju. Prodajna funkcija sprejema odločitve, vezane na cene izdelkov, odločitve o oglaševanju in proizvodnji izdelkov. Proizvodna funkcija sprejema odločitve, vezane na problematiko proizvodnje, notranji transport in skladišče polproizvodov. V nabavni funkciji se sprejemajo odločitve o priskrbi delov ali storitev. V ožjem smislu to predstavlja naročanje, prevzemanje in skladiščenje predmetov dela.. 9.

(20) 3 RAČUNOVODSKE INFORMACIJE Informacija je določeno obvestilo, ki je pravilno, ima nedvoumen pomen, poda dovolj informacij v danem trenutku in v istem trenutku predstavlja določeno vrednost. Informacija je usmerjena na določeno osebo, kateri olajša sprejem odločitve. Za informacijo lahko rečemo, da je rezultat predelave nevtralnih podatkov (Turk in drugi 1987, str. 75, povzeto po Turk in drugi 1994, str. 29).. 3.1 Značilnosti informacij 3.1.1 Splošne značilnosti informacij Za pravilno interpretacijo informacije je treba ločevati med podatki in informacijami. Podatki se nanašajo na neobdelane podatke. Predstavljajo določeno dejstvo, ki nima vrednosti in ni pripravljeno za sprejemanje poslovnih odločitev (Turk in drugi 1987, str. 184, povzeto po Turk in drugi 1994, str. 29). Pomembnejša lastnost podatka je, da ni analiziran ali obdelan. Takoj, ko je podatek analiziran, se ta spremeni v informacijo. Informacija je zavedna komunikacija določenega dejstva. Je zaporedje simbolov, ki je brano kot sporočilo in uporabniku nudi informacije o določeni zadevi (Difference between b. l.). Informacija je pravilna in časovno ustrezna, specifična in ima namen. Informacije so predstavljene v kontekstu, ki uporabniku dajejo pomen. Informacija uporabniku pomaga povečati razumevanje problema in pri tem zmanjšuje negotovost. Informacije so dragocene, saj lahko vplivajo na obnašanje ljudi, sprejemanje odločitev in posledično rezultate sprejetih odločitev (Business Dictionary b. l.). 3.1.2 Značilnosti računovodskih informacij Računovodstvo je spremljanje poslovanja podjetja skozi denarne merske enote. Računovodske informacije se od ostalih vrst informacij razlikujejo, saj so izražene vrednostno. Vse računovodske informacije imajo skupni imenovalec, kar olajša analiziranje informacij (Hočevar in drugi 2012, str. 345). Avtorji Turk in drugi (1994, str. 33–34) navajajo, da morajo imeti računovodske informacije, ki so potrebne za poslovne odločitve, naslednje lastnosti: – – – – –. so relevantne za predmet odločanja, so popolne in zajemajo vse informacije, ki so pomembne za poslovno odločitev, imajo primeren obseg, kar pomeni, da se skladajo z zmožnostmi sprejemalca informacij, so pravočasne, to pomeni, da jih imamo na voljo, ko je na sprejemanje odločitve še možno vplivati, so lahko dostopne v preprosti in primerni obliki za sprejemanje poslovnih odločitev.. 10.

(21) Avtor Obaidat (2007, str. 27–29) navaja, da so pri računovodskih informacijah, namenjenih za odločanje, pomembne naslednje lastnosti: –. –. –. – – –. Razumljivost informacij za uporabnost, pri čemer mora biti povezava med spremljevalci odločitev in med odločitvijo, ki jo bodo sprejeli. Ta povezava se odraža v kvaliteti informacije, ki uporabniku dovoljuje, da zazna pomembnost informacije. Ustreznost informacij, pri čemer so informacije ustrezne za odločevalca pod pogojem, da naredijo razliko pri odločanju. Ustrezne informacije morajo imeti predvidljivo vrednost, možnost povratne informacije in morajo biti pravočasne. Pravočasnost pomeni, da morajo biti informacije na voljo še preden izgubijo vrednost in vpliv na odločitev. Ustrezne informacije pomagajo odločevalcu sprejeti odločitev. Zanesljivost, to je lastnost informacij, ki odločevalcu omogoča, da lažje zaupa informaciji. To pomeni, da so informacije preverjene, imajo zanesljivo vrednost in ne vsebujejo večjih napak. Kompatibilnost računovodskih informacij pride do izraza takrat, ko lahko določeno informacijo združimo z drugimi informacijami. Doslednost pomeni, da so informacije iz obdobja v obdobje enake, prav tako se računovodske usmeritve in procedure ne spreminjajo. Povezanost stroškov in koristi – večina odločevalcev je mnenja, da so informacije zastonj, medtem ko pripravljavci informacije vedo, da to ne vzdrži. Strošek pridobivanja informacij bi moral biti enakovreden ali manjši koristi, ki jo informacija prinaša. Povezavo med stroški in koristmi informacij je težko določiti, saj so lahko stroški in koristi le subjektivno ocenjeni.. Slika 2: Karakteristike informacij za odločanje prikazuje povezavo zgoraj navedenih lastnosti informacij, namenjenih za odločanje. Slika 2: Karakteristike informacij za odločanje. Vir: (Obaidat 2007, str. 28).. 11.

(22) Računovodske informacije imajo velik vpliv na reševanje poslovodnih problemov, vendar moramo pri uporabi računovodskih informacij za odločanje upoštevati spodnja dejstva (Hočevar in drugi 2012, str. 350): – – – – –. Zagotavljanje računovodskih informacij prinaša stroške. Vrsta in višina stroškov je odvisna od namena računovodskih informacij. Računovodske informacije pogosto predstavljajo oceno ali približek dejanskemu stanju in ne odražajo dejanskega stanja. Računovodski sistemi v večini primerov ne oblikujejo vseh informacij, ki bi jih potrebovali za reševanje dotičnega problema. Računovodske informacije ne morejo biti edine informacije, ki jih uporabimo za odločanje. Uporabiti moramo tudi druge informacije. Odgovornost za poslovanje podjetja je vedno na ljudeh in ne na računovodskih informacijah ali številkah.. Računovodske informacije predstavljajo tudi omejitve pri pomembnih odločitvah, saj iz računovodskih informacij ne moremo razbrati naslednjih lastnosti, ki so prav tako pomembne pri odločanju (Hočevar in drugi 2012, str. 345): – – – – – – –. povezava podjetja s skrbjo za trajnostni razvoj, stopnja tehnološkega razvoja v podjetju, konkurenčne prednosti podjetja, slabosti podjetja napram konkurence, tržni delež podjetja, razvoj v panogi, znanje zaposlenih itd.. Klasične računovodske informacije nam ne morejo podati informacij o pravi konkurenčni prednosti podjetja, zato so nastala nova merila o izkazovanju uspešnosti podjetij. Skupna značilnost teh meril je, da predstavljajo – poleg računovodskih informacij – tudi informacije, ki niso računovodske. Najbolj uveljavljena metoda hkratnega izkazovanja računovodskih in neračunovodskih informacij je metoda Kaplana in Nortona, ki se imenuje »uravnoteženi sistem kazalnikov« (Hočevar in drugi 2012, str. 345–346). Metoda »uravnoteženega sistema kazalnikov« hkrati prikaže cilje podjetja s finančnimi kazalniki, kazalniki odnosa podjetja s kupcem, kazalniki notranjih poslovnih procesov in kazalniki učenja in rasti (Hočevar in drugi 2012, str. 346).. 3.2 Uporabniki računovodskih informacij Razlikujemo dve vrsti uporabnikov računovodskih informacij: notranje in zunanje uporabnike. Zunanje uporabnike predstavljajo banke, država in drugi (Hočevar in drugi 2012, str. 330), notranje uporabnike računovodskih informacij pa predstavljajo izvajalci posameznih nalog, ki odločajo o izvajanju nalog, vse ravni poslovodstva, morebitni nadzorni svet skupaj z drugimi organi odločanja, zaposleni v podjetju in lastniki podjetja (Turk b. l.). Finančno računovodstvo je zadolženo za poročanje zunanjim uporabnikom, poslovodno računovodstvo pa za pripravo informacij notranjim uporabnikom. Potrebe obojih uporabnikov informacij se zelo razlikujejo, zato je poročanje posameznega računovodstva različno (Hočevar in drugi 2012, str. 330). 12.

(23) 3.2.1 Notranji uporabniki informacij Računovodstvo za notranje uporabnike informacij je velikokrat poimenovano tudi stroškovno računovodstvo, kljub temu, da je vsebina računovodstva za notranje uporabnike širša in presega stroškovni okvir. To računovodstvo je v podporo poslovodstvu in ni predmet zunanjih interesov in zakonske prisile. Naloga računovodstva za notranje uporabnike je razvidovanje in presoja poslovnih procesov in stanj, ki nastanejo v podjetju. Omenjeno računovodstvo je povezano tudi z vsebino, s cilji in z načinom delovanja podjetja (Koletnik 2007, str. 54). Notranji uporabniki potrebujejo računovodske informacije v naslednjih odločevalnih okoliščinah (Siddiqui 2015): –. –. –. Poslovodstvo potrebuje računovodske informacije za načrtovanje, kontroliranje in za ostale korake celotnega odločevalnega procesa. Poslovodstvo uporablja računovodske informacije tudi pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja podjetja. Z merjenjem pretekle uspešnosti poslovanja podjetja lahko poslovodstvo tudi izboljša poslovanje in pogoje poslovanja. Računovodske informacije so managerjem v pomoč v vsakodnevnem poslovanju. Zaposleni uporabljajo računovodske informacije za določanje finančnega zdravja podjetja, za določanje višine popusta, doseganje donosnosti podjetja, določanje ocene prihodih prejemkov in morebitnih zaposlitvenih možnosti. Lastniki podjetja uporabljajo računovodske informacije za analiziranje sposobnosti preživetja podjetja in ocenjevanje dobičkonosnosti njihove investicije v podjetje. Računovodske informacije lastnikom omogočajo ocenitev izplačanih dividend z naslova lastniškega deleža. Prav tako lahko lastniki s pomočjo računovodskih informacij določijo bodoče poteze v podjetju.. 3.2.2 Zunanji uporabniki informacij Računovodstvo zunanjih uporabnikov informacij se osredotoča na premoženjski in finančni položaj podjetja, pravimo mu tudi finančno računovodstvo. Računovodstvo za zunanje uporabnike informacij je urejeno s predpisi države in pravili stroke (Koletnik 2007, str. 53). Med najpomembnejšimi informacijami za zunanje uporabnike so letna poročila s temeljnimi računovodskimi izkazi, dodatnimi razkritji in poslovnim poročilom. Vendar zunanji uporabniki tudi med letom pridobivajo informacije o uspehu podjetja (Koletnik 2007, str. 54). Zahtevane informacije za zunanje uporabnike določa zakonodaja, tudi slovenski računovodski standardi oziroma mednarodni računovodski standardi. ZGD-1 v svojem osmem poglavju I. dela obravnava način in vrsto poročanja zunanjim uporabnikom (ZGD-1 2017). Zunanji računovodski uporabniki potrebujejo računovodske informacije v naslednjih situacijah (Siddiqui 2015): –. Upniki potrebujejo računovodske informacije za določanje kreditne sposobnosti podjetja. Kreditni pogoji so določeni na podlagi finančnega zdravja podjetja, 13.

(24) –. –. –. zato banke in ostali upniki potrebujejo finančne podatke za analizo. Upniki so banke, ki podjetju dajejo kredit in si želijo pridobiti finančne podatke za dolgoročno obdobje, in drugi trgovski upniki, ki pa jih navadno zanimajo finančni podatki za kratkoročno obdobje. Investitorji potrebujejo računovodske informacije za analiziranje tveganja novih in že obstoječih naložb. Za investitorje je izrednega pomena, da jim njihova naložba prinaša dobiček, zato morajo pred vsako naložbo v podjetje analizirati računovodske podatke izbranega podjetja. Kupci potrebujejo računovodske informacije za ocenitev finančnega položaja podjetja, predvsem ko želijo s podjetjem dolgoročno poslovati in si želijo tekočega poslovanja. Regulativni organi potrebujejo računovodske informacije podjetij za zaščito delničarjev, ki se nanašajo na pravilnost teh informacij, ter da zagotovijo, da je poslovanje podjetja skladno z zakonodajo in regulacijo.. 3.3 Pridobivanje informacij Poslovodstvo lahko sprejme dobre odločitve le, če ima na razpolago ustrezne informacije. Poslovodstvo lahko informacije pridobi iz formalnih ali neformalnih virov. Neformalne vire predstavljajo poznanstva, pogovori in opazovanja, medtem ko med formalne vire pridobivanja informacij štejemo informacijske sisteme znotraj podjetja. Dober poslovodja se mora osredotočiti na pridobivanje informacij iz obeh virov (Hočevar in drugi 2012, str. predgovor). 3.3.1 Računovodski in managerski informacijski sistem Računalniške programske rešitve olajšajo pripravo podlage za poslovno odločanje, saj omogočajo simuliranje različnih scenarijev, v katerih lahko podjetje predvidi različne poslovne odločitve. To bi bilo možno narediti tudi brez računalniške opreme, vendar bi zahtevalo veliko časa in metodičnega znanja uporabnikov (Korošec & Horvat 2008, str. 12). Pri poslovnem odločevanju je večina informacij pridobljenih iz računovodskega in managerskega informacijskega sistema. Njuno delovanje bomo predstavili v sklopu tega podpoglavja. Računovodski informacijski sistem je sistem, ki zagotavlja informacije za normalno delovanje podjetja. Podjetje lahko doda večjo vrednost in ji olajša poslovanje. Za računovodstvo lahko rečemo, da je proces prepoznavanja, zbiranja in procesiranja podatkov. Iz tega izhaja, da je računovodski informacijski sistem zadolžen za zbiranje, snemanje, shranjevanje in procesiranje računovodskih in ostalih podatkov za proizvajanje informacij, ki so namenjene sprejemanju odločitev (Romney & Steinbart 2015, str. 36). Računovodski informacijski sistem je sestavljen iz več vrst poslovnih procesov. Tako so v računovodskih informacijskih sistemih poslovne transakcije razdeljene v naslednje poslovne procese (Peavler 2017): –. Procesi, sistemi in kontrole prihodkov in donosov – poslovne transakcije v tej kategoriji so vsakodnevne prodaje, donosi in denarne transakcije. 14.

(25) –. – –. Procesi, sistemi in kontrole stroškov ter vračanja – v to kategorijo spadajo poslovne transakcije v povezavi s stroški, z reklamacijami in denarnimi odhodki, izplačila plač zaposlenim in novi nakupi osnovnih sredstev. Procesi, sistemi in kontrole pretvorbe – poslovne transakcije v tej kategoriji so nakupi novih surovin in polproizvodov. Procesi, sistemi in kontrole administrativne narave – sem spadajo nove naložbe, posojila in kapitalski posli.. Računovodski informacijski sistem je razdeljen na več delov. Pomembne dele računovodskega informacijskega sistema sestavljajo naslednje komponente (Accounting Edu b. l.): – – – – – –. Ljudje, ki uporabljajo računovodski informacijski sistem. Navadno so to računovodje, managerji in analitiki. Postopki in navodila za zbiranje, shranjevanje, pridobivanje in obdelavo podatkov. Podatki, ki vključujejo informacije, ki se vnašajo v računovodske informacijske sisteme. Programska oprema, sestavljena iz računalniških programov, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov. Infrastruktura informacijske tehnologije, ki zagotavljajo uporabljajočo strojno opremo za upravljanje računovodskih informacijskih sistemov. Notranje kontrole, ki zagotavljajo varnostne ukrepe za zaščito podatkov.. Računovodski informacijski sistem se lahko uporablja za več namenov. Glavni nameni njegove uporabe so naslednji (Accounting Edu b. l.): –. –. –. Prva funkcija računovodskih informacijskih sistemov je učinkovito zbiranje in shranjevanje podatkov o finančnih dejavnostih podjetja, skupaj s podatki o transakcijah, podatki iz izvornih dokumentov, spremljanjem transakcij v pomožnih knjigah in objavljanjem podatkov iz pomožnih knjig v glavni knjigi. Druga funkcija računovodskih informacijskih sistemov je oskrba informacij za poslovno odločanje. V to funkcijo spada tudi izpis managerskih poročil iz sistema in finančnih izkazov. Tretja funkcija računovodskih informacijskih sistemov je zagotavljanje vzpostavljenih in pravilno delujočih kontrol. S tem zagotavljajo, da so vneseni podatki pravilno zabeleženi in obdelani.. Računovodski informacijski sistem odigra vlogo tudi v posameznih korakih procesa odločanja. Korak zbiranja podatkov se prične v računovodskem informacijskem sistemu. Temu koraku sledijo vpis, obdelava in arhiviranje informacij, na koncu pa še poročanje o zbranih informacijah (Romney & Steinbart 2015, str. 36). Managerski informacijski sistem je niz sistemov in postopkov, ki zbirajo informacije iz različnih virov, jih združijo in predstavijo v uporabniku prijaznem poročilu. Za uporabljanje poročil, iz katerih vidijo celotno sliko podjetja, managerji uporabljajo managerski informacijski sistem. Iz poročil generiranih lahko managerji iz 15.

(26) managerskega informacijskega sistema razberejo informacije, ki jih potrebujejo za dnevne odločitve in določanje dolgoročnih strategij (Ingram, b. l. b). Med glavne značilnosti managerskega informacijskega sistema spadajo tiste karakteristike, ki odločevalcem pri sprejeti odločitvi dajejo zaupanje, da bo odločitev prinesla želene rezultate (Markgraf b. l.). Glavna naloga managerskega informacijskega sistema je, da naredi odločitve poslovodstvu bolj učinkovite in produktivne. Managerski informacijski sistem zbira informacije iz več različnih virov, jih združi in obdela tako, da predstavljajo logično sliko: s tem managerjem ponudi vse informacije, ki jih potrebujejo za sprejemanje odločitev in izvajanje podrobnejših analiz (Ingram b. l. b). Managerjem lahko managerski informacijski sistem priskrbi skoraj vse informacije, ki jih potrebujejo za odločanje. V managerskem informacijskem sistemu so vidni finančni podatki, kot so dnevni prihodki ali stroški, prav tako so vidni finančni podatki samo za določen oddelek ali določeno skupino oddelkov. Iz sistema so razvidni različni kazalniki poslovanja, kot so časovna omejenost projektov ali kvaliteta narejenih izdelkov. Vsi ti podatki so managerjem v veliko pomoč, saj s pomočjo njih uvidijo, na katerih mestih so potrebne izboljšave. Managerski informacijski sistem je lahko v pomoč tudi zaposlenim v podjetju. Zaposleni naredijo v sistemu urnik izmen, načrtujejo posamezne dobave izdelkov oziroma izdaje naročenih izdelkov. Managerski informacijski sistem olajša tudi sodelovanje sistemov in komunikacijo med zaposlenimi. Posamezni zaposleni lahko skozi managerski informacijski sistem urejajo in posredujejo dokumentacijo, ali komunicirajo o pomembnih informacijah (Ingram b. l. b). 3.3.2 Drugi načini pridobivanja informacij Pri odločanju imajo, poleg informacij, pridobljenih iz računovodskih in managerskih informacijskih sistemov, vlogo informacije, pridobljene iz drugih virov. Te informacije so lahko pridobljene iz virov v podjetju ali izven podjetja. Viri izven podjetja so navadno javni viri, ki so dostopni tudi drugim uporabnikom (Inc b. l.). Spletni portal Inc (b. l.) navaja, da lahko podjetja informacije za poslovno odločanje pridobijo iz drugih virov, kot so članki, knjige, zbrane ankete, notranji zapisniki. Informacije za odločanje lahko poslovodstvo pridobi tudi od prijateljev, strank podjetja, poslovnih partnerjev ali konkurentov. Tudi ostali pisni viri, kot so dnevni časopis, državne statistike, podatki iz različnih uradov in tehnični priročniki, so lahko vir informacij. Podjetje lahko pridobiva informacije iz veliko zunanjih kanalov, med drugim lahko za odločanje uporabljajo tudi informacije, pridobljene iz spodnjih virov (Content writter 2013): – Državne institucije – informacije, pridobljene s strani državnih institucij, prihajajo iz zanesljivega vira. Podjetja morajo redno spremljati informacije, ki prihajajo iz državnih institucij, saj se lahko navezujejo na zakonodajno raven. Sprejetje nove odločitve bi bilo zaradi nadaljnje skladnosti z zakonodajnimi akti nujno. Informacije, ki prihajajo iz državnih institucij, so lahko tudi informativne narave. Ena izmed takšnih informacij je podeljevanje subvencij.. 16.

(27) –. –. Informacije pridobljene na trgu – podjetja lahko računovodske informacije iz trga uporabijo v svojo korist. To velja tako za informacije konkurenčnih podjetij, kakor tudi za informacije o ugotavljanju potencialnih tržnih niš. Podjetje, ki razvija igre, lahko na primer uporabi Applove in Samsungove informacije, da ugotovi, na kateri platformi se bo igra bolje prodajala. Podatkovne baze in raziskave – za nekatera podjetja so uporabne tudi plačljive baze, ki nudijo računovodske informacije o konkurentih. Mnogo podjetij analizira podatke konkurence in na podlagi njih sprejme odločitve. Pri uporabi podatkovnih baz je pomembno, da se podjetje prepriča, da so pridobljeni podatki zanesljivi in da je cena uporabe podatkov manjša od pridobljene koristi.. 3.4 Poročila, ki jih računovodstvo sestavlja za namene odločanja Poročilo je dokument, ki vsebuje informacije v organizirani obliki, in je namenjen določenim osebam. Povzetek poročila je lahko dostavljen v ustni obliki, vendar je poročilo praviloma v pisni obliki. Poznamo več vrst poročil. Poročila, ki se navadno uporabljajo v podjetjih, so zapisniki, laboratorijska poročila, poročila o napredku, poročila o skladnosti, letna poročila in navodila skupaj s politikami v podjetju (Nordquist 2017). Pri oblikovanju poročil ni pomembno, katere informacije so zajete, pomembno je samo, da poročilo vsebuje za poslovodstvo potrebne informacije. Potreba po informacijah se spreminja, saj so poročila, ki jih poslovodstvo želi, omejena z njihovo domišljijo. Iz tega izvira, da se v različnih podjetjih pripravljajo drugačna poročila za odločanje poslovodstva (Putra 2011). Pri vseh poročilih je pomembno, da so učinkovita. Učinkovita poročila morajo biti natančna, popolna, jasna in jedrnata (Nordquist 2017). V poslovnem svetu se uporabljajo kratka in dolga poročila. Kratka poročila so osredotočena na poročanje informacij (na primer: »pretekli mesec smo naredili …« ipd.). Veliko poročil poleg sporočila informacij vsebuje tudi analizo informacij. Iz analize je vidno, kaj nam informacije na poročilu povedo. Kratkoročna poročila so v primerjavi z dolgoročnimi poročili hitreje pripravljena, vsebujejo manj informacij, prav tako imajo enostavnejšo obliko. Kratkoročna poročila posredujejo potrebne informacije, medtem ko dolga poročila vsebujejo več informacij in se uporabljajo za večje odločitve (Lannon 2006, povzeto po Nordquist 2017). Dolžina poročila je odvisna od pogostosti priprave poročila. Poročila se lahko pripravljajo na kvartalni, mesečni, tedenski ali celo dnevni ravni. Pogostost sestavljanja poročil je odvisna od zahtev vodstva (Sullivan b. l.). Med najpogostejša poročila, ki jih računovodje pripravljajo za odločanje, spadajo računovodski izkazi. Računovodski izkazi zajemajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala. Računovodski izkazi so pomembni pri odločanju, saj dajo jasen pregled poslovanja podjetja. Iz računovodskih izkazov je vidno napredovanje podjetja in morebitna priložnosti za rast (Start invoicing 2013). Od vseh računovodskih izkazov se najpogosteje uporablja izkaz poslovnega izida, ki prikazuje prihodke in stroške v podjetju. Za odločanje se lahko uporabi izkaz poslovnega izida celotnega podjetja ali posameznih oddelkov (Johnson, b. l.). Zanj je uporabno tudi 17.

(28) poročilo denarnega toka, saj so vidni denarni prihodki in odhodki. Iz poročila denarnih tokov je vidno, ali podjetje lahko pridobi več denarja kot ima izdatkov (Shpak b. l.). Računovodje poleg računovodskih izkazov sestavljajo tudi ostala poročila. Nekaj pogostejših poročil, namenjenih odločanju, je predstavljenih v naslednjih alinejah: –. –. –. –. –. –. –. Predračunsko poročilo – iz njega je razvidna uspešnost poslovanja celotnega podjetja ali posameznih oddelkov. Predračunsko poročilo je sestavljeno iz ocenjenega poslovanja, kjer se navadno upoštevajo finančni podatki preteklega leta, ki se ustrezno prilagodijo (Sullivan b. l.). Primerjava načrtovanega poslovanja z uresničenim – takšna primerjava je pomembna, saj omogoči vpogled v morebitne nepravilnosti v poslovanju podjetja in omogoča načrtovanje ukrepov, ki bi odpravili vzroke, zaradi katerih podjetje ni doseglo načrtovanega poslovanja (Hočevar in drugi, 2012, str. 348). Starostna struktura terjatev – prikazuje terjatve do kupcev, ki so že zapadle in še niso bile poravnane. Poročilo navadno vsebuje kupce, za katere se ločijo terjatve, ki so zapadle pred 30, 60, 90 dnevi ali več. Takšno poročilo je uporabno, saj je iz njega razvidno, katerim kupcem poplačilo predstavlja težavo (Sullivan b. l.). Poročilo stroškov dela – to poročilo se navadno uporablja za primerjanje stroškov posameznega projekta. Navadno se stroški dela primerjajo z oceno prihodkov projekta. Iz te primerjave se naredi ocena dobičkonosnosti projekta. To poročilo je poslovodstvu v pomoč, saj se lahko osredotoči na bolj dobičkonosne projekte in sčasoma opušča manj dobičkonosne projekte. Poročilo stroškov dela je uporabno tudi takrat, ko je projekt še v izvajanju, saj se lahko prilagodijo stroški, še preden dejansko pride do njih (Sullivan b. l.). Poročilo o prihodkih in stroških – to poročilo je aktualno kadar poslovodstvo potrebuje podatke o prihodkih in stroških na sredini meseca in ni na voljo poročilo o izkazu poslovnega izida. V tem poročilu se primerja odstopanje prihodkov od načrtovanih. Poročilo se lahko sestavi po posameznih kupcih, kjer je jasno vidno načrtovano in dejansko stanje prihodkov navezujočih se na posameznega kupca. Poročilo lahko vsebuje podatke za več mesecev in primerjavo s preteklim obdobjem. V primeru, da se ne spremlja prihodkov po posameznih strankah, se lahko naredi primerjava planiranih in doseženih prihodkov za skupino kupcev ali glede na prodane izdelke (Putra 2011). Poročilo o marži – navadno se ustvarja več različnih poročil o marži. Poročilo o marži razkrije bruto maržo izdelkov podjetja. V poročilu so navadno prikazani tudi standardni stroški. Prikaz standardnih stroškov bo razkril informacije o višini marže, v kolikor bodo standardni stroški prikazani skupaj z dejanskimi stroški in prilagojeni donosu. Poročilo o marži je možno izvoziti tudi direktno iz več računovodskih informacijskih sistemov in pri poročilu ni potrebne človeške interakcije (Putra 2011). Poročilo o zmogljivosti proizvodnje – računovodje sestavljajo poročila tudi na temo kapacitet proizvodnje. V proizvodnji se navadno ne spremlja čas posamezne naprave v obratovanju. Poročilo se sestavlja iz kalkulacij: koliko izdelkov je bilo narejenih in koliko časa je potrebnega za izdelavo enega izdelka. Rezultati so navadno prikazani grafično, iz česar se vidi odstotek izkoriščenosti proizvodnje za vsak proizvodni proces. Poročilo se lahko uporablja tudi v 18.

(29) storitveni dejavnosti, kjer se primerjajo opravljene ure zaposlenih in posamezne vrste storitve (Putra 2011).. 3.5 Vloga računovodskih informacij pri postavljanju ciljev Vizija in poslanstvo sta osnovi za poslovanje podjetja, postavljanje ciljev in načrtov za zdravo rast podjetja. Pri postavljanju vizije, poslanstva, strategije in ciljev imajo vlogo tudi računovodske informacije. Poslovodni računovodje predstavljajo pomemben del ekipe, ki je zadolžena za strateško planiranje podjetja (Top accounting degrees b. l.). Ti poslovodstvu pripravljajo informacije, potrebne za določanje ciljev poslovanja. Pri določanju vizije, poslanstva in vrhovnih ciljev je naloga računovodstva, da predstavi komponente podjetja za preživetje, rast in donosnost (Pearce & David 1987, povzeto po Kono & Barnes 2010). Od več dejavnikov je odvisno, ali bo strategija v podjetju uspešna. Ključni dejavniki za uspešnost strategije so povezava podjetja z zunanjim okoljem, realen pogled na ključne komponente v okolju, skrb za trajnostni razvoj, skrbno izvajanje in spremljanje delovnih procesov (Porter 1996, povzeto po Kono & Barnes 2010). Pri postavljanju strategije imajo pomembno vlogo finančni cilji. Slednji morajo odražati strategijo, ki je inovativna, časovno ustrezna, edinstvena, boljša od konkurence in usmerjena v dobičkonosnost (Johnson 2006, povzeto po Kono & Barnes 2010). Računovodske informacije poslovodstvu pomagajo pri spremljanju ciljev finančne narave. Vsako podjetje bi si moralo postaviti cilje, ki se navezujejo na likvidnost podjetja, dolgoročno plačilno sposobnosti, ustrezen denarni tok in tržno moč (Crosson & Needles 2008, str. 658, povzeto po Ježovita 2015). Za uspešno implementacijo finančnih ciljev potrebujemo dobre računovodske informacije. Če želijo biti podjetja konkurenčna, morajo upoštevati naslednje finančne cilje: –. –. Razpoložljiv denarni tok je merilo uspešnosti podjetja in kaže na to, kako učinkovita je poraba finančnih sredstev za ustvarjanje dodatnih denarnih sredstev, namenjenih prihodnjim naložbam (Grant 1997, povzeto po Kono & Barnes 2010). Podjetja bi to merilo morala uporabljati takrat, ko v bližnji prihodnosti pričakujejo znatne kapitalske izdatke ali nadaljevanje že začetih projektov (Kono & Barnes 2010). Ekonomska dodana vrednost poslovodstvu pomaga narediti učinkovite in pravočasne odločitve za širitev podjetja, ki povečujejo gospodarsko vrednost podjetja (Grant 1997, povzeto po Kono & Barnes 2010). Ekonomska dodana vrednost se izračuna tako, da se od čistega dohodka odbijejo stroški poslovanja. Podjetja določajo ekonomsko dodano vrednost tako, da učinkovito ocenijo prispevke podjetja in izboljšajo postopek povečevanja sredstev. To merilo bi se moralo uporabljati takrat, ko bi želeli učinkovito oceniti prispevke podjetja in izboljšati proces dodelovanja sredstev (Kono & Barnes 2010).. 19.

(30) –. –. –. –. –. –. Upravljanje premoženja se uporablja z upravljanjem kratkoročnih sredstev in obveznosti ter obratnim kapitalom. Podjetja uporabljajo to prakso, ko zaostajajo za konkurenco (Kono & Barnes 2010). Finančne odločitve in struktura kapitala se uporablja za določanje optimalne strukture kapitala. To je raven, na kateri so stroški kapitala v podjetju minimalni. Optimalna kapitalska struktura določa sposobnost zadolževanja in tveganje morebitnih finančnih težav (Barton & Gordon 1987 povzeto po Kono & Barnes 2010). Določanje finančne strukture kapitala je smiselno, kadar se v podjetju stroški kapitala povečajo nad vrednostjo stroškov kapitala konkurence in ko primanjkuje možnosti novih naložb (Kono & Barnes 2010). Kazalniki dobičkonosnosti so merilo operativne učinkovitosti podjetja. Kazalniki dobičkonosnosti nakazujejo na neučinkovita področja v podjetju. Ta področja navadno potrebujejo spremembo s strani vodstva. Omenjeni kazalniki merijo dobičkonosnost prihodkov, celotne prodaje in sredstev. Podjetja se morajo posebej posvetiti kazalnikom dobičkonosnosti, kadar nastane potreba po bolj učinkovitem delovanju (Kono & Barnes 2010). Indeks rasti ocenjuje prodajo in tržni delež ter v primeru zmanjševanja denarnega toka, maržnega dobička ali donosnosti naložb določa sprejemljivo rast prihodkov (Gale & Branch 1981 povzeto po Kono & Barnes 2010). Podjetja morajo določiti cilje rasti takrat, ko je stopnja rasti zaostala za industrijskimi normami (Kono & Barnes 2010). Ocena tveganja se določa v podjetju z obravnavanjem ključnih tveganj. Ključna tveganja se določajo z ugotavljanjem, merjenjem, nadzorovanjem obstoječih tveganj pri poslovanju podjetja in s skladnostjo z zakonodajo. Upoštevati je treba verjetnost pojavljanja tveganja in njegov vpliv na poslovanje. Po določitvi ključnih tveganj je treba izvajati postopke za zmanjšanje tveganj in ublažitev posledic tveganj (Pforsich in drugi 2006, povzeto po Kono & Barnes 2010). Podjetjem se priporoča, da opravijo ocene tveganj, če predvidijo določene negotovosti v svojem poslovanju, ali kadar nastane potreba po okrepitvi tveganj (Kono & Barnes 2010). Optimizacija davkov je zanimiva za mnogo podjetij. Za podjetja je pomembno, da se zavedajo njihovih davčnih obveznosti in razumejo, da se zmanjševanje tveganj v podjetju odraža v zmanjšanju davkov (Lawrence 1994, povzeto po Kono & Barnes 2010). Pri pridobivanju novih projektov je treba pogledati tudi na davčne posledice projekta, kar pomeni neto plačan davek za posamezni projekt. Kadar je možno, je treba gledati rezultat podjetja skozi obdavčitev. Optimizacija davkov je pomembna za globalna podjetja, ki morajo te ukrepe sprejeti, kadar delujejo v različnih davčnih okoljih, kjer pa je tudi možno izkoristiti nedoslednost v davčnih predpisih (Kono & Barnes 2010).. 3.6 Ugotovitve tretjega poglavja Za pravilno razumevanje informacije je treba ločiti med podatkom in informacijo. Podatek je dejstvo brez vrednosti in ni obdelan. Vsak obdelan oziroma analiziran podatek je informacija. Za računovodske informacije, ki se pripravljajo za odločanje, je pomembno, da so relevantne, popolne, pravočasne, dostopne in primernega obsega. Računovodske informacije, namenjene odločanju, imajo določene omejitve, saj iz njih 20.

(31) ni možno razbrati vseh informacij o podjetju. Iz računovodskih informacij tako ni razvidna povezava s trajnostnim razvojem, tehnološko razvitostjo podjetja, slabostmi v podjetju, tržnim deležem, z razvojem podjetja, znanjem zaposlenih itd. Računovodske informacije uporabljajo notranji in zunanji uporabniki. Zunanji uporabniki so banke, država, kupci, investitorji itd. Ti potrebujejo računovodske informacije predvsem za osredotočanje na premoženjski in finančni položaj podjetja. Med notranje uporabnike štejemo zaposlene, poslovodstvo in lastnike. Notranji uporabniki računovodske informacije potrebujejo za načrtovanje, nadzorovanje, ocenjevanje uspešnosti podjetja ter vsakodnevno poslovanje na splošno. Pridobivanje računovodskih informacij poteka iz formalnih in neformalnih virov. Formalne vire predstavljajo računovodski in managerski informacijski sistemi. Med neformalne vire spadajo pogovori, poznanstva, opazovanja itd. Računovodski informacijski sistem je sistem, ki zagotavlja informacije, potrebne za normalno delovanje podjetja. Njegove funkcije so beleženje podatkov o finančnih dejavnostih podjetja, oskrba informacij za poslovno odločanje, vzpostavitev kontrol. Managerski informacijski sistem zbira informacije iz več različnih virov, jih združuje in obdeluje. Informacije so zatem na voljo končnemu uporabniku za odločanje. Njegova funkcija je, da naredi odločitve poslovodstva bolj učinkovite in produktivne. V sklopu drugih načinov pridobivanja informacij smo prikazali, da so uporabne tudi informacije za odločanje pridobljene iz drugih virov, kot so državne institucije, informacije pridobljene na trgu, informacije pridobljene iz podatkovnih baz in raziskav. Najpogostejša poročila, ki jih računovodje pripravljajo za poslovno odločanje, so računovodski izkazi. Poleg računovodskih izkazov pripravljajo tudi proračunska poročila, kjer je vidna uspešnost podjetja, starostna struktura terjatev, vidna pa so tudi poročila stroškov dela, poročila o prihodkih in stroških v podjetju, poročila o marži in poročila o zmogljivosti proizvodnje. Računovodske informacije se uporabljajo za določanje vrhovnih ciljev. Računovodje tako poslovodstvu pripravljajo poročila o računovodskih informacijah za pomoč pri postavljanju ciljev. Pomembno je, da te računovodske informacije predstavljajo komponente, ki podjetju pomagajo preživeti, rasti in prinašati donos.. 21.

(32) 4 POSLOVNO ODLOČANJE Theodore Roosevelt je dejal: »V trenutku odločanja je najboljša stvar, ki jo lahko narediš, da sprejmeš pravilno odločitev. Druga najboljša stvar je, da sprejmeš napačno odločitev. Najslabše, kar lahko narediš, je, da ne narediš ničesar« (Martin 2015). V podjetjih se vsakodnevno sprejema na desetine različnih odločitev, ki imajo vpliv na podjetje, zaposlene, stranke ali trg, na katerem se posluje (Martin 2015). Odločanje v podjetju poteka skozi funkcije, ki se vsakodnevno opravljajo v podjetju. Tako odločanje poteka skozi načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadziranje (Hočevar in drugi 2012, str. predgovor). Poslovno odločanje je vse prej kot enostavno. Pri odločanju se pogosto zgodi, da za sprejetje odločitve nimamo vseh informacij, ki bi jih želeli. Tudi v trenutku odločitve odločevalcem odgovori niso vedno popolnoma jasni. Odločevalcem je pri sprejemanju odločitve v pomoč proces odločanja. Vendar je treba, navkljub upoštevanju korakov procesa odločanja, tvegati pri sprejemanju določenih odločitev. Včasih je za sprejetje odločitve edini način, da odločevalec zbere pogum in sprejeme odločitev. Za sprejetje dobre odločitve mora odločevalec razviti kombinacijo znanja, ki je pridobljena z izobrazbo, izkušnjami in lastno intuicijo (Martin 2015).. 4.1 Poslovno odločanje na posamezni ravni poslovodstva Večina avtorjev deli poslovodstvo na tri ravni. Nižjo raven poslovodstva predstavljajo poslovodje oddelkov, skupin in izmen. Srednjo raven poslovodstva sestavlja poslovodstvo poslovnih funkcij. Najvišjo raven predstavlja strateško ali vrhovno poslovodstvo. Najvišjo raven, ki ga predstavlja vrhovno poslovodstvo, imenujemo tudi strateško poslovodstvo. V to raven poslovodstva štejemo tudi upravo podjetja (Hočevar in drugi 2012, str. 2). Naloga vrhovnega poslovodstva je postavljanje in uresničevanje podjetniške politike. S svojim delovanjem odgovarja na vprašanje kaj in koliko delati (Koletnik 2007, str. 53). Srednja raven se imenuje tudi poslovodstvo poslovnih funkcij. V to raven štejemo poslovodje različnih oddelkov v podjetju (npr. proizvodnja, prodaja, nabava, kadrovska, finančna in tehnična služba). V to raven prav tako spadajo vodje organizacijskih enot in vodje splošnih oddelkov (Hočevar in drugi 2012, str. 2). Srednje poslovodstvo je odgovorno za organiziranje poslovanja podjetja na način, ki odgovarja na vprašanja kako se naj dela, kdo naj dela in s čim naj dela (Koletnik 2007, str. 53). Nižjo raven lahko imenujemo tudi prva linija poslovodij. To so vodje manjših oddelkov, izmen, skupin, ki usklajujejo neposredno izvedbo (Hočevar in drugi 2012, str. 2). Izvedbeno poslovodstvo je odgovorno, da se stvari delajo prav in da se prvine optimalno izrabijo (Koletnik 2007, str. 53).. 22.

Figure

Updating...

References

Updating...