The use of interactive whiteboards and tablets at english language instruction in the first triad of primary school

Full text

(1)UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA. MARJANA RAŽEN. UPORABA INTERAKTIVNE TABLE IN/ALI TABLIČNEGA RAČUNALNIKA PRI POUKU ANGLEŠČINE V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE. MAGISTRSKO DELO. LJUBLJANA, 2016.

(2) UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA. Marjana Ražen. UPORABA INTERAKTIVNE TABLE IN/ALI TABLIČNEGA RAČUNALNIKA PRI POUKU ANGLEŠČINE V 1. TRILETJU OSNOVNE ŠOLE. MAGISTRSKO DELO. Mentorica: dr. MATEJA DAGARIN FOJKAR, doc.. Ljubljana, junij 2016.

(3) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Mateji Dagarin Fojkar, in vsem, ki so mi pomagali pri oblikovanju magistrskega dela, ter svoji dru žini, ki mi je stala ob strani.. III.

(4) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. IZVLEČEK Danes je rast tehnologije velika in hitra. Nova, učiteljem dostopna tehnološka orodja, omogočajo približati najmlajšim učencem zunanji svet izven učilnice. Učitelji vedno iščejo nove, inovativne, pedagoške, komunikacijske poti, ki bi še izboljšale naše poučevanje in učenje učencev. Motiviranost učencev pripomore k uspešnejšemu učenju. Glavna pridobitev uporabe interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku je ravno motivacija, sprožena s kvalitetno predstavitvijo ter z uporabo barv, zvoka in gibanja. Učenci so zelo navdušeni nad novostmi. Naloga učiteljev je, da jih v pouk vključijo premišljeno in ciljno naravnano. Kako lahko interaktivno tablo in/ali tablični računalnik uporabimo za poučevanje angleškega jezika ter kako lahko s primerno uporabo tehnoloških orodij mlajše učence motiviramo za učenje angleščine? V akcijsko raziskovanje sem vključila načrtovano, vodeno, opazovano in evalvirano uporabo interaktivne table in tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. in 2. razredu. Ugotavljala sem, kako uporaba tabličnega računalnika ali interaktivne table vpliva na motiviranost učencev za učenje angleščine. Učenci so rešili anketni vprašalnik. Njihovi starši so izpolnili anketni vprašalnik o otrokovi uporabi računalnika in tabličnega računalnika doma. S spletnim anketnim vprašalnikom sem tudi pri drugih učiteljih preverila in raziskala uporabo interaktivne table in povezanost z motivacijo učencev v 1.triletju za učenje angleščine. Ker uporaba tabličnih računalnikov v nižjih razredih slovenskih šol ni tako pogosta, sem izvedla z učitelji, ki uporabljajo tablični računalnik pri pouku angleščine v 1. triletju, štiri intervjuje. Raziskava je pokazala, da so učenci z uporabo interaktivne table in/ali tabličnih računalnikov pri pouku motivirani za učenje angleščine. Polovica učiteljic, ki so sodelovale v raziskavi, meni, da so učenci za delo z interaktivno tablo precej motivirani. Vse učiteljice, ki uporabljajo tablične računalnike in s katerimi sem opravila intervju, pa menijo, da so učenci zelo motivirani za učenje angleščine s tabličnimi računalniki. Največ učiteljic meni, da učence pri učenju z interaktivno tablo kot tudi pri učenju s tabličnimi računalniki najbolj motivirajo animacije ali privlačnost didaktičnih iger. Raziskava je doprinesla vpogled v načine uporabe interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri poučevanju ter njen vpliv na motivacijo učencev za učenje angleškega jezika v 1. triletju. KLJUČNE BESEDE: učenje s tehnologijo, angleški jezik, motivacija, mlajši učenci, interaktivna tabla, tablični računalnik. IV.

(5) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. ABSTRACT The growth of technology is very rapid nowadays. New tools are enabling teachers to make the outside world familiar to pupils. Teachers always search for new, innovative, pedagogical, communicative ways to improve their teaching. Pupils’ motivation contributes to more successful learning. The main benefit of using the interactive whiteboard and/or tablet in the classroom is the motivation triggered by the quality of presentation and the use of colour, sound and movement. Students are enthusiastic about the new ways of learning. Teachers’ main task is to implement them in a meaningful and goal oriented way. How can the interactive whiteboard and/or tablet be used for English language teaching and how can we use technological tools appropriately to motivate younger students to learn English? The action research that was conducted included planned, structured, observed and assessed use of the interactive whiteboard and tablet for teaching English in the first and second grade of primary school. In my master’s thesis I aimed to find out how the use of the interactive board or tablet effected the pupils’ motivation for learning English. In the final stage of the action research, the pupils filled out a questionnaire and their parents completed an additional questionnaire about the children’s use of computer and tablet at home. Furthermore, the online questionnaire was used for the teachers to research and check their use of interactive board in connection with pupils’ motivation for learning English in the first three years of primary school. Due to the fact that the use of the tablets is not so common in the first years of primary education in Slovenia, I have interviewed four teachers who use tablets at English language instruction in the first three classes of primary school. The research has shown that using interactive whiteboards and tablets is motivating for children, who are learning English. Half of the teachers, who took part in the research, think that children are quite motivated to work with the interactive whiteboard. All the interviewed teachers in the research who use tablets, think that children are very motivated to work with the tablets. Most of the surveyed teachers are of the opinion that animations and the attractiveness of the didactic games are most motivating for children. This research illustrates there are different views about the use of the interactive whiteboard and/or tablet for teaching and motivating pupils for learning English in the first three years of primary school. KEYWORDS: learning with technology, English language, motivation, younger pupils, interactive whiteboard, tablet. V.

(6) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. KAZALO. TEORETIČNI DEL .......................................................................................................... - 1 UVOD............................................................................................................................... - 1 1. UČENJE Z IKT ......................................................................................................... - 2 1.1. Kaj je učenje z IKT ............................................................................................ - 2 -. 1.2. Cilji poučevanja z IKT ....................................................................................... - 3 -. 1.3. Oblike učenja z IKT ........................................................................................... - 3 -. 1.4. Kompetence v 21. stoletju ................................................................................. - 4 -. 1.5. Razvoj nove teorije učenja – konektivizem ....................................................... - 6 -. 1.6. Informacijsko-komunikacijska tehnološka orodja za poučevanje ..................... - 8 -. 1.6.1 Interaktivna tabla ............................................................................................ - 8 1.6.2 Tablični računalniki...................................................................................... - 21 1.7. Mlajši učenci in IKT ........................................................................................ - 27 -. 1.7.1 Vpliv uporabe IKT na otrokov razvoj .......................................................... - 29 1.7.2 Prednosti učenja z IKT ................................................................................. - 31 1.7.3 Slabosti učenja z IKT ................................................................................... - 33 1.7.4 Vloga učitelja pri poučevanju z IKT ............................................................ - 35 2. 3. IKT IN UČENJE TUJEGA JEZIKA ....................................................................... - 38 2.1. Razvoj IKT pri učenju tujega jezika ................................................................ - 38 -. 2.2. Prednosti učenja tujega jezika z IKT ............................................................... - 39 -. ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA ................................................................. - 40 3.1. IKT in zgodnje učenje tujega jezika ................................................................ - 42 -. 3.2. Napotki za učinkovito rabo IKT pri zgodnjem poučevanju jezika .................. - 44 -. 3.3. Vloga motivacije pri učenju tujega jezika ....................................................... - 45 -. 3.4. Raziskave na področju vključevanja IKT v poučevanje tujega jezika ............ - 49 -. 3.4.1 Projekt e-Šolska torba .................................................................................. - 49 3.4.2 Raziskava o uporabi IKT v razredu pri pouku angleškega jezika ................ - 50 3.4.3 Raziskava o uporabi tehnologije v razredu pri pouku angleškega jezika mlajših. VI.

(7) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. otrok…………….. ................................................................................................... - 50 3.4.4 Raziskava o uporabi videokonferenčnih srečanj pri pouku angleščine........ - 52 3.4.5 Raziskava o pozitivnih in negativnih vidikih uporabe interaktivne table in tabličnih računalnikov v prvem triletju osnovne šole .............................................. - 55 3.5. Primeri digitalnih gradiv za učenje angleščine na zgodnji stopnji (6-8 let) .... - 58 -. EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... - 61 4. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA .......................................... - 61 -. 5. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......................................................................... - 62 -. 6. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ........................................................... - 63 -. 7. 6.1. VZOREC ......................................................................................................... - 63 -. 6.2. OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ................................................ - 65 -. 6.3. POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ......................................................... - 66 -. REZULTATI IN INTERPRETACIJA .................................................................... - 66 7.1. Opis akcijske raziskave .................................................................................... - 66 -. 7.2. Obdelava anketnega vprašalnika za starše ....................................................... - 75 -. 7.2.1 Stiki otrok s tujejezičnimi ljudmi ................................................................. - 75 7.2.2 Raba računalnika doma ................................................................................ - 78 7.2.3 Raba tabličnega računalnika doma ............................................................... - 79 7.2.4 Udeležba na jezikovnih tečajih .................................................................... - 80 7.3. Obdelava anketnega vprašalnika za učence ..................................................... - 81 -. 7.3.1 Povezave med posameznimi vprašanji ......................................................... - 89 7.4 Obdelava spletnih anketnih vprašalnikov za učitelje angleščine v 1. triletju, ki pri pouku uporabljajo interaktivno tablo ........................................................................ - 111 7.5 Obdelava 4 intervjujev z učitelji angleščine v 1. triletju, ki pri pouku uporabljajo tudi tablične računalnike ........................................................................................... - 124 7.5.1 Uporaba tabličnih računalnikov pri pouku angleščine v 1. triletju ............ - 124 7.5.2 Vpliv uporabe tabličnih računalnikov pri pouku angleščine v 1. triletju na motivacijo učencev za učenje angleščine .............................................................. - 130 8. REZULTATI Z DISKUSIJO ................................................................................. - 133 8.1. Cilji, vezani na učence ................................................................................... - 133 -. VII.

(8) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. 8.1.1 Kakšna je povezanost med uporabo interaktivne table in/ali tabličnega računalnika v šoli in motivacijo učencev 1. triletja za učenje angleščine? ............ - 133 8.1.2 Kakšna je povezanost med uporabo interaktivne table in/ali tabličnega računalnika v šoli in dejavnostmi učencev 1. triletja, ki vplivajo na situacijski interes z uporabo IKT? ......................................................................................................... - 137 8.1.3 Na kakšen način učenci 1. triletja radi uporabljajo interaktivno tablo in/ali tablični računalnik za učenje angleščine? .............................................................. - 137 8.1.4 Kakšna je povezanost med uporabo računalnika ali tabličnega računalnika doma in interesom učencev 1. triletja za učenje angleščine? .......................................... - 138 8.1.5 Kakšna je povezanost med uporabo interaktivne table in/ali tabličnih računalnikov v šoli in zaznavo uspešnosti učenja angleščine učencev 1. triletja? - 139 8.2. Cilji vezani na učitelje ................................................................................... - 139 -. 8.2.1 Kakšna je povezanost med strokovno usposobljenostjo učiteljev za uporabo interaktivne table pri poučevanju angleščine in pogostostjo uporabe interaktivne table pri poučevanju angleščine v 1. triletju? ................................................................. - 139 8.2.2 Kakšna je povezanost med strokovno usposobljenostjo učiteljev za uporabo tabličnega računalnika pri poučevanju angleščine in pogostostjo uporabe tabličnega računalnika pri poučevanju angleščine v 1. triletju?.............................................. - 140 8.2.3 Kakšno je mnenje učiteljev o rabi interaktivne table in/ali tabličnega računalnika za učenje angleščine v 1. triletju? .......................................................................... - 141 8.2.4 Na kakšen način uporabljajo učitelji interaktivno tablo in/ali tablični računalnik za učenje angleščine v 1. triletju? .......................................................................... - 142 SKLEP .......................................................................................................................... - 143 LITERATURA ............................................................................................................. - 148 -. KAZALO SLIK Slika 1: Učne teorije po Siemensu, 2006 (Ušeničnik, 2011, str. 14) ................................ - 6 Slika 2: Interaktivna tabla (Google slike, 2016) .............................................................. - 9 Slika 3: Delovanje interaktivne table (Becta, 2004) ....................................................... - 10 Slika 4: Dodatki interaktivne table: pisalo, glasovalni sistem, prenosna brezžična tablica in aktivna tablica za pripravo gradiva doma (Google slike, 2016) ..................................... - 11 Slika 5: Tablični računalnik (Google slike, 2016) .......................................................... - 21 -. VIII.

(9) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Slika 6: Kognitivni vpliv digitalne tehnologije (Gold, 2015, str. 58) ............................. - 31 Slika 7: Sličice razpoloženja ob dejavnosti z interaktivno tablo in/ali tabličnimi računalniki ........................................................................................................................................ - 66 Slika 8: Frontalno delo z interaktivno tablo ................................................................... - 71 Slika 9: Frontalno delo s tabličnimi računalniki ............................................................. - 71 Slika 10: Delo v skupinah............................................................................................... - 72 Slika 11: Delo v paru ...................................................................................................... - 72 Slika 12: Druge dejavnosti v skupinah/parih .................................................................. - 73 -. KAZALO TABEL Tabela 1: Odgovor na vprašanje: Koliko časa že poučujete angleščino? ....................... - 64 Tabela 2: Usposobljenost za poučevanje angleščine ...................................................... - 64 Tabela 3: Odgovor na vprašanje: Ali je bila Vaša družina oziroma je še v stiku s tujegovorečo osebo? ............................................................................................................................. - 76 Tabela 4: Odgovor na vprašanje: Kaj je ta oseba Vašemu otroku? ................................ - 76 Tabela 5: Odgovor na vprašanje: Kje je Vaš otrok s to osebo v stiku? .......................... - 76 Tabela 6: Odgovor na vprašanje: Kateri jezik uporablja tujegovoreča oseba, ko se pogovarja z Vašim otrokom? ........................................................................................................... - 77 Tabela 7: Odgovor na vprašanje: V kakšnem obsegu je otrok v stiku s to osebo? ........ - 77 Tabela 8: Odgovor na vprašanje: Ali Vaš otrok uporablja doma računalnik? ............... - 78 Tabela 9: Odgovor na vprašanje: Koliko ga časovno uporablja? ................................... - 78 Tabela 10: Odgovor na vprašanje: Katere aplikacije/programe uporablja na računalniku? Dopišite, v katerem jeziku je določena aplikacija/program. .......................................... - 78 Tabela 11: Odgovor na vprašanje: Ali Vaš otrok uporablja doma tablico? ................... - 79 Tabela 12: Odgovor na vprašanje: Koliko jo časovno uporablja?.................................. - 79 Tabela 13: Odgovor na vprašanje: Katere aplikacije/programe uporablja na tablici? Dopišite, v katerem jeziku je določena aplikacija/program. .......................................................... - 80 Tabela 14: Odgovor na vprašanje: Ali se je Vaš otrok udeležil oziroma se udeležuje jezikovnega tečaja angleščine izven šole? ...................................................................... - 80 Tabela 15: Razporeditev dejavnosti, ki jih imajo učenci radi pri učenju angleščine ..... - 81 -. IX.

(10) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Tabela 16: Mnenje otroka, ali se rad uči angleščino ...................................................... - 82 Tabela 17: Otrokovo prepričanje o koristi znanja angleščine v življenju ...................... - 82 Tabela 18: Želja otroka po obisku Velike Britanije in spoznavanju angleške kulture ... - 82 Tabela 19: Odgovor na vprašanje: Kako pogosto bi rad uporabljal interaktivno tablo pri pouku angleščine?.......................................................................................................... .- 82 Tabela 20: Odgovor na vprašanje: Kako pogosto bi rad uporabljal tablični računalnik pri pouku angleščine?........................................................................................................... - 82 Tabela 21: Razporeditev dejavnosti, zaradi katerih učenci radi uporabljajo interaktivno tablo pri pouku angleščine ....................................................................................................... - 83 Tabela 22: Razporeditev dejavnosti, zaradi katerih učenci radi uporabljajo tablični računalnik pri pouku angleščine ..................................................................................... - 84 Tabela 23: V kakšni učni obliki učenci radi uporabljajo interaktivno tablo? ................. - 84 Tabela 24: V kakšni učni obliki učenci radi uporabljajo tablični računalnik? ............... - 85 Tabela 25: Odgovor na vprašanje: Ali ti je všeč uporaba interaktivne table pri učenju angleščine?...................................................................................................................... - 85 Tabela 26: Odgovor na vprašanje: Zakaj ti je všeč / zakaj ti ni všeč? ............................ - 86 Tabela 27: Odgovor na vprašanje: Ali ti je všeč uporaba tabličnega računalnika pri učenju angleščine?...................................................................................................................... - 87 Tabela 28: Odgovor na vprašanje: Zakaj ti je všeč/zakaj ti ni všeč? .............................. - 87 Tabela 29: Odgovor o količini uporabe računalnika ali tabličnega računalnika doma .. - 88 Tabela 30: Razporeditev dejavnosti uporabe računalnika ali tabličnega računalnika doma .. 88 Tabela 31: Mnenje učencev o svojem znanju angleščine ............................................... - 89 Tabela 32: Struktura odgovorov, ali se učenec rad uči angleščino, glede na vprašanje, kako pogosto bi rad uporabljal interaktivno tablo pri pouku angleščine ................................ - 89 Tabela 33: Struktura odgovorov, ali se učenec rad uči angleščino, glede na vprašanje, kako pogosto bi rad uporabljal tablični računalnik pri pouku angleščine ............................... - 90 Tabela 34: Struktura odgovorov, če učenec rad uporablja tablični računalnik pri pouku angleščine za prepevanje pesmic, glede na odgovore, če rad uporablja interaktivno tablo pri pouku angleščine za prepevanje pesmic ......................................................................... - 91 Tabela 35: Struktura odgovorov, če učenec rad uporablja tablični računalnik pri pouku angleščine za poslušanje in ogled zgodb, glede na odgovore, če rad uporablja interaktivno tablo pri pouku angleščine za poslušanje in ogled zgodb ............................................... - 91 -. X.

(11) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Tabela 36: Struktura odgovorov, če učenec rad uporablja tablični računalnik pri pouku angleščine za dramatiziranje in igro vlog, glede na odgovore, če rad uporablja interaktivno tablo pri pouku angleščine za dramatiziranje in igro vlog ............................................. - 92 Tabela 37: Struktura odgovorov, če učenec rad uporablja tablični računalnik pri pouku angleščine za povezovanje zvočnih slik in besed, glede na odgovore, če rad uporablja interaktivno tablo pri pouku angleščine za povezovanje zvočnih slik in besed ............. - 93 Tabela 38: Struktura odgovorov, če učenec rad uporablja tablični računalnik pri pouku angleščine za gibalne naloge, glede na odgovore, če rad uporablja interaktivno tablo pri pouku angleščine za gibalne naloge ............................................................................... - 94 Tabela 39: Struktura odgovorov, če učenec rad uporablja tablični računalnik pri pouku angleščine za pisanje, glede na odgovore, če rad uporablja interaktivno tablo pri pouku angleščine za pisanje ...................................................................................................... - 95 Tabela 40: Struktura odgovorov, če učenec rad uporablja tablični računalnik pri pouku angleščine za risanje in barvanje, glede na odgovore, če rad uporablja interaktivno tablo pri pouku angleščine za risanje in barvanje ......................................................................... - 95 Tabela 41: Struktura odgovorov, če učenec rad uporablja tablični računalnik pri pouku angleščine za zabavne zvočne igrice, ki mu kaj odgovorijo nazaj, glede na odgovore, če rad uporablja interaktivno tablo pri pouku angleščine za zabavne zvočne igrice, ki se govorno odzivajo .......................................................................................................................... - 96 Tabela 42: Struktura odgovorov, v kateri učni obliki učenci radi uporabljajo tablični računalnik glede na odgovore, v kateri učni obliki učenci radi uporabljajo interaktivno tablo ........................................................................................................................................ - 97 Tabela 43: Struktura odgovorov, če se učenec rad uči angleščino, glede na odgovore, kako pogosto doma uporablja računalnik ali tablični računalnik ............................................ - 98 Tabela 44: Struktura odgovorov, če učenec ve, da mu bo znanje angleščine koristilo v življenju, glede na odgovore, kako pogosto doma uporablja računalnik ali tablični računalnik ........................................................................................................................................ - 99 Tabela 45: Struktura odgovorov, če bi učenec rad obiskal Veliko Britanijo in bolje spoznal angleško kulturo, glede na odgovore, kako pogosto doma uporablja računalnik ali tablični računalnik ..................................................................................................................... - 100 Tabela 46: Struktura odgovorov, če bi učenec rad obiskal Veliko Britanijo in bolje spoznal angleško kulturo, glede na odgovore, če uporablja doma računalnik ali tablični računalnik za igro računalniških igric v angleškem jeziku ............................................................ - 101 Tabela 47: Struktura odgovorov, če se učenec rad uči angleščino, glede na odgovore, če uporablja doma računalnik ali tablični računalnik za reševanje določenih poučnih nalog v angleščini ...................................................................................................................... - 102 Tabela 48: Struktura odgovorov, če bi učenec rad obiskal Veliko Britanijo in bolje spoznal. XI.

(12) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. angleško kulturo, glede na odgovore, če uporablja doma računalnik ali tablični računalnik za reševanje določenih poučnih nalog v angleščini ...................................................... - 103 Tabela 49: Struktura mnenj učencev o svojem znanju angleščine glede na odgovore vprašanja, kako pogosto bi rad uporabljal interaktivno tablo pri pouku angleščine .... - 104 Tabela 50: Struktura mnenj učencev o svojem znanju angleščine glede na odgovore vprašanja, kako pogosto bi rad uporabljal tablični računalnik pri pouku angleščine ... - 105 Tabela 51: Struktura mnenj učencev o svojem znanju angleščine glede na odgovore, kako pogosto uporablja računalnik ali tablični računalnik doma .......................................... - 106 Tabela 52: Struktura odgovorov, če učenec ve, da mu bo znanje angleščine koristilo v življenju, glede na odgovore, če se rad uči angleščino ................................................. - 107 Tabela 53: Povprečna količina ur poučevanja angleščine v 1. triletju ......................... - 111 Tabela 54: Odgovor na vprašanje: Če učite angleščino tudi v višjih razredih, ali tudi tam uporabljate interaktivno tablo? ..................................................................................... - 112 Tabela 55: Odgovor na vprašanje: Če poučujete tudi druge predmete v 1. triletju, ali tudi tam uporabljate interaktivno tablo? ..................................................................................... - 112 Tabela 56: Odgovor na vprašanje: Kako bi ocenili svoje kompetence za poučevanje angleškega jezika z interaktivnimi tablami?................................................................. - 113 Tabela 57: Odgovor: Kjer poučujem angleščino, so interaktivne table: ...................... - 113 Tabela 58: Odgovor na vprašanje: Kako dolgo imate v razredu interaktivno tablo (e-tablo v nadaljevanju pri tabelah)? ............................................................................................. - 114 Tabela 59: Odgovor na vprašanje: Kako pogosto uporabljate e-tablo pri urah angleškega jezika v prvem triletju? ................................................................................................. - 114 Tabela 60: Odgovor na: E-tablo uporabljam pri poučevanju angleščine v prvem triletju za: 115 Tabela 61: Strinjanje s trditvijo: Učenci so z uporabo e-table bolj motivirani za učenje angleščine. .................................................................................................................... - 116 Tabela 62: Odgovor na vprašanje: Koliko so otroci motivirani za delo z e-tablo? ...... - 116 Tabela 63: Odgovor na vprašanje: Kaj po Vašem mnenju vaše učence najbolj motivira pri učenju z e-tablo? (odprto vprašanje) ............................................................................ - 117 Tabela 64: Odgovor na vprašanje: Kaj po Vašem mnenju vaše učence najbolj demotivira pri učenju z e-tablo? (odprto vprašanje) ............................................................................ - 118 Tabela 65: Odgovor na vprašanje: Kaj je Vaš vir večine materialov, ki jih uporabljate pri poučevanju angleščine z e-tablo? ................................................................................. - 118 Tabela 66: Odgovor na vprašanje: Za katero obliko dela je interaktivna tabla najprimernejša. XII.

(13) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. pri poučevanju angleščine? ........................................................................................... - 119 Tabela 67: Odgovor na vprašanje: Obstaja kakšna tema pri angleščini, pri kateri uporabljate e-tablo bolj kot pri drugih? ........................................................................................... - 119 Tabela 68: Strinjanje s trditvami .................................................................................. - 120 Tabela 69: Najpomembnejše prednosti uporabe e-table pri urah angleščine, ki po mnenju učiteljic najbolj vplivajo na motivacijo učencev za učenje angleščine (odprto vprašanje) .... 121 Tabela 70: Najpomembnejše pomanjkljivosti uporabe e-table pri urah angleščine, ki po mnenju učiteljic najbolj vplivajo na demotivacijo učencev za učenje angleščine ....... - 122 Tabela 71: Struktura odgovorov na vprašanje, kako pogosto učiteljice uporabljajo interaktivno tablo pri urah angleškega jezika, glede na odgovore vprašanja, kako bi ocenili svoje kompetence za poučevanje angleškega jezika z interaktivno tablo .................... - 123 Tabela 72: Uporaba tabličnih računalnikov pri pouku angleščine v 1. triletju............. - 124 Tabela 73: Vpliv uporabe tabličnih računalnikov pri pouku angleščine v 1. triletju na motivacijo učencev za učenje angleščine ..................................................................... - 130 -. XIII.

(14) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. TEORETIČNI DEL UVOD Informacijsko-komunikacijska tehnologija v današnjem svetu Tehnologija postaja nepogrešljiva v osebnem in profesionalnem življenju. Tehnologija je preoblikovala načine, kako živimo in delamo, razmišljamo in dojemamo sebe in svet. Različne vrste digitalnih in (pol)avtomatiziranih procesov postajajo vseprisotne v profesionalnih in v vsakdanjih zasebnih aktivnostih. Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT), posebno pa razvoj interneta, izboljšuje dostopnost izobraževanja, spreminja procese poučevanja in učenja ter procese upravljanja in vodenja izobraževalnih institucij (Sulčič & Lesjak, 2007). IKT razvija spretnosti in znanja, ki so vezana na moderne tehnološke procese ter na poznejše vključevanje v delo (Gerlič, 2000). Ljudje, rojeni po letu 1984, so znani kot generaciji Y in Z. Prensky (2001) je ti dve generaciji klasificiral kot digitalni generaciji. V raziskavah so pripadniki teh generacij opredeljeni kot ljudje, ki so se rodili v okolje, obkroženo s tehnologijo. Velika rast informacijske tehnologije je povzročila nujnost uporabe IKT tudi pri učenju. Najnovejše tehnologije ponujajo generacijam nove načine usvajanja znanja in razvijanja učnih aktivnosti. Namen učenja s tehnologijo je uporabiti tehnološke novosti kot pripomoček k učenju (Syed Mubashir, 2013), pri tem pa Gold (2015) poudarja, da jo moramo uporabljati kot pripomoček, kjer je kakovost uporabe tehnologije pomembnejša od količine. Mnoge raziskave so pokazale, da ima lahko IKT-igra pozitivno vlogo pri izobraževanju v predšolski dobi in v zgodnjih letih šolanja. Danes se lahko tehnologija uporablja v razredu za medosebno komunikacijo, dostop do informacij in organiziranje vsebine. Glede na njen vpliv bi morali po mnenju Hoskins Sakamotove (2014) razviti posebno teorijo učenja za današnjo digitalno dobo. Z razvojem svetovnega spleta in večpredstavnostnih naprav se je pojavilo učenje, ki temelji na kognitivnem pristopu. V ospredju proučevanja je reševanje problemov – splošne in specifične strategije reševanja in metakognicija kot sposobnost razmišljanja o lastnem mišljenju. Pomembni so načini, kako pridemo do znanja. IKT je postal pomemben za učenje, ker omogoča dostop do številnih in ažurnih informacij ter omogoča učenje na daljavo. Glede na podatke poročila Horizon iz leta 2011 današnji otroci vstopajo v šolo z razvijajočo -1-.

(15) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. se tehnologijo, digitalna pismenost pa je postala pomemben del opismenjevanja. Ker učence obkroža tehnologija tudi doma, jim je že povsem naravno, da si ogledajo in poslušajo interaktivno slikanico na tabličnem računalniku ter se sporazumevajo z oddaljenimi sorodniki preko video klepetov (Johnson idr., 2011).. 1 1.1. UČENJE Z IKT Kaj je učenje z IKT. Učenje z IKT se nanaša na situacije, v katerih nekdo uporablja tehnologijo s ciljem spodbujanja učenja. Učenje z IKT so učne situacije, v katerih izkušnjo poučevanja ustvarjamo s pomočjo fizičnih naprav, kot sta računalnik ali internet. Vsako učenje do določene mere vsebuje tehnologijo, starejšo ali novejšo. Učenje sprožajo metode poučevanja. Osrednji izziv poučevanja z IKT je podpirati učenčevo aktivno kognitivno procesiranje med učenjem, ne da bi pri tem preobremenili njegovo spoznavno zmožnost. Pri izobraževanju z IKT se moramo vedno najprej osredotočiti na učenca in ne na tehnologijo. Tehnologijo moramo prilagoditi potrebam učencev in njihovim učiteljem in ne obratno (Mayer, 2013). Termin e-učenje se uporablja že več kot desetletje in pomeni po Meredith in Newton (2003) učenje s pomočjo interneta in spletnih tehnologij. Učenec se uči z uporabo tehnološkega orodja, ki ustvarja povezavo med ljudmi in informacijo ter ustvarja priložnosti za interaktivne učne pristope. Watanabe (2005) opredeljuje e-učenje kot izobraževanje na daljavo. Pri e-učenju učenci uporabljajo internet in/ali drugo informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Syed Mubashir Ali (2013) iz obeh definicij sklene, da se pri e-učenju uporabi informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) zato, da izboljša, razširi in podpre tradicionalno metodologijo in prakso.. -2-.

(16) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. 1.2 Cilji poučevanja z IKT Poznamo tri glavne cilje poučevanja z IKT: a) Zmanjšamo nebistveno procesiranje (tisto kognitivno procesiranje, ki ne podpira ciljev učne ure; povzroča jih slabo načrtovana učna ura). b) Obvladujemo bistveno procesiranje (to je temeljno kognitivno procesiranje, ki je potrebno za mentalno reprezentacijo predstavljene snovi; povzroči ga sama zapletenost snovi). c) Spodbujamo generativno procesiranje (to je globoko kognitivno procesiranje, potrebno za osmišljanje predstavljene snovi; povzroči ga učenčeva motivacija, da vlaga napor v učenje (Mayer, 2013).. 1.3 Oblike učenja z IKT Graesser s sodelavci (Graesser, Chipman & King, 2008; Graesser & King, 2008) predlaga deset kategorij učnih okolij, podprtih s tehnologijo: 1. Učenje s pomočjo računalnika ali tabličnega računalnika: učne enote, različne naloge in povratne informacije so predstavljene na računalniškem zaslonu običajno za preizkus učenčevega znanja, v katerem lahko učenec nadaljuje z nalogo, ko naredi prejšnjo in v svojem tempu napreduje do cilja in tako do znanja. 2. Večpredstavnost ali multimedija: poučevanje, ki je sestavljeno iz slik in besed. 3. Interaktivna simulacija: simulacije, nad katerimi ima učenec nekaj nadzora, denimo, da lahko upočasni animacijo ali nastavi vhodne parametre ter opazuje, kaj se bo zgodilo. 4. Hipertekst in hipermedija, ožji termin večpredstavnosti in temelji na povezavah gradiva: učna gradiva, sestavljena iz povezav na klik, kakršne so v uporabi na spletnih straneh. 5. Inteligentni sistemi tutorstva: sistemi poučevanja, ki sledijo učenčevemu znanju in ustrezno prilagodijo razlago. 6. Pridobitev informacij s poizvedovanjem: na primer uporaba iskalnika Google za iskanje podatkov na spletu. 7. Animirani pedagoški posredniki: liki na spletu, ki pomagajo voditi učenca skozi učno. -3-.

(17) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. enoto na računalniku. 8. Virtualna okolja s posredniki: vizualno resnična okolja, ki simulirajo interakcije z resničnimi ljudmi in pogosto uporabljajo tudi naravni jezik. 9. Resne igre: igre, ki so namenjene ali služijo poučevanju. 10. Računalniško podprto sodelovalno učenje: skupine učencev skupaj opravljajo nalogo, pri čemer komunicirajo prek računalnikov. Različni dejavniki, zaradi katerih se je učenje s pomočjo IKT znašlo v središču pozornosti, podpirajo pristop, kakršnega zastopa projekt z naslovom Inovativna učna okolja (Innovative Learning Environments – ILE). Avtorji tega projekta se zavzemajo za to, da bi bili osredotočeni na samo učenje in da bi »mikro« raven učenja vključili v širši okvir, namesto da se poučevanje/učenje obravnava kot »črno skrinjico«, kar je tako značilno za večino načrtovalcev šolske politike (Dumont & Istance, 2013). Učna okolja obstajajo sicer znotraj »črne skrinjice«, vendar izraz obsega več kot le skupek posameznih učnih epizod, izvzetih iz konteksta učnega okolja, ki zajema učence in pouk. Tako razumljeno »učno okolje« pomeni, da smo osredotočeni na dinamiko in odnose med štirimi dimenzijami – učenec (Kdo?), učitelji in drugi strokovnjaki (S kom?), vsebina (Kaj se učijo?) ter oprema in tehnologija (Kje?, S čim?). V ta kontekst sodijo različni pedagoški prijemi in učne dejavnosti, njihova časovna enota pa je lahko teden, semester ali leto (prav tam).. 1.4 Kompetence v 21. stoletju Zaradi pomembnosti trendov v družbi in gospodarstvu se je pojavilo vedno več zahtev po oblikah učenja, ki bi jih lahko združili pod imenom »kompetence ali veščine 21. stoletja«. Z njimi so dobili vsebino cilji, katerim v preteklosti nismo dali prednosti. Danes so na delovnih mestih vse pomembnejši višji spoznavni procesi – jutri bodo seveda še bolj. Prav zato se moramo učiti ustvarjati, obdelovati in razvrščati kompleksne informacije, misliti sistematično in kritično, se odločati na podlagi tehtanja različnih dejstev, si zastavljati produktivna vprašanja o različnih temah, biti fleksibilni in se prilagajati novim informacijam, biti kreativni in zmožni prepoznavati oziroma reševati realne probleme sveta (Bransford idr., 2000; Darling-Hammond idr., 2008; Fullan, Hill & Crevola, 2006; Green,. -4-.

(18) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. 2002; OECD, 2008). Mladi ljudje naj bi v idealnih primerih poglobljeno razumeli kompleksne koncepte, bili naj bi medijsko pismeni in znali naj bi uporabljati napredne informacijske tehnologije (Sawyer, 2008; Darling-Hammond idr., 2008; MacDonald, 2005). Timsko delo ter socialne in komunikacijske veščine so sestavni del delovnega in socialnega življenja v družbah znanja. Učenci naj bi se razvijali v samostojne vseživljenjske učence – zlasti ker jih mora šolski sistem pripraviti »za delovna mesta, ki še ne obstajajo, za rabo tehnologij, ki jih sploh še niso iznašli, in reševanje problemov, za katere še ne vemo, da sploh so problemi« (DarlingHammond idr., 2008). To še ne pomeni, da bo v prihodnosti pomembno samo intelektualno in tehnično delo. Kompleksna družba znanja na splošno razvija »višje veščine«, toda zaradi tega potreba po ročnem delu, ustvarjalnem delu ali servisnih storitvah še ni izpuhtela v zrak. Zato bodo še naprej pomemben vir zaposlovanja. Mladi ljudje lahko pričakujejo, da bodo delovali v zelo različnih strokovnih okoljih, ki bodo zajemala tudi ročno delo in umetniško ustvarjanje. Temeljni cilj učenja mora biti razvijanje »prilagoditvenih kompetenc, to je sposobnosti za smiselno, fleksibilno in kreativno rabo usvojenega znanja in pridobljenih veščin v različnih kontekstih in situacijah« (Dumont & Istance, 2013). »Kompetence v 21. stoletju so ključnega pomena za razvoj posameznika in njegovo uspešno delovanje v sodobni družbi. Delimo jih na 5 širših področij: na področje analitičnih spretnosti. (kritično. mišljenje,. reševanje. problemov,. odločanje,. raziskovanje. in. preiskovanje), medosebnih spretnosti (komunikacija, sodelovanje, vodenje in odgovornost), procesiranja informacij (informacijska pismenost, medijska pismenost, digitalno državljanstvo,. IKT-postopki),. sposobnost. spreminjanja. in. učenja. (ustvarjalnost,. inovativnost, učenje učenja, fleksibilnost in prilagodljivost) ter na področje sposobnosti udejanjanja (samouravnavanje, učinkovitost)« (cit. Slavič Kurner, 2015, str. 86).. -5-.

(19) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. 1.5 Razvoj nove teorije učenja – konektivizem Zaradi 24-urnega dostopa do interneta in globalne baze znanja je Siemens (2004) učence poimenoval kar povezani učenci (ang. connected learners). Za Siemensa je učenje dinamična aktivnost. IKT omogoča uporabo različnih informacijskih orodij za zbiranje podatkov, kot so spletni brskalniki in socialna omrežja. Tako imajo učenci dostop do ogromne količine informacij in priložnost za sodelovanje v pogovorih z drugimi ljudmi. Pomembne so torej spretnosti iskanja informacij, povezovanja, prepoznavanja vzorcev, primerjave in določitve pomembnosti informacij (prav tam). Slika 1 prikazuje tabelo, povzeto po Siemensu (2006), primerja različne teorije učenja, behaviorizem, kognitivizem, konstruktivizem in konektivizem, ter utemeljuje potrebo po novi paradigmi izobraževanja v 21. stoletju.. Slika 1: Učne teorije po Siemensu, 2006 (Ušeničnik, 2011, str. 14). -6-.

(20) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Konektivizem je nova teorija učenja, ki vključuje spretnosti uporabe IKT in mrežno učenje. Začetna točka učenja se pojavi, ko se znanje aktivira preko učenčevega hranjenja in povezovanja informacij v učeči se skupnosti. Po Siemensu (2006) je skupnost povezovanje podobnih področij interesov, ki omogoča interakcijo, izmenjavo, dialog in skupinsko razmišljanje. Downes (2008) definira konektivistični model kot učno skupnost, ki jo razume kot vozlišče. Vozlišča izhajajo iz povezovalnih točk in so vedno del večjega omrežja. Mreža je sestavljena iz dveh ali več medsebojno povezanih vozlišč, katerih namen je deliti vire. Vozlišča imajo lahko različno velikost in moč, odvisno od koncentracije informacij in števila posameznikov. V konektivizmu sta poudarjeni dve pomembni spretnosti, ki prispevata k učenju: sposobnost iskanja aktualnih informacij ter sposobnost filtriranja sekundarnih in nepomembnih informacij. Sestavni del učnega procesa pa je tudi pridobljena sposobnost za sprejemanje odločitev na podlagi informacij (Ušeničnik, 2011). Učni proces je cikličen, saj se bodo učenci povezali z omrežjem, v katerem bodo našli in izmenjavali nove informacije, na osnovi novega znanja bodo spremenili svoja znanja in se zopet povezali v omrežja, v katerih bodo delili svoja spoznanja ter ponovno iskali nove informacije. Osebno učno omrežje posameznika se oblikuje na podlagi tega, kako so organizirane posameznikove povezave do učnih skupnosti. Obrobje polja znanja je porozno, kar omogoča izvajanje interdisciplinarnih povezav. Siemens (2008) trdi, da je temeljna spretnost posameznika sposobnost, da vidi povezave med polji, idejami in koncepti. Za Siemensa je zelo pomembno razumevanje, da je prišlo do spremembe od formalnega znanja, ki temelji na tekstu, do znanja, ki temelji na prepoznavanju vzorcev in različnih sodelovalnih učnih priložnosti. Tehnologija tako učencem omogoča dostop do podatkov in velike količine različnih informacij iz različnih virov. Pri takšnem načinu pouka je spremenjena tudi vloga učitelja, ki je postal oblikovalec učenja, ki skupaj z učenci gradi mrežo učenja in znanja, tako da lahko učenci dostopajo do svojega znanja ter ga gradijo in ustvarjajo (Ušeničnik, 2011). Ali je konektivizem sploh nova teorija učenja? Nekateri raziskovalci trdijo, da gre pri konektivizmu le za pedagoški pogled, in ne za teorijo učenja. Kritik teorije profesor Pløn Verhagen (2006) meni, da je konektivizem pomemben predvsem na ravni učnih načrtov, saj. -7-.

(21) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. govori o tem, kaj naj se ljudje učijo, in o spretnostih, ki jih morajo razviti. Da bi konektivizem prešel na raven teorije učenja, pa bi moral raziskati procese učenja (prav tam). Po mnenju Kopove in Hilla bo konektivizem še naprej igral pomembno vlogo pri razvoju in pojavu novih pedagoških pristopov, pri katerih se nadzor premika od mentorja do vse bolj avtonomnega učenca (Kop & Hill, 2008).. 1.6 Informacijsko-komunikacijska tehnološka orodja za poučevanje IKT zajema vse naprave ali sisteme, ki omogočajo shranjevanje, priklic, obdelavo, prenos in sprejemanje informacij, torej ne le računalnike, ampak tudi radio, televizijo, telefone … Združuje naprave in programsko opremo, ki jo na teh napravah uporabljamo. Pri svojem pouku pogosto uporabljam računalnik, ki je povezan z interaktivno tablo ter lahko koristim tudi tablične računalnike. V nadaljevanju sem se zato osredotočila na predstavitev interaktivne table in tabličnih računalnikov. Uporabo interaktivne table in/ali tabličnih računalnikov sem raziskovala v empiričnem delu.. 1.6.1 Interaktivna tabla Interaktivna tabla je orodje za poučevanje, ki omogoči, da na zaslonu prikažemo slike z računalnika s pomočjo projektorja. Učitelj nato lahko s pisalom ali prstom na zaslonu table upravlja z elementi interaktivne table. Vsebine na zaslonu lahko povleče, klikne, kopira, lahko piše zapiske, ki se lahko preoblikujejo v besedila in se shranijo (BBC Active, 2010). »Interaktivna tabla je velik na dotik občutljiv zaslon, povezan z računalnikom in projektorjem. Projektor na površino table preslika računalniške slike in omogoča interaktivnost. Po interaktivni tabli lahko pišemo s prsti ali priloženimi pisali. Običajno je interaktivna tabla nameščena ob običajni tabli na steni, lahko pa je tudi na stojalu« (cit. Bučar, 2011, str. 9).. -8-.

(22) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Slika 2: Interaktivna tabla (Google slike, 2016). Uporaba interaktivnih tabel vključuje delovanje neposredno na velikem zaslonu; programsko opremo, ki je naložena na računalnik; internetne brskalnike; zmožnost upravljanja (izbiranje in premikanje ikon); poudarjanje pomembnih stvari; uporabo grafičnih programov, ki sliko, iz računalnika, predvajajo na površini table. Povezana je z računalnikom preko vmesnika USB ali z brezžično povezavo Bluetooth. Programska oprema na računalniku pretvarja kontakte (dotike) z interaktivno tablo v ustrezen ekvivalenten klik z miško. Kontakte lahko ustvarjamo na različne načine: z interaktivnim pisalom, dotikom prsta ali z brezžičnimi dodatnimi napravami (Žužek idr., 2011).. -9-.

(23) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Slika 3 prikazuje delovanje interaktivne table:. Slika 3: Delovanje interaktivne table (Becta, 2004). V nasprotju s projekcijo grafoskopa je interaktivna tabla AKTIVNA. Interaktivna tabla deluje na dva načina: . A touch or finger based system, na dotik prsta na zaslon,. . A Pen or Stylus based system, s pomočjo posebnega aktivnega pisala, (digitalno elektromagnetično), ki deluje brez ali z baterijami (ko se s prstom ali pisalom dotaknemo membrane table, le-ta vzpostavi električni kontakt z računalnikom).. Pisalo vsebuje vse funkcije, ki jih ima miška pri računalniku, izvaja pa tudi funkcijo prevodnika med tablo in računalnikom (Žužek idr., 2011). Ponudniki interaktivnih tabel so razvili več programskih oprem. Vodilni svetovni ponudniki interaktivne tehnologije na področju izobraževanja pri nas so Promethean, SmartBoard, Hitachi Starboard in InterWrite. Na interaktivno tablo pišemo; vsebino ali del vsebine s klikom zbrišemo; vstavljamo slike, ki jih lahko na enostaven način oblikujemo; vzpostavljamo povezave s spletom; vključimo video, zvok ter izvajamo projekcijo pripravljenega gradiva. Interaktivna tabla je lahko povezana tudi z dodatnimi brezžičnimi napravami. To so lahko prenosne tablice, ki omogočajo upravljanje z interaktivno tablo, iz katerega koli dela učilnice. Uporabljamo. - 10 -.

(24) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. lahko tudi glasovalne sisteme, ki so po mnenju mnogih ena od največjih prednosti interaktivnih tabel in relativno preproste za uporabo. Na voljo so tudi tablice za risanje ter dodatna programska oprema za pripravo gradiva doma (Žužek idr., 2011). Na sliki 4 so predstavljeni opisani dodatki interaktivne table:. Slika 4: Dodatki interaktivne table: pisalo, glasovalni sistem, prenosna brezžična tablica in aktivna tablica za pripravo gradiva doma (Google slike, 2016). Interaktivna tabla se lahko uporablja pri skoraj vseh predmetih, v razredu pa omogoča najrazličnejše stvari. Pouk lahko poteka v čisto klasični frontalni obliki pred celim razredom z različno postavljenimi klopmi. V tem primeru lahko tablo uporabljaš kot klasično zeleno tablo. Uporaba na tak način ni učinkovita glede na možnosti, ki jih tehnologija ponuja. Pri tem lahko uporabljamo prenosno tablico in glasovalni sistem. Boljši način je uporaba frontalno, skupinsko, v dvojicah ali individualno pred tablo. Višino table prilagodimo uporabnikom, ki so v tem primeru tudi učenci. Učenci so blizu učiteljeve razlage in lahko aktivno sodelujejo z delom na tabli (Žužek idr., 2011). Prvo interaktivno tablo je proizvedlo podjetje Smart Technologies leta 1991. V slovenske učilnice so jih pričeli uvajati v letih 2004–2007, v večji meri pa so v slovenskih izobraževalnih ustanovah zaživele šele z razpisi tedanjega Ministrstva za šolstvo in šport (2008, 2009), ki je s sofinanciranjem omogočilo 50 % nižje cene produktov. Tako so v letih 2008 in 2009 z interaktivnimi tablami različnih proizvajalcev opremili preko 500 osnovnih in srednjih šol (Ušeničnik, 2012). Interaktivna tabla postaja pogosta tehnologija v naših šolah in je ob pravilni uporabi izjemen didaktični pripomoček, ki pripomore k sodobnemu, nazornejšemu in učinkovitemu podajanju učne snovi ter uspešnejšemu doseganju učnih ciljev (Bučar, 2010). Za učinkovito rabo interaktivne table pri pouku pa učitelji potrebujejo tako osnovno tehnično usposabljanje kot podporo. Ministrstvo za šolstvo v Sloveniji skrbi za sofinanciranje in spodbuja celovito informatizacijo šolstva. Na večini osnovnih šol interaktivne table so, najmanj jih je sicer v. - 11 -.

(25) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. učilnicah 1. razreda. Ministrstvo je v okviru projekta E-šolstvo do konca šolskega leta 2012/2013 podpiralo delo razvojnih skupin, ki skrbijo za razvoj in usposabljanje učiteljev ter svetovanje šolam, zagotavljalo pogoje za izvedbo dejavnosti na šolah in skrbelo za opremljanje šol s programsko in strojno opremo. V letih od 2010 naprej je skušalo zagotoviti več sredstev iz evropskih skladov za podporo uporabi IKT na šolah in sofinanciranju potrebne opreme (Gruden, Divjak & Čač, 2011).. 1.6.1.1 Uporabnost interaktivne table pri pouku S pojavom interaktivnih tabel so v šolah Velike Britanije in drugje po svetu potekale številne raziskave, ki so skušale analizirati njihov vpliv na poučevanje in učne procese. Pojavil se je velik interes po uporabi interaktivnih tabel za poučevanje. Vključevala je namreč kombinacijo vsega prej že uporabljenega: kredo, belo tablo, televizijo, video, projektor, predvajalnik zgoščenk in računalnik (Hall & Higgins, 2005). »Z interaktivno tablo lahko pri pouku bolj učinkovito sprožimo učenčeve miselne procese, jih individualiziramo in s tem olajšamo spoznavni proces. Ta sodobni didaktični pripomoček lahko uporabljamo na vseh stopnjah izobraževanja in pri vseh predmetih, saj pripadajoča programska oprema omogoča uporabo različnih didaktičnih virov (npr. elektronske ali interaktivne prosojnice, didaktične igre, spletne aplikacije, spletna učna okolja …) tako, da učenci postanejo pozornejši, bolj motivirani in aktivni v vseh fazah učne ure. Uporaba interaktivnih tabel pri pouku omogoča večjo nazornost pri razlagi pojavov, pri čemer učenci znanje spremljajo procesno. Učenec si ob didaktično osmišljeni rabi interaktivne table in z reševanjem interaktivnih prosojnic sam gradi znanje. Učitelj lahko interaktivno tablo uporablja in didaktično osmisli v vseh fazah pouka: za preverjanje predznanja, motivacijo, obravnavo snovi, utrjevanje, preverjanje znanja in ocenjevanje. Aktivno delo učencev lahko s kombinacijo različnih metod dela in interaktivne table dosežemo pri vseh oblikah pouka (frontalno in individualno delo, delo v parih ali skupinsko delo) « (cit. Baloh & Burger Muhič, 2011, str. 11 in 12). Motivacija je glavna pridobitev uporabe interaktivne table. Interaktivna tabla je namenjena sodelovanju in učenju s kvaliteto predstavitve, uporabe barve, gibanja ter tehniko skrij in odkrij. Cogill (2003) izpopolnjuje tehnike učinkovitejšega poučevanja v osnovni šoli, s. - 12 -.

(26) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. poudarkom na dobrem, vnaprej pripravljenem, načrtovanju pouka, sposobnosti večkratne uporabe izdelanega e-materiala in vrnitev prej uporabljene slike na zaslonu ter otroku primerne programske opreme. Motivacijske prednosti interaktivne table pomagajo učencem z učnimi težavami, kot je predstavljeno pri Clemens idr. (2001), ki je ugotovil izboljšanje učenja pri šibkejših učencih na začetku njihovega šolanja. Bell (2000) opisuje pomoč tistim učencem z učnimi težavami pri opismenjevanju z možnostjo večkratnih ponovitev, priklica in povezanih učnih dražljajev. Vsa ta poročila predstavljajo, kako lahko z uporabo interaktivne table učitelji izboljšajo predstavitev, motivirajo učence za sodelovanje in okrepijo učenje. Kažejo tudi, da učitelji s pomočjo interaktivne table razvijajo integriran in spremenjen pristop k njihovi vlogi poučevanja (Glover idr., 2005). Davison in Pratt (2003) ponujata zaporedje vzorcev spreminjajočega se sodelovanja med učiteljem in učencem s štirimi možnimi scenariji v razredu: učitelj vodi vizualno, učitelj vodi s kinestetičnim pristopom, učenec uporabi ročno vizualne pridobitve, učenec kinestetično sodeluje s pozornostjo na aktivnosti in se uči z vzročno povezanostjo. Vse to se kaže tudi pri raziskavah Millerja idr. (2004), izvedenih s pomočjo Nuffield fundacije, Becta, ter Agencije za izpopolnjevanje učiteljev in njihove identifikacije zaporednega pedagoškega razvoja, ko učitelji uporabljajo interaktivno tablo kot podporo njihovemu didaktičnemu pristopu z namenom izboljšati interaktivno poučevanje in učenje. Učitelji imajo možnost izboljšanja predstavitve in oblikovanja gradiva. Interaktivna tabla lahko prispeva h kakovostni interakciji in h kakovostnejšemu učiteljevemu ocenjevanju. S spodbujanjem učinkovitega postavljanja vprašanj učencem lahko omogoča tudi boljše posredovanje učne vsebine. Tako se lahko poveča raven učinkovitosti učenja (Becta, 2004).. 1.6.1.2 Učinkovitost interaktivnih tabel Po mnenju Cogillove (2003) so z učiteljevo učinkovito uporabo interaktivne table dosežene naslednje splošne vrste pozitivnih učinkov: . omogoča ustrezno izpeljano etapo uvajanja snovi (animacija uvoda, naslov, sheme, zvoki …),. . prihrani čas pri pisanju,. - 13 -.

(27) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. . zagotavlja velik zaslon, ki ga lahko vidijo vsi učenci in iz njega berejo,. . omogoča demonstracije spretnosti,. . pritegne in obdrži pozornost otrok,. . zagotavlja slike in besedilo, do katerih otroci drugače ne bi zlahka dostopali,. . omogoča sodelovanje pri kvizih in testih znotraj celotnega razreda,. . poveča sodelovanje v razredu, s tem ko učenci svoje ideje in rešitve zapisujejo na tablo,. . shrani delo, da lahko učitelj in razred do njega dostopata tudi kasneje,. . učencem predstavlja orodje za izdelavo lastnih predstavitvenih multimedijskih zaslonov,. . omogoča skupinsko delo,. . zagotavlja slike, ki jih lahko učenci uporabijo za prikaz svojega dela,. . v učencih spodbuja samostojno mišljenje in izboljšuje njihove kognitivne spretnosti.. Glover (2005) govori o šestih najbolj pogostih funkcijah za interaktivnost pri uporabi multimedije: o povleci in spusti (objekte na interaktivni tabli lahko premikamo), o skrij in odkrij (predmete, postavljene nad drugimi, lahko odstranimo), o barvanje, senčenje in poudarjanje (s transparentno barvo lahko prekrijemo črke in stvari), o ujemanje elementov, o premiki, animacije (objekte lahko obračamo, spreminjamo njihovo velikost, določimo pot premikanja), o takojšnje povratne informacije (lahko ustvarimo vizualni ali glasovni odgovor na dotik določenega predmeta). K učinkovitosti interaktivnosti programske opreme prispevata neomejeno skladiščenje in hitro iskanje gradiva. Obstajajo štirje glavni dejavniki, ki pozitivno delujejo na učenje in poučevanje v razredu: kazanje, igrivi elementi, vizualizacija in bricolage (Cuthell, 2005). Kazanje (ang. ostensiveness) je način, s katerim se majhni otroci učijo tako, da pokažejo. - 14 -.

(28) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. na človeka ali predmet, da podkrepijo svoje vprašanje. Učenčeva konkretna uporaba peresa, prsta, palice ali miške znanje utrjuje in poglablja. Otroci so motivirani za konkretno interakcijo s tablo in uživajo v manipulaciji s tekstom, slikami in nalogami (Becta, 2003). Vendar Smith (2001) ugotavlja, da se zdi nekaterim mlajšim učencem upravljanje z interaktivno tablo zahtevno. Igrivi elementi (ang. ludic elements) delajo interaktivno tablo zabavno. Z vključevanjem zvoka, animacije, videa in teksta dobimo kombinacijo zanimivih elementov, ki pospešujejo učenje. Spekter različnih materialov in sposobnost manipulacije z njimi sta največji prednosti pri uporabi interaktivne table (Smith idr., 2005). Vizualizacija: uporaba barv in gibanja sta za učence velika podkrepitev učenja. Velike vizualne podobe izpopolnjujejo pričakovanja učencev, ki so potopljeni v svet medijskih podob (Miller & Glover, 2002). Bricolage: pomeni »naredi sam«. Ob uporabi interaktivne table s pomočjo kombinacije elementov, kot so videoposnetki, avdioposnetki, tekst in internetni material, pomagamo učencem k poglobljenemu razumevanju vsebine učne ure. Učenci lahko tako oblikujejo vsebine za samostojno učenje ali za delo v skupini, kar je v skladu s šolskim kurikulumom. Bistvenega pomena je torej možnost uporabe interaktivne table za predstavitev dela posameznika (Miller & Glover, 2002). Po NCTE (National Centre for Technology and Education, 2004) splošna uporaba interaktivne table vključuje: . prikazovanje video posnetkov iz različnih področij kurikuluma (nadomestilo za DVD – predvajalnik in televizijo),. . celorazredno, varno prikazovanje spletnih strani,. . demonstracija delovanja programske opreme,. . pomoč slabovidnim učencem in drugim učencem s posebnimi potrebami,. . oblikovanje banke učnih ur, zapiskov, nalog, virov in idej med poukom, do katere lahko dostopamo kadarkoli,. . nekatere interaktivne table dopuščajo možnost, da učitelj posname svojo učno. - 15 -.

(29) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. uro kot digitalno datoteko. To je zelo uporabno za učence, saj lahko ponovno preučijo materiale, do datoteke pa lahko dostopajo tudi tisti, ki pri uri niso bili prisotni. Miller in Glover (2007) poudarita različne značilnosti interaktivne table: . Učiteljem se zdijo interaktivne table dokaj enostavne za uporabo,. . Učitelji sicer porabijo več časa za pripravo materiala, vendar so nagrajeni z večjim zanimanjem učencev, material pa je mogoče zlahka prilagoditi in ponovno uporabiti,. . Podprta sta vizualni in kinestetični stil učenja,. . Izboljšana sta načrtovanje in predstavitev, ponovni pregledi pa so enostavni,. . Boljši sta motivacija in pozornost učencev, zlasti šibkejših,. . Interaktivnost je podprta s postavljanjem vprašanj ter značilnostmi programske opreme in multimedije.. Študija Becta (2006) poudarja tudi velik vizualni učinek, ustvarjanje gledališkega učinka v razredu in podporo pri diskusiji, pri kateri se učenci učijo drug od drugega. Pojavile pa so se tudi skrbi, da bo interaktivna tabla sčasoma, ko se bodo učenci nanjo in na njene lastnosti že navadili, izgubila svojo privlačnost novosti (Smith idr., 2005). V poročilu Londonskega inštituta za izobraževanje (Moss idr., 2007) je bilo ugotovljeno, da veliko učencev poroča, da je interaktivna tabla sprva zanimiva novost, kasneje pa postane le dolgočasna in zamudna igračka, ki jo učitelji prepogosto uporabljajo zgolj zato, da bi vključili tehnologijo v pouk. Tudi Becta (2003) poroča o zmanjševanju motivacije učencev, ko jim tabla postane enkrat znana.. 1.6.1.3 Prednosti interaktivnih tabel, ugotovljene s pomočjo raziskav Raziskovalci se v osnovi uporabe interaktivne table v šolah osredotočijo na dva bistvena vidika: interaktivno tablo kot orodje, ki omogoča učinkovitejši proces poučevanja, in na drugi strani kot orodje, ki omogoča učenje učenca (Morgan, 2012).. - 16 -.

(30) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Prednosti interaktivnih tabel za učinkovitejši proces poučevanja Med pozitivne vidike uporabe interaktivne table raziskovalci pogosto vključujejo možnosti interaktivnega poučevanja, fleksibilnost uporabe, multimodalno predstavitev vsebine, boljšo pripravo na pouk in uporabo različnih virov ter razvoj učenčevih spretnosti uporabe tehničnih virov (Alvarez idr., 2013; Kervin idr., 2010; Plass idr., 2003; Smith idr., 2005). Učiteljev čas za pripravo učnega gradiva se je skrajšal. Interaktivna tabla omogoča boljšo možnost hranjenja pripravljene vsebine za kasnejšo uporabo. Omogoča učitelju, da ustreže učenčevim potrebam v primeru težav z razumevanjem, ter v pouk vključuje tudi integracijo interneta in vsebine zgoščenk (Bennet & Lockyer, 2008; Cutrim Schmid, 2008; Smith idr., 2005). V raziskavi o pozitivnih in negativnih vidikih uporabe interaktivne table v prvem triletju osnovne šole v Sloveniji so učitelji navedli, da so interaktivno tablo uporabljali vsakodnevno za podajanje navodil in zelo pogosto za delo z elektronskimi učbeniki (npr. za razlago novih vsebin in novih postopkov), kar jim je omogočilo vodenje učenčevega dela v njihovih delovnih zvezkih in preverjanje pravilnosti učenčevih odgovorov in rešitev naloge (Fekonja Peklaj & Marjanovič Umek, 2015). Od vseh ugotovljenih prednosti uporabe interaktivne table so naslednje štiri prednosti tiste, ki so se nanašale na značilnosti procesa poučevanja in so bile ugotovljene s strani učiteljev: lahek prehod med učnimi predmeti in znotraj različnih učnih predmetov, iskanje ustreznih vsebin, možnost dati več kot eno navodilo hkrati, učenčeva pozornost in poudarek. Te ugotovitve so v skladu z ugotovitvami nekaterih drugih študij (Bennet & Lockyer, 2008; Cutrim Schmid, 2008; Smith idr., 2005), namreč da interaktivna tabla prinaša nekatere pomembne spremembe v proces poučevanja. Gillen idr. (2007) so izrazili, da je interaktivna tabla orodje IKT, ki je narejen z namenom izpostavljanja interakcije s celim razredom. Avtorji so tudi izrazili, da frontalna oblika poučevanja z interaktivno tablo učitelju omogoča, da opazuje učence in jim odgovarja. Po Gillenu idr. (prav tam) interaktivna tabla okrepi tradicionalni način poučevanja, kjer lahko spreten učitelj aktivno vključi učence v učni proces in interaktiven razgovor. Podobno sta Clements in Nastasi (1993) izrazila, da poleg vzpodbujanja otrokovega kognitivnega razvoja lahko tehnologija tudi okrepi socialno interakcijo, neposredno poučevanje in sodelovanje, predvsem z uporabo neomejene programske opreme.. - 17 -.

(31) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. Prednosti interaktivnih tabel za učinkovitejši proces učenja Zagovorniki uporabe interaktivne table so omenjali veliko spremembo v načinu učenja učencev (Kennewell idr., 2007). Hall in Higgins (2005) sta v svoji raziskavi opazila naslednje prednosti interaktivnih tabel z vidika učencev: . pozitiven učinek vidnih, slušnih in taktilnih lastnosti table na motivacijo, sodelovanje in pomnjenje,. . multimedijske prezentacije,. . skupno raziskovanje interneta,. . motivacija pri celorazrednih igrah (kviz, bingo).. Tudi ugotovitve raziskav Becta (2003) o uporabi interaktivnih tabel na britanskih šolah so poudarile dve glavni prednosti: povečanje otrokove motivacije in sodelovanje pri razrednem učenju. Glede na odzive učencev na uporabo interaktivne table je bila v večini raziskav ugotovljena povečana učenčeva motivacija za učenje (Glover & Miller, 2001; Sad & Özhan, 2012; Türel, 2011), čeprav dolgotrajni vplivi uporabe interaktivne table na učenčevo motivacijo niso bili dokazani. Kervin in drugi (2010) so poudarili, da večja motiviranost učencev za učenje z IKT ne pomeni nujno, da je njihova motivacija osredotočena na vsebino, ampak je lahko usmerjena na računalniško napravo, ki jo uporablja učitelj. Tudi v raziskavi o pozitivnih in negativnih vidikih uporabe interaktivne table v prvem triletju osnovne šole v Sloveniji je bilo ugotovljenih pet prednosti tako s strani učiteljev kot tudi učencev in so vključevale dinamičen prikaz vsebine, jasnost in vidnost prikazane vsebine, preverjanje pravilnosti učenčevih odgovorov, učenčeva neodvisnost pri reševanju nalog v njihovih delovnih zvezkih in učenčeva motivacija. Ena prednost interaktivne table, ki je bila identificirana tudi v drugih študijah (Glover & Miller, 2001; Şad & Özhan, 2012; Türel, 2011) in poudarjena s strani učiteljev in učencev v tej raziskavi, je učenčeva motivacija. Učitelji so omenili visoko motivacijo učencev za ogled prikazanih vsebin na interaktivni tabli, medtem ko so učenci povedali, da so radi delali z interaktivno tablo in gledali vsebine, predstavljene na interaktivni tabli (Fekonja Peklaj & Marjanovič Umek, 2015). Naslednja prednost interaktivne table, ki je bila ugotovljena pri tej študiji, je bila izražena s strani učiteljev in učencev, a dodatnih dokazov drugih raziskav o tej prednosti še ni. To je možnost preveriti pravilnost učenčevih odgovorov. Medtem ko je učitelj ali eden od učencev. - 18 -.

(32) Ražen M. Uporaba interaktivne table in/ali tabličnega računalnika pri pouku angleščine v 1. triletju osnovne šole. Mag. delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2016. predstavljal pravilne odgovore nalog na interaktivni tabli, so učenci lahko preverili pravilnost svojih odgovorov v delovnih zvezkih. Po mnenju učiteljev so učenci skozi evalvacijo svojega šolskega dela postali samostojnejši in bolj kritični do svojega znanja in produktov. Zaradi uporabe interaktivne table se učencem razvija tudi samostojnost. Z uporabo interaktivne table v šestmesečnem obdobju se je razvijala učiteljeva samozavest, hkrati pa tudi učenčeva domačnost z interaktivno tablo. Učenci so sami izrazili, da radi rešujejo naloge na interaktivni tabli pred razredom. Ugotovili so, da je koristno, da lahko sami preverijo pravilnost odgovorov (Fekonja Peklaj & Marjanovič Umek, 2015). Şad in Özhan (2012) sta v svoji raziskavi navedla, da so osnovnošolski učenci izpostavili, da se bolje učijo in razumejo učno snov, če so jim navodila predstavljena na interaktivni tabli. To je za prvošolce še večjega pomena, saj niso še vsi opismenjeni in ne zmorejo sami brati besedila in navodil v delovnem zvezku. V svoji raziskavi sta Kennewell in Beauchamp (2003) preizkusila uporabo interaktivnih tabel in osebnih računalnikov v osnovni šoli in odkrila, glede na učiteljeve evalvacije, da uporaba interaktivne table pozitivno vpliva na učenčevo pozornost in vzpodbuja učence k razmišljanju in k osredotočenosti na učno snov bolj kot na učitelja in sošolce.. 1.6.1.4 Pomanjkljivosti interaktivnih tabel, ugotovljene s pomočjo raziskav Pomanjkljivosti interaktivnih tabel pri procesu poučevanja. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavi o pozitivnih in negativnih vidikih uporabe interaktivne table v prvem triletju osnovne šole v Sloveniji, so izpostavili 3 slabosti interaktivne table: tehnične težave, prevladujoč frontalni pouk in težave z nadomeščanjem odsotnega učitelja. Tehnične težave so se nanašale na prekinjeno povezavo z internetom, ki je onemogočila prikaz določenih vsebin, ki jih je učitelj načrtoval uporabiti pri učni uri. Podobno je tudi nekaj drugih avtorjev (Al-Qirim, 2011; Şad & Özhan, 2012; Wall, Higgins, & Smith, 2005) izrazilo, da so eni izmed glavnih zaviralcev uporabe IKT v razredu tehnične težave. Tudi prevladujoča frontalna oblika poučevanja je omenjena pri nekaterih drugih avtorjih (Gillen idr., 2007; Morgan, 2012). Čeprav so Gillen idr. (2007) trdili, da je. - 19 -.

No results found