Parni kotli v TE Šoštanj

DK 6 2 1.18(497.1 2)

Parni kotli v TE Šoštanj

UVOD

V p rv i fazi iz g ra d n je sta bila p o sta v lje n a v k o tla rn o TE Šoštanj d v a enocevna p a rn a k o tla sistem a Sulzer, k i o b ra tu je ta n a p risiln i p reto k v o d e ozirom a pare. K o tla sta k u r je n a z lig n itn im p rahom , v sa k ima po štiri v ogliščih zgorevalnega p ro sto ra tan g en cialn o p o sta v lje n e gorilnike. K e r sta obe k o te lsk i n ap ra v i popolnom a enaki, bom v tem se stav k u opisoval eno sam o napravo.

Z načilno za to v rs tn e p a rn e kotle je, d a nim ajo bobna za z b ira n je v o d e in pare, k i so sic e r neogibno po treb n i p ri k o tlih n a n a ra v n o cirkulacijo. Zato bi lah k o im enovali enocevni p a rn i kotel tu d i p ro izv a jal- n ik ali g en e rato r pare.

P oglavitni p o d a tk i o p a rn e m kotlu:

n o rm aln a količina p a r e ... 100 t/h m a k sim a ln a tr a j n a količin a p a r e ... 125 t/h tla k p a re na izto k u iz p re g re v a ln ik a p a r e 100 atn te m p e ra tu ra p re g re te p a r e ... 515°C te m p e ra tu ra n a p a ja ln e v o d e ... 195 0 C

O grevne p o v ršin e posam eznih delov:

g reln ik vode X iz je k le n ih c e v i ... 800 n r sistem v e rtik a ln ih in h o rizo n taln ih nosil, cevi . 43 m 2 sistem v e rtik a ln ih v e ša ln ih c e v i ... 71 m 2 g reln ik vode II iz je k le n ih cevi . . . 603 m 2 greln ik vode I II iz je k le n ih c e v i ... 627 m 2 ža riln i u p a r j a l n i k ...831 m 2 k onvekeijski p re g re v a ln ik p a re I ... 630 m 2 žariln i zavesni p re g re v a ln ik p a re II . . . . 388 m 2 ža riln i ogradni p re g re v a ln ik p a re III . . . . 313 m 2 sk u p n a ogrevna p o v ršin a sistem a v o d a -p a ra 4 306 m 2 la m elasti g reln ik zra k a, ogrevan s paro . . . 400 m 2 cevni g reln ik z ra k a (re k u p erativ n i) . . . 7 600 m 2

Z u n an je iz m ere kotelskega bloka:

osnovna ploskev b lo k a : š i r i n a ... 8 300 mm g lo b in a ... 16 200 mm višina b l o k a ... 30 000 mm

O P IS PA R N EG A KOTLA

K o n stru k tiv n a iz g ra d n ja p arn e g a k o tla je v bistvu raz v id n a iz p re re z a n a sliki 1. V oda ozirom a p a ra teče po posam eznih d e lih p a rn e g a k o tla v ta k e m zaporedju, v k ak ršn e m so b ile podane posam ezne o g rev n e po­ vršine. T a tok j e sh em atičn o nazn ačen tu d i n a sliki 3. N ap a jaln a v o d a p rite k a v razd eliln o kom oro g rel­ n ik a v o d e I, ki je se sta v lje n iz 54 p a ra le ln ih vej cevi 38 X 3,75 iz o g ljikovega jekla. Od z b ira ln e k o m o re g re l­ n ik a I teče v o d a po tem po sk u p n i cevi do sistem a v e rtik a ln ih in h o riz o n ta ln ih nosiln ih cevi, k i nosi kon- v ek tiv n i p re g re v a ln ik p a re I, te r končni o g rad n i p re ­ g re v a ln ik p a re III. Od tod te č e voda v razdelilno kom oro obeh g re ln ik o v vode II in III. N a tej kom ori je razv rščen ih 10 d u šiln ih ventilov, k i n a ra v n a v a jo u strez n o količino v o d e v v sa k em od 10 odcepov. V sak odcep p a se deli n a 5 p a ra le ln ih vej, ta k o d a teče n a ­ p a ja ln a voda skozi g re ln ik v ode II in I II po skupno 50 p a ra le ln ih v e ja h . N a začetk u vsake te h p a ra le ln ih vej je v sta v lje n a v cev dušilna puša, k a r zago tav lja sta b ile n p reto k v o d e po p a ra le ln ih vejah.

Cevi obeh g re ln ik o v vode I I in I II so p ra v take, k ak o r p ri g re ln ik u v o d e I. Vsi trije g re ln ik i so n a ­ m eščeni prečno ležeče v v e rtik a ln i d im ni k an a l. G re l­ n ik vode I p očiva n a votlih nosilcih, m e d te m ko so cevi g reln ik a v o d e II in I II obešene n a v ešalnih ceveh, k i jih tv o rijo začetn i d eli p a ra le ln ih vej. D im ni p lin i gredo n a jp re j skozi g re ln ik vode III, n ato skozi g reln ik a II in I t e r naposled skozi c e v n i g reln ik za zrak.

N a iz to k u iz g re ln ik a vode I I I se po 5 p ara le ln ih cevnih vej zd ru ži tako, d a n a p a ja jo 10 p a ra le ln ih cev­ nih vej u p a rja ln ik a , ki jih tv o rijo cevi 63,5 X 6 iz oglji­ kovega je k la ozirom a v izstopnih p re d e lih že iz leg ira- nega je k la . Vse ste n e zg orevalnega p ro sto ra od zožitve navzdol so obložene s te m i cevm i, k i tv o rijo potem žarilni u p a rja ln ik . O bložitev je iz v ed e n a tako, d a vseh 10 p a ra le ln ih cevnih vej u p a rja ln ik a tv o ri n ek a k cevni pas u stre z n e širine. V sm eri to k a v ode so ustrezno obložene s cevnim i p asovi po v rs ti: zg o rn ji in poševni del z a d n je stene, desna polovica sp o d n je g a dela zadnje stene, lija k , le v a polovica spodnjega d ela zadnje stene, leva s tra n s k a , sp red n ja in desna s tra n s k a stena. Tak način oblo žitv e zagotavlja, da je v sa k a od p ara leln ih vej u p a r ja ln ik a skoraj enako te rm ič n o obrem enjena.

P a r a le ln e cevne v e je u p a r ja ln ik a se končujejo vsaka p re k o sv o je cevne p e n tlje v z b ira ln o cev, k i je od s tra n i tan g en cialn o v sta v lje n a v zg o rn ji del izloče- v a ln ik a vode. N a cevne p en tlje je nam eščen v ažen del regulacije, in sicer ta k o im en o v an i m u ltiterm o stat. Izločevalnik v o d e je pokonci p o sta v lje n a je k len a po­ soda s p re m e ro m 680 m m , debelino osten k a 40 m m in višino 3 460 m m . Vse od razd eliln e v e n tiln e kom ore pa do iz lo če v aln ik a vode j e 10 sk u p in cevnih vej g rel­ nika v o d e in 10 vej u p a rja ln ik a , m edsebojno popol­ nom a ločenih.

V izlo čev aln ik p rite k a iz u p a rja ln ik a m ešanica pare in vlage. V izločevalniku se z a ra d i ro tac ije dote­ kajoče zm esi odloča od p a re sk o raj v sa vlaga, ta k o da im am o po p o d a tk ih tv rd k e S ulzer v o d tekajoči vlažni pari le o k ro g 0,3 % vlage. Če p r ite k a v izločevalnik vlažna p a ra , k i im a n. p r. 5 °fo v la g e — to je odvisno od p rila g o d itv e k oličine n a p a ja ln e vode to p lo tn i moči ku rišča — te d a j izločevalnik o d d e lju je od p a re 4,7 %

vlage. T a v la g a se n a b ira na d n u izločevalnika in jo m oram o sta ln o o d v a ja ti iz izločevalnika, če naj ostane gladina v o d e v n je m k o n sta n tn a .

D elo v a n je izločevalnika vode je značilno po o p rav ­ lja n ju d v eh vlog, in sicer:

1. lo č itv e vlage, t. j. n e u p a rje n ih ostankov n a p a ­ ja ln e v o d e od pare,

2. k o n tin u irn e g a o d v a ja n ja n e u p a rje n ih ostankov n a p a ja ln e vode.

T a k o dobim o n a iztoku iz izločevalnika skoraj suho p a r o te r preprečim o, da n e p re h a ja jo v p a ro soli. Izločevalnik vode o p ra v lja to re j važno nalogo, k a r omogoča, d a je od vseh' sistem ov g en e ra to rje v p a r e na p risiln i p re to k v p ra v p a rn i k o te l (p ro iz v ajaln ik pare) sistem a S u lz e r n a jm a n j zah tev en glede k v a lite te n a ­ p a ja ln e vode.

Iz izločevalnika v o d e od tek a v la ž n a p a ra v štiri vstopne, t. j. ra z d e liln e kom ore k o n v ek c ijsk eg a p re ­ g re v a ln ik a p a re I. T a p re g re v a ln ik je se stav ljen iz 48 p a r a le ln ih vej cevi 44,5 X 4 iz le g iran eg a je k la in je n a m ešč en v obliki visečega p re g re v a ln ik a v h o ri­ zon taln i d im n i k a n a l v r h k otla. Od zb ira ln e kom ore p re g re v a ln ik a I v rh k o tla vodim o p a ro do razdelilne kom ore p re g re v a ln ik a p a re I I n a sp re d n ji sten i. Ta p re g re v a ln ik je izveden kot za v esn i p re g re v a ln ik in ima 6 v zd o lžn ih v e rtik a ln ih cev n ih zaves, k i so obešene v zg o rn ji zoženi del zg o rev aln eg a pro sto ra. S estav ljen je p ra v ta k o iz 48 p a ra le ln ih vej cevi en a k e debeline k ak o r p r e g re v a ln ik I.

cevne v eje te g a p re g re v a ln ik a n a re je n e iz le g ira n e g a je k la, v k o n čn e m delu , ko znaša te m p e ra tu ra p a r e že 5150 C, p a iz močno le g ira n e g a jekla. Z biralna, t. j. izstopna k o m o ra k o n č n e g a p re g re v a ln ik a je n am ešč en a n a lev i s tr a n i kotla.

N a p a ja ln a voda p r ite k a v razdelilno kom oro g re l­ n ik a vode I p o cevi 159 X 14 iz ogljikovega je k la . P r e ­ g re ta p a r a o d tek a iz z b ira ln e kom ore p re g re v a ln ik a p a re III po cevi 241 X 24 iz m očno leg iran eg a jek la. N a izstopno kom oro p re g re v a ln ik a I I I so p r ik lju č e n i tr ije v z m e tn i v a rn o stn i v en tili, ki so n a ra v n a n i na k oncesijski tla k 115 a tn . S k u p n a dolžina v se h cevi, k i so v g ra je n e v e n p a r n i kotel in sestav ljajo p r e ­ točni sistem za vodo in p aro , znaša n a d 32,5 km . T em u p rim e rn i so tu d i p r e to č n i odpori; tako znaša p r i m a k s i­ m a ln i k o lič in i p are p o tr e b n i tla k n a p a ja ln e vode n a v to k u v g re ln ik v ode ok ro g 140 atn.

K U R IŠČ E

Izb ran o je bilo k u riš č e n a prem ogov p rah s š tirim i gorilniki, k i so ta n g e n c ia ln o p o sta v lje n i v ogliščih zgo­ rev a ln e g a p ro sto ra. V sak g o riln ik im a svoj v e n tila to r ­ ski m lin, ta k o d a p r ih a j a lig n itn i p ra h n e p o sre d n o v p rip a d a jo č i gorilnik. To je važno za rad i la h k e v n e t­ ljiv o sti te g a prah u .

M L IN I IN G O R ILN IK I

L ig n it d o v ajam o v k o tla rn o s poševnim tr a n s p o r ­ te rje m n a d d v a p r e č n a tra n sp o rte rja , v k a te r ih so v sta v lje n e a v to m a tič n e tra č n e tehtnice. Pod p re č n im a tra n s p o rte rje m a sta n a k o ti 34,6m — v rh b u n k e rje v — dva p o ln iln a tr a n s p o r te rja za b u n k erje. V sak p a rn i ko tel im a v svojih b u n k e r jih okrog 5601 lig n ita , k a r zadošča za več k o 1 4-urno o b rato v a n je p r i m a k si­ m a ln i o b rem enitvi.

Izp u sti š tirih b u n k e r je v se končujejo n a d p r ip a ­ dajočim i š tirim i tr a č n im i dodelilniki, k a te rih h itro s t je mogoče re g u lira ti iz to p lo tn e ko m an d e p reko r e g u lir- n ih p red le žij PIV. T a k o vplivam o n a količino lig n ita, k i p r ih a ja v m line t e r s te m n a obrem enitev k o tla.

L ig n it p a d a v v e n tila to rs k i m lin sistem a K SG skozi p rip a d a jo č i ja š e k , po k a te re m sesa m lin vroče d im ne p lin e iz zg o re v aln e g a pro sto ra. T oplota te h p li­ nov se p o ra b lja za s u š e n je lig n ita (vlage je do 50 %) delom a že m e d n je g o v im p ad a n je m po jašku, n a jv e č pa m ed m le tje m sam im . V lagi lig n ita u strez n o te m ­ p e r a tu ro d im n ih p lin o v n a ra v n a v a m o z d o d a ja n je m p rim e rn e količin e s e g re te g a zgorevalnega z ra k a . P ri tem m o ra m o p aziti, d a lig n itn i p r a h na iz to k u iz m linov n e dosega te m p e r a tu r e vnetišča. Z ato ta te m ­ p e r a tu ra n o rm a ln o n e sm e p rese g ati 150 . . . 170 ° C. K a p a c ite ta p o sa m ez n eg a m lin a znaša p rib liž n o 1 6 t/h lig n ita , t. j. to lik o , da lahko tu d i s tre m i m lini o b ratu jem o p r i m a k s im a ln i tr a jn i obrem en itv i. To je važno z a ra d i tega, d a se lahko nem oteno izvede po ­ p rav ilo m lin a m ed o b ra to v a n je m ob polni o b rem e n itv i. P ri o b ra to v a n ju s sa m o tre m i ali dvem a m lin o m a je zelo v e lik e g a pom ena, d a ne p rip re m o doto k a z ra k a v gorilnik, k i ne o b ra tu je , saj je le -ta p o treb e n za h la ­ je n je n e o b ra tu jo č e g a g o riln ik a , ki b i bil sicer te rm ič n o p rem očno o b rem e n jen .

P ri m le tju lig n ita so se pojav ile težave z a ra d i k si- lita, k i ga tu d i v s e b u je lignit. M edtem ko se o sta la p rem ogova su b sta n c a zm elje zlahka, je k silit zelo težko m le ti in o sta ja jo v to k u , k i p r ih a ja iz m linov, n e - zm lete tršč ic e k silita . T e pad ajo z a ra d i v eč je te že na dno lija k a z g o re v aln e g a p ro sto ra in povzročajo velike izgube z a r a d i n ez g o rele g a ksilita. N a n ak n a d n o v g r a ­ je n i d o g o rev aln i r e š e tk i n a dnu lija k a zg o re v aln e g a p ro sto ra p a ta n e z a d o stn o zm leti k silit do b ro zgori, ta k o da so izgube z a r a d i nezgorelih delcev v k u rišč n ih o sta n k ih m in im aln e.

V sak m lin p o šilja zm leti lig n it preko g r a v ita c ij­ sk ih s e p a ra to rje v p o d v e h p lo čev in astih k a n a lih v svoj gorilnik. T i so p o s ta v lje n i v ogliščih zg orevalnega p ro ­ sto ra n a k o ti 8,6 m, in sic e r ploščati. Z gornja 'polovica

ta k eg a goriln ik a je p rik a z a n a n a sliki 2. V sak od obeh dovodnih k a n a lo v za lig n itn i p ra h se k o n ču je v polju 9 p ra v o k o tn ih v p ih o v a ln ih u stij (treh v širin o in tre h v višino). O koli te h ustij in pa po d v eh vm esnih h o rizo n taln ih p re d e lih so ozki kanali, po k a te rih v p i- hu jem o se g re ti se k u n d a rn i zgorevalni zrak . U porab­ lje n i način p re d e litv e v p ihovalnih u stij s k an a li za se k u n d arn i z ra k zago tav lja zelo in te n ziv n o m ešanje lig n itn eg a p r a h u z zgorevalnim zrakom , k a r je p rv i pogoj za do b ro zgorevanje.

R azen po ozkih k a n a lih okoli v p ih o v a ln ih ustij pa p r ih a ja zgo rev aln i z ra k v zgorevalni p ro s to r tu d i po o d p rtin i nad g o riln ik o m (ta, zra k se im e n u je »zgornji zrak«) in po o d p rtin i pod n jim (»spodnji zrak«), Z u strez n im n a ra v n a v a n je m reg u la cijsk ih lo p u t je m o­ goče doseči, d a p la m e n iz gorilnika u sm e rja m o ali bolj n avzdol ali b o lj navzgor.

P a rn i k o te l je o p rem ljen tudi s š tirim i gorilniki za zg orevanje n a f te ozir. m azuta. K a p a c ite ta posam ez­ nega g o riln ik a zn a ša 625kg/h. Z n a fto , k i je lah k o tekoča tudi p r i n iž jih te m p e ra tu ra h , je mogoče za­ k u r iti in p rič e ti z o b rato v a n jem tu d i v hladnem . P o ­ m ožno n a p ra v o z a k u rje n je z m azutom , k i je težko tekoč, pa je m ogoče u p o ra b iti samo p r i že o b ratu jo či n a p ra v i. K a p a c ite ta te h gorilnikov za n a fto ozir. m azut zadošča za p ro iz v a ja n je n ajv eč 3 0 t/h p are.

ZG OREVALNI PROSTOR

O blika zg o rev aln eg a p ro sto ra k a k o r tu d i ra z ­ m e stite v g o riln ik o v sta razv id n a iz p re re z a n a sliki 1. H o rizontalni p r e r e z zgorevalnega p ro sto ra je k v a d ra - tičen in zn aša — m erjen o m ed sim e tra la m i h la d iln ih cevi — 43,4 m 2. N avzdol za p ira zg orevalni p ro sto r lija k v obliki p ris e k a n e k v a d ra tič n e p iram id e. H k o rist­ n em u zgo rev aln em u p ro sto ru p rište v am o le zgornjo polovico lija k a . N ajv e čji del zg orevalnega prostora, k i im a obliko k v a d ra tič n e prizm e, je v iso k n a d 11 m.

V zgornji tr e tjin i višine je z g o re v aln i p ro sto r zožen p ribližno za eno tretjin o , in sic e r s p rev isn im p rim ik o m z a d n je stene. N avzgor je z g o re v aln i p ro sto r o m ejen s spodnjim , robom zavesnega p re g re v a ln ik a pare, k i je p o s ta v lje n v zoženi zgornji del zgorevalnega p ro sto ra. T ak o om ejen i zgorevalni p ro s to r im a k o ristn i v olum en 672,5 m 3.

K o n stru k tiv n o o b likovanje zgorevalnega p ro sto ra so n a re k o v a le d o b re izk u šn je p ri zg o re v a n ju v e le n j­ skega lig n ita v p ra šn ih kuriščih s ta n g en c ialn o p o ­ sta v lje n im i g o riln ik i. T ak a p o sta v ite v gorilnikov p o ­ v zro č a o rjašk i v rtin e c plam enov okoli v e rtik a ln e osi, k i za g o ta v lja in te n ziv n o m ešan je g o riln ih plinov in le te č ih delcev z zgorevalnim zrakom . H k v a lite ti te g a m e ša n ja p rec ej p risp e v a tu d i zožen je zgorevalnega p ro sto ra v z g o rn ji tre tjin i. P re v ze m n i preizk u si so pokazali, da dobim o p ra k tič n o popolno zg o revanje že p ri presežk u z r a k a 1,24.

S lik a 2 k a ž e pogled od spodaj v okrog 26 m v isoki zgorevalni p ro s to r m ed m ontažo. T u v id im o začenši od leve: sp re d n jo , levo stra n sk o in za d n jo prev isn o steno zg o rev aln eg a pro sto ra, ki so obložene s cevm i u p a rja ln ik a . T e cevi so gole tu d i ob g o riln ik ih te r niso n iti m esto m a p r e k r ite s Samotno oblogo. N a levem spodnjem r o b u slik e je v id e n g o riln ik za prem ogov p ra h , nad n jim p a o d p rtin a za o d se sav a n je dim n ih p linov, ki slu ž ijo za sušenje lignita.

V zoženem zg o rn jem d elu in n a stro p u zg o rev al­ n eg a p ro sto ra so cevi položene h orizontalno. Cevi n a

Sl. 1. Prerez s k o z i enocevni parni k o te l sistem a S u lze r

1 d o to k n a p a ja ln e v o d e , 2 g r e ln ik za v o d o I, 3 g re ln ik za v o d o II, 4 g re ln ik z a v o d o III, 5 ž a r iln i u p a r ja ln ik , 6 k o n v e k c ijs k i p r e g re v a ln ik p a r e I, 7 ž a riln i z a v e sn i p r e g r e v a ln ik p a r e II, 8 ž a r iln i o g r a d n i p re g re v a ln ik p a r e III, 9 o d to k p r e g re te p a r e , 10 v a r n o s tn i v e n tili, 11 c e v n i g r e ln ik za z r a k , 12 v e n tila to rs k i m lin i KSG, 13 t r a č n i d o d e liln ik i za lig n it, 14 s e s a ln i ja š k i za v ro č e pline, 15 v e n tila to r ja za p o d p ih , 16 n a p r a v a za h id r a v ­

Sl. 2. P ogled od sp o d a j v zgorevalni prostor

lja ti p redvsem p r i z a k u rje n ju kotla v m rzlem . Med n o rm aln im o b ra to v a n je m p a skrbim o za zv išan je te m ­ p e ra tu re v stopnega z ra k a s tem , da ga oba v e n tila ­ to rja za podpih o d se sav a ta po v e rtik a ln ih plo čev in a­ stih k a n a lih n ep o sre d n o iznad kotla, k je r zn aša tem ­ p e r a tu ra zrak a n a d 40 0 C.

Skozi vse p rik a z a n e elem ente p a rn e g a k o tla te r slednjič skozi e le k trič n i filte r za leteči p ep e l sesata dim ne p lin e d v a e k s h a v sto rja in jih n a to o d v ajata v zidani dim nik.

Z a zgo rev aln e ostanke, ki znašajo p r i m a k sim a ln i o b rem e n itv i 4,4 t/h , je p o treb n o u strezno odvajanje. P ro sto r po d d o gorevalno rešetk o se končuje v p ločevina­

stem k o ritu , k i j e n ap o ln jen o z vodo. T u se pogase izgorki, k i p ad a jo skozi dogorevalno re še tk o skupno s tistim i, k i jih zd aj p a zdaj stresem o z reše tk e . N a dnu k o rita je d ro b iln ik za izgorke. T am zm lete zgorevalne ostan k e o d p la v lja p o te m n a p ra v a za h id ra v lič n o od­ s tra n je v a n je izgorkov. E nako je u reje n o tu d i o d stra n je ­ v a n je letečega p ep e la , k i se n a b ira v posam eznih ja šk ih dim nega k a n a la k ak o r tu d i e le k tro filtra .

Z a o d s tra n je v a n je letečega pepela, k i se vseda na cevne sistem e u p a r ja ln ik a in p re g re v a ln ik a te r tam slabša prenos top lo te, služi 22 izpihovalnikov. Izp ih a - v an je se izvaja s stisn je n im zrakom , u p r a v lja p a s c e n tra ln e p o služevalne plošče, k i stoji za toplptno kom ando.

PO M O ŽN E NAPRAVE

M ed pom ožne n a p ra v e p rištevam o: d v a v e n tila ­ to rja za podpih, e le k tro filte r, d v a e k sh a v sto rja , dve n a p a ja lk i, zagonsko posodo in kotelsko kom an d n o in m erilno napravo.

V e n tila to rja za p o d p ih sta aksialn eg a tip a in do­ v a ja ta v sa k po 73 000 m 7 h z ra k a s te m p e ra tu ro 30 " C p ri tla k u 346 m m H2O. K oličino zrak a sp rem in jam o

s pom očjo v rtin č n e reg u lacije. V e n tila to rja s ta p o sta v ­ lje n a n a koti 0,0 m m e d g reln ik zraka in lija k zgo­ rev a ln e g a pro sto ra. V sak v e n tila to r je g n a n p rek o svo­ jeg a stožčastega p re d le ž ja za prenos 1 400/2 250 m in-1 z elek tro m o to rje m za m oč 125 kW.

stro p u spad ajo h k o n v e k tiv n e m u p reg rev a ln ik u p a r e I, cevi ob ste n a h p a tv o rijo ž a riln i ogradni, t. j. k o n čn i p re g re v a ln ik p a r e III. V zoženem delu zgorevalnega p ro s to ra v isi v vzdolžni s m e ri še 6 zaves žarilno z a v e s- n e g a p re g re v a ln ik a p a r e II. N a sliki te h zaves n i v i­ d eti, k e r ob slik a n ju š e n iso bile m ontirane. P od stro p o m n a d e sn i je v sto p v h o rizo n taln i dim ni k a n a l.

S pecifična to p lo tn a o b rem e n ite v zgorevalnega p ro s to ra zn a ša p r i m a k sim a ln i količini pare okrog 132 000 k ca l/h m 3 ozir. z u p o šte v a n je m en talp ije se g re ­ te g a z ra k a okrog 144 000 k c a l/h m a. S pecifična to p lo tn a o b rem e n ite v p re re z a zg o re v a ln e g a p ro sto ra pri m a k s i­ m a ln i o b re m e n itv i p a z n a š a 2,23 G cal/h m 3. K e r sta obe ti o b re m e n itv i n a sp o d n je m delu obm očja d o ­ p u s tn ih v red n o sti, je to zn a k , da je zgorevalni p ro sto r p rim e rn o d im enzioniran. To je zelo važno, če se h o ­ čem o izogniti n e v a rn o sti z a ž lin d ra n ja cevnih sistem ov, k a jti te m p e r a tu ra o m e h ča n ja p ep e la zn aša pri u p o r a b ­ lje n e m v e le n jsk e m lig n itu 1150'° C.

P o tre b n i zg o re v aln i z r a k d o v ajata dva v e n tila ­ to r ja za p odpih in ga p o tis k a ta v cevni greln ik z ra k a . S e g re ti zg o re v aln i zra k p r ih a ja v zgorevalni p ro s to r k o t p rim a rn i z r a k skozi m lin e, k je r služi obenem za u r a v n a v a n je te m p e r a tu re su šiln ih dim n ih plinov. N a ­ d a lje p r ih a ja zg o re v aln i z r a k v zg orevalni p ro sto r k o t s e k u n d a rn i z ra k n e p o sre d n o skozi u strezn e o d p rtin e gorilnikov.

E dina o g re v n a p o v ršin a p a rn e g a kotla, ki je la h k o iz p o sta v lje n a k o ro zijam z a r a d i tega, če pade te m p e ­ r a tu r a o stenkov pod ro sišče, je g reln ik zraka. Z a ra d i te g a je v g ra je n poseben, s p aro ogrevani la m e la sti g re ln ik zraka, k je r se v s to p n i z ra k v glavni g re ln ik o g rev a n a p rib liž n o 60 ° C. T a g reln ik je tre b a u p o r a b ­

E le k tro filte r je p o sta v lje n zunaj k o tla r n e in d i­ m e n zio n ira n za p r e to k 327 600 m 3/h d im n ih p lin o v p ri te m p e ra tu ri 175 ° C. P r i tej k oličini dim nih p lin o v znaša p reto čn i odpor 1 1 т т Н гО. F ilte r im a v celem štiri p a re izločevalnih ja šk o v , in sicer: izpod p r v e kom ore, izpod obeh g la v n ih izločevalnih kom or in izpod iztočne kom ore. V g rajen i e le k tro filte r dosega sto p n jo o d p ra- še v a n ja 96 ± 2 %.

E k sh a v sto rja sta ak sialn eg a tipa in p o sta v lje n a m ed e le k tro filte r t e r dim nik. V sak od n jih sesa lah k o do 189 000 m 7 h p lin o v p ri te m p e ra tu ri 185 ° C. K oličino plinov ozir. v le k re g u lira m o fino z v rtin č n o re g u la ­ cijo, grobo p a la h k o s preklopom p olov m otorja. E k sh a v sto r žene elek tro m o to r za moč 215 kW in z v rtiln o h itro stjo 994/1 492 m in-1.

N ap a jalk e so m o n tira n e v stro jn ic i ob k o tla rn i. V saka od u p o ra b lje n ih ce n trifu g aln ih č rp a lk la h k o n a ­ p a ja p a rn i kotel s 145 t/h vode s te m p e ra tu ro 195 ° C p ro ti tla k u 1 675 m H2O. N ap a jalk a, s k a te ro o b ra tu ­

jem o norm alno, im a v rtiln o h itro s t 4 500 m in -1, k i pa se lahko sp re m in ja z v g raje n im V oithovim h id ra v lič ­ nim m en jaln ik o m . R e ze rv n a n a p a ja lk a im a k o n sta n tn o v rtiln o h itro st 4 670 m in -1. Č rp alk e so z g ra je n e m očno in k o n stru ira n e ta k o , d a se n o tra n ji d eli la h k o prosto raztezajo pod v p liv o m o b rato v a ln ih te m p e r a tu r vode. V saka n a p a ja lk a je g n a n a z la stn im asin h ro n sk im e lek tro m o to rje m (1 030 kW, 6 000 V, 2 970 m in -1) p rek o u strez n eg a zobniškega p red le žja (2 970/4 670 m in -1).

ta posoda kot v m e sn i re z e rv o a r vode, k i je v p r i­ silnem obtoku skozi p a rn i kotel. Iz za g o n sk e posode p rite k a voda k n a p a ja lk a m a p ri dotočni v išin i okrog

16 m in z dotočnim tla k o m okrog 14 atn.

K om andni in m e riln i n a p ra v i obeh kotlo v sta m o n tira n i v sk u p n o toplotno kom ando n a k o ti 7,0 m. T u so za vsak k o te l n am eščeni in stru m e n ti za m e rje ­ n je : količine, tla k a in te m p e ra tu re n a p a ja ln e vode in p re g re te pare, za m e rje n je tla k a in te m p e ra tu re zgore­ v aln eg a zraka, za m e rje n je h itro sti dodelilnikov lignita te r te m p e ra tu re p r i izstopu iz m linov, za m e rje n je vleka, te m p e ra tu r in odsto tk a O2 v d im n ih plinih.

T u so zbrani tu d i in stru m e n ti za k o n tro lo k v a lite te n a p a ja ln e vode. V sk la d u z načinom o b ra to v a n ja so v to p lo tn i ko m an d i p o sta v lje n i tudi in s tru m e n ti za m e rje n je vseh g la v n ih p o d atk o v o d e lo v a n ju tunbo- agregatov.

R azen tega so n a posluževalnem p u ltu zbrana stik a la za vse e le k trič n e pogone pom ožnih n a p ra v k o tla, posluževalne ročice za reg u la cijsk e o rg an e k a ­ k o r tu d i posam ezne signalne n ap ra v e. V se bistveno v až n e organe je to re j mogoče d aljin sk o u p r a v lja ti iz to plotne kom ande, k a r zelo o la jšu je u p r a v lja n je p a r ­ neg a kotla.

N A P A JA L N A VODA

O bratovalno sre d stv o bloka, t. j. p a rn e g a k o tla in tu rb in e , je n a p a ja ln a voda, k i se kot p r e g r e ta p a ra ozir. k ondenzat p r e ta k a v b istv u po s k le n je n e m krož­ nem toku. Tej v o d i n e d o d ajam o n o b en ih kem ičnih sred stev in zato je n je n a k v a lite ta o d v isn a sam o od o d sto tk a o d v ajan ja k a la iz izločevalnika v o d e t e r od količine in k v a lite te d o d atn e n a p a ja ln e vode.

Za k ritje n eizo g ib n ih izgub n a p a ja ln e vode je p o treb n o okrog 5 t/h d o d atn e n a p a ja ln e vode. To p r i­ p ra v lja m o iz d e k a rb o n a tiz ira n e vode s k em ičn im po­ stopkom v b az n ih iz m en jaln ik ih . Za doseg končne k v a lite te u p a rja m o to vodo v p o sebnih u p a rja ln ik ih , k i so vklju čen i v to p lo tn i re g e n e ra tiv n i sis te m turbine. D obljeno paro d o v ajam o n ato v d rugi g re ln ik regene- ra tiv n e g a sistem a, k je r se kondenzira. T ak o p rid o b lje n i kon d en zat, ki im a m a n j soli k a k o r 1 mg/1, služi kot d o d atn a n a p a ja ln a voda. N ap a jaln o vodo odplinjam o v zagonski posodi. T u je voda sta ln o p r i te m p e ra tu ri vrelišča, zaradi č e sa r se zan esljiv o o d s tr a n ju je jo tudi sledovi kisika ozir. plinov.

R E G U L A C IJS K A NAPRA V A

V grajena e n o c e v n a p a rn a k o tla s ta o p rem ljen a z av to m atičn o re g u la c ijo sistem a Sulzer. T a reg u la cija je se stav ljen a iz d v e h delov: iz a v to m a tič n e reg u la cije k rožnega toka v o d a —p a r a (»in tern a reg u la cija« ) te r iz p o lavtom atične re g u la c ije zgorevanja.

S ulzerjeva r e g u la c ija d elu je zvezno, in sic er s po­ m očjo tlačn eg a o lja . J e to rej h id ra v lič n a reg u la cija, ki jo se stav ljajo n a s le d n ji b istv en i členi: a) tip a lo , b) ko­ re k tu r n i organ, c) k rm iln i d rsn ik in se rv o m o to r te r d) k rm iln i organ.

N aloga tip a la je, d a sprem em bo m e rje n e veličine p r e tv a rja v sp rem em b o tla k a reg u la c ijsk e g a olja. Na p rim e r: u p o ra b lje n i te rm o sta ti so d ila ta c ijsk i term o­ m etri, k i pri sp re m e m b i te m p e ra tu re za ± 1 00 sp re­

m in ja jo tla k re g u la c ijsk e g a o lja za ± 0,2 at. Ko­ r e k tu r n i organ su p e rp o n ira im pulze, t. j. tla k e re g u la ­ cijskega olja, k i jih m o reb iti dobiva od v eč tip al, in sk u p n i im pulz k o rig ira tako, k a k o r u s tre z a želeni d in a m ič n i k a r a k te r is tik i reg u la cije. S k u p n i im pulz v obliki določenega tla k a reg u la cijsk eg a o lja p rih a ja n a to v k rm iln i d r s n ik in ga u ra v n a v a v določeni po­ ložaj. S tem p a je p o d a n a p o t tla čn e m u o lju v dolo­ čeno s tr a n se rv o m o to rja. B a t se rv o m o to rja se p rične p re m ik a ti v u stre z n o sm e r in p re m ik a ta k o tu d i po­ sam ezen k rm iln i o rg a n v u stre z n o stran . S erv o m o to rje g rad ijo po p o tre b i s p o v ra tn o zvezo a li b re z nje.

O pisano n a č e lo h id ra v lič n e re g u la c ije je u p o ra b ­ ljen o p r i vseh p o sa m ez n ih re g u la c ija h p a rn e g a kotla.

, P re d n o s ti to v rstn e reg u la cije so:

1. p o lju b n o v elik e gibalne sile, k i so odvisne od tla k a o lja in p re re z a b a ta v serv o m o to r ju,

2. m o žn o st raz m ero m a v elike h itro sti p ri p re m i­ k an ju k r m iln ih organov,

3. z a ra d i n estisljiv o sti olja je p ren o s im pulzov brez za k asn itv e,

4. v e lik a n a ta n č n o st pri n a s ta v lja n ju , k e r je iz­ ločen v p liv tr e n ja ; tla k u re g u la cijsk eg a olja je nam reč su p e rp o n ira n o m ajh n o n ih a n je tla k a s frekvenco 60 Hz, s č im e r se dosegajo tra jn a m a jh n a g ib a n ja vseh elem entov za reg u la cijo okrog rav n o te žn e g a polo­ žaja, te r

5. e n o stav n a , m očna in s te m z a n esljiv a k o n s tru k ­ cija v se h elem en to v za regulacijo.

D o sed a n je o b rato v a ln e iz k u šn je TE Šoštanj so p o trd ile popolno p ra v iln o st teh navedb.

R E G U L A C IJ A K R O Ž N E G A T O K A V O D A — P A R A

C e lotni kom pleks te reg u la cije je raz d elje n na posam ezne, stro g o opredeljene d e ln e naloge, k i niso odvisne m e d seboj. T e skupine so:

a) n a p a ja ln a re g u la c ija z reg u la c ijo gladine v iz- lo č ev a ln ik u vode,

b) r e g u la c ija p reg re v a n ja p a r e in c) tla č n a regulacija.

T e t r i sk u p in e regulacij se sta v lja jo tako im eno­ vano in te r n o reg u la cijo p arn e g a k o tla po sistem u Sulzer. D e lo v a n je te h regulacij b o p o ja sn je n o s po­ močjo o zn ačb v shem i in te rn e re g u la c ije n a slik i 3.

a) Napajalna regulacija

N alo g a n a p a ja ln e re g u la c ije je, d a n a ra v n a v a ko­ ličino n a p a ja ln e vode u strez n o z razpoložljivo toploto, tako d a o sta n e o d sto tek vlage v p a ri p re d v to k o m v izločevalnik v ode k o n stan ten . K o t im p u lze u p o ra b lja ta r e g u la c ija količino p a r e in te m p e r a tu ro šibko p re ­ grete p a r e v en i od p a ra le ln ih vej u p a r ja ln ik a pri vtoku v izlo čev aln ik (3). To re g u la c ijsk o skupino se­ sta v lja v b is tv u 10 elem entov, k i so v shem i na sliki 3 označeni s 7 do 16.

T ip a lo 7 n a ra v n a v a tolikšen tla k reg u lacijsk eg a olja, d a j e p ro p o rc io n alen s količino proizvedene vlažne pare. Š tir i p a ra le ln e v e je u p a rja ln ik a so p re d vtokom v izlo če v aln ik o p re m lje n e s te rm o sta ti; tq je tip a lo (8), ki se im e n u je m u lti te rm o stat. Im p u lz d a je v ed n o le en te rm o s ta t, in sicer o n e p a ra le ln e v eje u p arja ln ik a , ki d o v a ja šibko p re g re to paro. T o dosegam o s tem , da v to v e jo n a ra v n a v a m o nekoliko m a n jšo količino n a ­ p a ja ln e vode. L e s ta k im te m p e ra tu rn im im pulzom dobivam o povsem določeni odnos količin e n a p a ja ln e vode n a s p ro ti razpoložljivi toploti. V o stalih devetih p a ra le ln ih v e ja h u p a rja ln ik a p a n a s ta ja seveda vlažn a p ara z določeno vlago. Vlogo d a ja n ja te m p e ra tu rn e g a im pulza p re v z e m a po določeni o b ra to v a ln i dobi druga p a ra le ln a veja.

K o re k tu r n i o rgan (9) z d ru ž u je v p liv a im pulzov tip a l (7) in (8) te r n a to u stre z n o d e lu je n a k rm iln i d rsn ik se rv o m o to rja za n a p a ja ln i v e n til (10).

T ip a lo (11) m e ri diferenco m ed tlakom a, ki se p o ja v lja ta p r i p re to k u vode p re d in za n ap a ja ln im ventilom . R eg u lacijsk o olje tip a la (11) je n ap eljan o v k rm iln i d rs n ik se rv o m o to rja (12), k i ta k o n a ra v n a v a V oithov re g u la c ijsk i m e n ja ln ik za reg u la cijo v rtiln e h itro sti n a g la v n i n a p a ja ln i črp a lk i, d a ostane tlačna d ife re n c a n a n a p a ja ln e m v e n tilu (10) p ri vseh o brem e­ n itv a h k o n s ta n tn a . To pom eni, d a je količin a n a p a ja ln e vode o d v is n a sam o od o d p rtja n a p a ja ln e g a v e n tila (10), ne p a tu d i o d m o re b itn ih sprem em b, n. pr. frek v en ce e le k trič n e g a om režja, k i po g an ja m o to r n ap a j alke.

Sl. 3. Sh em a re g u la cije krožnega to k a vo d a — para

1 g r e ln ik i za v o d o I, I I in III, 2 ž a riln i u p a r j a l n i k , 3 iz lo č e v a ln ik vode, 4 k o n v e k c ijs k i p r e g re v a ln ik p a r e I, D z a v e sn i p re - g re v a ln ik p a re II, 6 o g r a d n i p r e g re v a ln ik p a r e III, 7 . . . 14 e le m e n ti n a p a j a l n e re g u la c ije , 15 in 16 e le m e n ta za re g u la c ijo g la d in e v iz lo č e v a ln ik u , 1 7 . . . 23 e le m e n ti r e g u la c ije za p r e g re v a n je p a r e , 2 4 . . . 26 e le m e n ti tla č n e re g u la c ije , 2 7 . . . 30 e le m e n ti tu r b in s k e r e g u la c ije , 31 tu r b o a g re g a t, 32 k o n d e n z a to r , 33 č rp a lk a z a k o n d e n z a t, 34 z a g o n s k a p o s o d a , 35 g la v n a n a p a - ja lk a , 36 r e z e rv n a n a p a ja lk a , 37 . . . 40 e le m e n ti r e g u la c ije za z a g o n sk o p o so d o , 41 e k s p a n z ijs k a p o so d a » sa k so fo n « , 42 sis te m

r e g e n e r a tiv n ih g re ln ik o v

p rev z am e skrb, d a o sta n e tla č n i padec n a n a p a ja ln e m v e n tilu (10) k o n s ta n te n , re g u la c ijsk i v e n til tla č n e d i­ feren c e (13), n a k a te re g a serv o m o to r p ra v ta k o deluje im pulz tip a la (11). T a v e n til je b il p ri d e lo v a n ju g lavne n a p a ja lk e sev ed a p o polnom a o d p rt. Za o b ra to v a n je je važen še m a g n e tn i d rs n ik (14), k i p o sred u je , da p ri o d klopu pogonskega m o to rja n a p a ja lk e z a p re r e ­ g u lacijsk i v e n til tla č n e d ife re n c e (13). S pom očjo m ag n etn eg a d r s n ik a (14) je to rej prevzel re g u la c ijsk i v en til tlačn e d ife re n c e (13) vlogo v z v ra tn e g a v e n tila v n a p a ja ln e m ce v o v o d u p a rn e g a kotla.

V skupino n a p a ja ln e re g u la c ije sp a d a tu d i re g u ­ la cija gladine v iz lo če v aln ik u v o d e p rib ližn o n a tr e t ji­ no v išin e izlo čev aln ik a. T ipalo (15) m eri v išin o g ladine vode v izlo če v aln ik u in n a ra v n a v a te m u u stre z e n im pulz, ki v p liv a p o te m n a iz p u stn i v e n til (16). Vzpo­ red n o z iz p u stn im v en tilo m so v g ra je n e d u šilk e, ki določajo količino sta ln e g a o d v a ja n ja kala.

P r i m in im aln i o b rem e n itv i p arn e g a k o tla se po­ k aže v ažna v lo g a te reg u la cije. K e r z a ra d i o b ra to v a ln e v a rn o sti ne sm e m o z m a n jš a ti količine vode, k i teče skozi greln ik v o d e in u p a rja ln ik , pod n ek o določeno v red n o st, je tr e b a v so odvečno vodo, k o lik o r je k o ­ ličina p o treb n e p a r e m a n jš a od m in im aln o d o p u stn e k o lič in e n a p a ja ln e vode, sp ro ti o d v a ja ti z izločeval- n ikom vode.

b) R egu lacija pregrevanja pare

N aloga te re g u la c ije je, da n a ra v n a v a k o n sta n tn o te m p e ra tu ro p r e g r e te pare, in sic e r na 515° C. V skladu s te m p e ra tu rn o k a r a k te r is tik o u p o ra b lje n e g a sistem a tre h p re g re v a ln ik o v p a j e m ogoče doseči p r e g r e tje na 515° C le p ri k o lič in i p a r e n ad 90 t/h, in s ic e r z v b riz ­ g av a n je m u s tre z n e k o lič in e n a p a ja ln e v o d e v p arovod m ed p re g re v a ln ik o m a p a r e I in I I te r m e d p re g re v a l- n ik o m a II in III.

P r i k o ličin ah p a r e po d 90 t/h pa ta re g u la c ija ne m ore več n a r a v n a v a ti p r e g r e tja n a 515 0 C in je p a ra pač p re g re ta u s tre z n o k a r a k te r is tik i u p o r a b lje n ih tre h

p re g re v a ln ik o v pare. T ako dosegam o p r i količini p are 40 t/h le še p r e g r e tje okrog 470 0 C.

O b ra v n a v a n o reg u la cijo se sta v lja v b istv u 7 ele­ m entov, k i so v shem i n a sliki 3 o zn a če n i s 17 do 23. T ipalo (17) je te rm o sta t, k i m eri te m p e r a tu ro p a re med p re g re v a ln ik o m a I in II. U strezen im p u lz v p liv a na v b rizg a ln i v e n til (18), ki n a ra v n a v a količino n a p a ­ ja ln e v o d e z a p rv o v brizgalno m esto.

T ipalo (19) je te rm o stat, k i je v g ra je n v zvezni parovod p r i v to k u v k o n čn i p re g re v a ln ik . T ipalo (20) j e enako te rm o s ta t, ki je v g ra je n v p a ro v o d p ri iztoku iz končnega p re g re v a ln ik a pare. Im p u lz tip a la (19) v p liv a n e p o sre d n o in h itr o na v b riz g a ln i v e n til (21). Im pulz tip a la (20) pa v p liv a n a v b riz g a ln i v e n til (21) p rek o k o r e k tu r n e g a o rg a n a te m p e r a tu rn e regulacije (22) te r p o ča si k o rig ira njegovo d e lo v a n je tako, d a se n a ta n č n o n a r a v n a v a z n ap ra v o (23) n a s ta v lje n e p re - grelišče p a re .

c) Tlačna regulacija

T a re g u la c ija im a nam en, d a v z d rž u je k o n sta n tn i tla k izsto p n e p a r e m ed zagonom, p re k in itv a m i o b ra to ­ v a n ja in u sta v lja n je m . P r i n o rm a ln e m o b rato v a n ju p rev z am e to n alo g o re g u la c ija tu rb in e . T la čn a re g u la ­ c ija p a rn e g a k o tla o d p ira n a d a lje p o t p a r i do tu rb in e, b rž ko so doseženi u stre z n i p a ra m e tri. Če p a tla k in te m p e r a tu ra p a r e ne u strez ata, te d a j tla č n a reg u la cija o sk rb u je o d v a ja n je n eu stre zn e p a re v zagonsko posodo.

T lačn o reg u la c ijo se sta v lja jo t r i j e elem enti, k i so v shem i n a slik i 3 označeni s 24 do 26. T ip alo (24) m eri tla k p a re p r i izstopu iz p a rn e g a k o tla .

Po g la v n e m p a rn e m v e n tilu (25) dobiva tu rb in a paro. N a t a v e n til v p liv a ta im p u lz a tip a la (24) te r te rm o sta ta (20). P od v plivom tla č n e g a im pulza tip a la (24) se t a v e n til zapre, b rž ko p a d e tla k pod n a s ta v ­ ljen o m in im a ln o v re d n o st (v n a š e m p rim e ru okrog 96 atn). P r a v ta k o se z a p re ta v e n til, b rž ko p a d e te m ­ p e r a tu ra n a k o n čn e m te rm o sta tu p o d n ek o n astav ljen o m in im aln o v red n o st.

sodo. T a v en til je pod vplivom im pulzov tip a la (24) In m u ltite rm o s ta ta (8). O dpira se, brž ko n a r a s te tla k p a re n a d n a s ta v lje n o m aksim alno v re d n o st (v našem p rim e ru okrog 102 atn), n a k a r odteka n e u s tre z n a p a ra v zagonsko posodo. P ra v tako se o dpre ta ventil, če n a ra ste te m p e ra tu ra n a m u ltite rm o sta tu n a d n eko n a ­ sta v lje n o m ak sim aln o vrednost.

O ba v e n tila tla č n e reg u lacije d e lu je ta giede na tla čn e im pulze v b istv u kot n ek ak a v a rn o s tn a v en ­ tila; b rž ko doseže tla k p a re vrednost, n a k atero je n a ra v n a n u stre z n i ven til, se ta v e n til odpre. (Glej sliko 4!) P ri n o rm a ln e m ob rato v an ju je g la v n i v entil popolnom a o dprt, obvodni v en til pa povsem zaprt.

P O L A V T O M A T IČ N A R E G U L A C IJA Z G O R E V A N JA

T a reg u la cija je polavtom atična z a ra d i tega, k er ročno n a ra v n a v a m o tolikšno količino lig n ita , k olikršna u strez a količini p are , k i jo hočemo p ro iz v a ja ti. Tudi lo p u te za p r im a rn i (k m linom ) in s e k u n d a rn i (h go­ rilnikom ) se g re ti zgo rev aln i z ra k n a s ta v lja m o le ročno. A vtom atično p a se re g u lira ta : količina zgorevalnega zraka, k i u stre z a dovedenem u gorivu, te r vlek p ri izstopu, tako d a dobivam o p ri vseh o b re m e n itv a h kon­ sta n te n p o d tla k v zgorevalnem prostoru.

P O V E Z A V A R E G U L A C IJE P A R N E G A K O T L A IN T U R B IN S K E R E G U L A C IJE

R azen r e g u la c ije p arn e g a kotla s ta v sestav u de­ lo v a n ja ce lo tn e n a p ra v e (pogonski blok = p arn i k o te l + tu rb o ag reg a t) neogibno p o treb n i še dve re g u la ­ ciji, in sicer tu r b in s k a reg u la cija te r re g u la c ija zagon­ ske posode.

T u rb in sk a re g u la c ija bo opisana n a d ru g e m m estu. Za povezavo z re g u la c ijo p arn e g a k o tla v a ž n i del tu r ­ b in sk e reg u la cije se sto ji iz štirih elem entov, ki so v shem i na slik i 3 označeni s 27 do 30.

D otok p a r e v tu rb in o reg u lira v to č n i v en til (27). Na re g u lira n je p a la h k o v p liv a ta im p u lza d veh tip al: tip a la (28), k i m e ri v rtiln o h itro st tu rb in e , in tip a la (29), k i m eri v to č n i tla k pare. Če je v e n til (30) zaprt, bo vto čn i v e n til n a ra v n a l tolikšno k o ličin o pare, da se bo tu rb in a v r te l a s h itrostjo, ki j e n a s ta v lje n a n a h itro stn e m r e g u la to rju . To je h i t r o s t n a t u r ­ b i n s k a r e g u l a c i j a .

Če pa o d p rem o v e n til (30) in p rik lo p im o tipalo za tla k (29), bo v to č n i v en til n a ra v n a l to lik šn o količino p are , d a bo v to č n i tla k p a re k o n stan ten . To je t l a č n a t u r b i n s k a r e g u l a c i j a . K er d e lu je v tem p r i­ m eru h itro stn i tu rb in s k i reg u la to r sam o k o t m ejni re g u la to r za p r im e r p re k in itv e obrem en itv e, m oram o seveda drugače s k r b e ti za k o n sta n tn o v rtiln o h itro st tu rb in e .

R e g u lacija zagonske posode sestoji iz š tirih ele­ m entov, ki so v shem i n a sliki 3 označeni s 37 do 40. T ipalo (37) m e ri tla k v zagonski posodi in d a je im pulz, da p rite k a skozi d otočni v e n til (38) to lik o p are , d a je tla k k o n sta n te n . Če p a p rič n e ’ tlak v zag o n sk i posodi n a ra šč a ti z a ra d i d o to k a p a re n. p r. skozi obvodni v en til (26), p a se z a ra d i im pulza tip a la (37) odpre od­ točni v en til (39) in o d v aja odvečno p a ro v posebno n a p ra v o (41), im en o v an o saksofon. T u odvečno p aro ek sp an d iram o in ohlajam o toliko, d a p o te m n e m oti n o rm alnega o b ra to v a n ja k o n d en z ato rja (32). V brizgalni v en til (40) p a sk rb i, d a p rite k a iz za g o n sk e posode za h la je n je p o tre b n a k o ličina vode.

Če gledam o o b ra to v a n je pogonskega b lo k a z e n e r­ getskega v id ik a, vidim o, da o b sta ja ta d v e m ožnosti m edsebojne o d v isn o sti m ed dovedeno k o ličin o goriva te r odvedeno e le k trič n o energijo. P r i p rv e m načinu, ko pogonski b lo k sam ostojno n ap a ja sv o je električno om režje, m o ra tu d i sam sk rb eti, da je fre k v e n c a k o n ­ sta n tn a . D rugi n a č in p a je takšen, d a določeni p o ­ gonski blok p o š ilja proizvedeno e le k trič n o energijo v v e č je o m režje in m u p ri te m ni tre b a obenem sk rb eti za k o n sta n tn o st frekvence.

Območje delovanja tlačne turbinske regulacije

9 6 a tn glavni parni venfil

I j 102atn obvodni venfil

varnostni ventili 115 atn

m WM

, * . I - t — —i i ■ 1 ■ - ■ ■ ^ 1---- 1

' ' 1 . i i T . ■ . I ■ 1 ' 1

% 96 96 mo 102 m 106 m no «? m i k m

" tlak p a re ——— atn

Sl. 4. N a s ta v ite v glavnega parnega ventila, obvodnega ventila in varnostnih ve n tilo v

U strezn o tem a dvem a o b rato v a ln im a p rim erom a sta z n a n a tu d i dva načina za povezavo regulacije p a r ­ nega k o tla s tu rb in sk o regulacijo.

P r i p rv e m n ačinu m ora d e lo v a ti h itro stn a tu rb in ­ ska re g u la c ija , ki določa fre k v en c o sistem a. T u rb in a pa te r j a od k o tla toliko pare, k o lik o r u streza električni o b rem e n itv i om režja. R e g u lacija p arn e g a k o tla im a nalogo, d a z vplivom na količino goriva dosega zahte­ vano k o ličino p a re p r i k o n sta n tn e m tla k u in te m p e ra ­ tu ri p a re . Z ato im enujem o ta k n ač in regulacije po­ gonskega b lo k a tudi kuriščno reg u la cijo bloka, čeprav je ozn ačb a h i t r o s t n a r e g u l a c i j a b l o k a u strez n ejša. P o tem n ačinu o b ra tu je pogonski blok n o r­ m alno v sa k o k ra t ta k o dolgo, d o k le r ga ne sinhronizi­ ram o in priklopim o p ara leln o n a om režje.

P r i d ru g em n ačin u o b ra tu je tu rb in a s tlačno r e ­ gulacijo. Če povečam o dovedeno količino prem oga, se poveča tu d i količina proizvedene p are . Da bi ostal tla k p a re k o n sta n te n , se m ora tu r b in s k i vtočni v e n til bolj o d p irati in zato moč tu rb in e ra ste . T lačna tu rb in sk a re g u la c ija n a ra v n a v a o b rato v a ln i tla k tako, da je njegov iznos m ed tlakom , p ri k a te r e m se o d p re glavni p a rn i v en til, te r tlakom , p ri k a te re m se odpre obvodni ventil. P r i tem n ač in u je to rej prim arn o , d a n a ra v

-Hitrostna regulacija pogon, bloka

n av a m o količino g o riv a . Za p ra v iln o z g o re v an je sk rb i potem p o la v to m a tič n a reg u la cija zg o re v an ja . Z a vse ostalo, ra z e n za tla k p a re , p a sk rb i in te rn a re g u la c ija p a rn e g a kotla. O p isa n i n ač in reg u la cije ce lo tn e g a bloka im e n u je m o k ra tk o t l a č n o r e g u l a c i j o b l o k a . O ba n a č in a sta sh e m a tič n o p rik a z a n a n a sl. 5.

TE Šoštanj o b r a tu je po n a v a d i po o p isa n e m d r u ­ gem načinu. T e m u n a č in u tu d i n ajb o lj u s tr e z a up o ­ ra b lje n a p o la v to m a tič n a re g u la c ija zg o rev an ja. T la čn a re g u la c ija bloka om ogoča tudi, d a o b ratu jem o , ta k o k ak o r je v sk la d u s p re d p isa n im p lanom p ro iz v o d n je e le k trič n e en erg ije. K e r o sta ja p ri ta k em n a č in u o b ra ­ to v a n ja o b rem e n ite v p a rn e g a k o tla dalj č a sa k o n ­ sta n tn a , je m ogoče n a ra v n a v a ti z g o re v an je n a jb o lj optim alno. TE Š o šta n j im a za rad i ta k eg a n a č in a o b ra ­ to v a n ja, zaradi u p o ra b e v isp k o tlačn e in m o č n o p r e ­ g re te p a r e te r z a r a d i u p o rab e re g e n e ra tiv n e g a g re tja n a p a ja ln e vode zelo ug o d n o n eto specifično p o ra b o to ­ p lote (pod 3 100 k c a l/k W h p ri polni o b rem e n itv i bloka).

ZA G O N PA R N EG A K O TLA

Če hočem o iz v e sti zagon, napo ln im o n a jp r v o ves cevni sistem p a r n e g a k o tla z n a p a ja ln o vodo in jo n ato z n a p a ja lk o p o žen em o v p risiln i obtok. T a o b to k se sk le n e iz p a rn e g a k o tla p rek o o b v odnega v e n tila v zagonsko posodo t e r od ta m z n a p a ja lk o z o p e t v p a rn i kotel. O btočna k o lič in a vode zn a ša okrog 60 t/h . N ato prižgem o n a jp re j g o riln ik e za n afto , n ato p a p rib liž n o po pol u r i posto p o m a n a jp rv o d v a g o riln ik a za lig n itn i prah . S k rb za p r a v iln o zg o re v an je prev zem a p o la v to ­ m a tič n a re g u la c ija zg o rev an ja.

V sk lad u z v e č a n je m to p lo tn e moči k u r iš č a p r e ­ h a ja v oda postopom a p re k o ra z n ih faz m e ša n ic e vode s p a ro v suho n a s ič e n o p a ro te r n a to d alje v v e d n o bolj p re g re to paro. P r i te m tla k in te m p e ra tu ra p a r e zvezno n a ra šč a ta , d o k le r n e p rič n e d elo v ati in te rn a r e g u la c ija p a rn e g a kotla. M ed dobo k u r je n ja p ro izv ed en o p a ro z n eu stre zn im p r e g r e tje m in tla k o m , ki se n a b ir a v p a rn e m p ro sto ru z a g o n sk e posode, o d v ajam o p rek o saksofona v k o n d e n z a to r, za k a r sk rb i že o p is a n a r e ­ g u la cija zagonske posode.

K a k o r h itro n a r a s te tla k n a okrog 102 a tn , p rič n e r e g u lira ti obvodni v e n til in drži k o n sta n te n tla k pare. K o p a dosežem o tu d i p red p isa n o p re g re tje p a re , se sp ro sti glav n i p a r n i v e n til in p a r a p rične te č i v t u r ­ bino, k i je sp rv a r e g u lira n a s h itro stn o re g u la c ijo . Po izvedeni sin h ro n iz a c iji in p rik lo p u na o m re ž je p r e ­ idem o še le na tla č n o reg u la cijo tu rb in e , k i se n a r a v n a n a u stre z n o n iž ji tla k . Z ato se obvodni v e n til zapre, od te d aj d alje p a te č e v sa p ro izv e d en a p a r a v tu rb in o . S tem je doseženo n o rm a ln o o b ra to v a n je p o g o n sk e g a bloka.

Z ak u riln a d o b a v n ašem p rim e ru n i o d v isn a od d e lo v a n ja p a rn e g a k o tla in njeg o v e reg u la cije, te m v eč od naj v eč je h itr o s ti v e č a n ja to p lo tn e m oči k u rišča , ki je mogoča. P r i u p o ra b lje n e m lig n itu je z a k u riln a d oba ra z m e ro m a d o lg a in zn a ša od prižiga g o riln ik o v za n a fto do n o rm a ln e g a o b ra to v a n ja p o g onskega blo k a p ri p rib liž n o 5 0 -o d sto tn i o b rem e n itv i nad d v e u r i in pol.

K ak o pa d e lu je re g u la c ija pogonskega b lo k a p ri n e n a d n ih ra z b re m e n itv a h , t. j. p r i o d k lo p u s tik a la g e n e ra to rja ? T ed a j za č n e tak o j d elo v ati h itr o s tn a t u r ­ b in sk a re g u la c ija in n a r a v n a n e o b re m e n je n e m u tu rb o - a g re g a tu novo s ta c io n a rn o stanje- p ri n e k o lik o v išji fre k v en c i. T lak p a r e p a n a ra šč a ta k o dolgo, d a se odpre, obvodni v e n til in p ričn e odvečna p a r a o d te k a ti v zagonsko posodo ozir. n a p re j v k o n d en z ato r. S ev ed a je tr e b a v ta k e m p r im e ru čim prej u strez n o z m a n jš a ti količino goriva.

Z a oceno d e lo v a n ja re g u la c ije pogonskega bloka p r i n e n a d n ih o d k lo p ih so značilni re z u lta ti z a d e v n ih p reizkusov. P ri o d k lo p u g e n e ra to rja , ko je b il tu r b o - a g re g a t o b re m e n je n z 20 MW, se je o b v o d n i v e n til o d p ira l 11 sek u n d t e r j e p ri tem n a ra s te l tla k p a r e do 112 a tn . V arn o stn i v e n tili, ki so n a ra v n a n i n a 115 atn,

se tedaj sp lo h n iso odprli. P r i odklopu 30 MW pa se je obvodni v e n til o d p iral okrog 15 s e k u n d in so bili v si tr ije v a rn o s tn i v e n tili o d p rti okrog 5 sek u n d , m edtem ko so bili po sk u p n o 15 sek u n d ah v s i v a rn o s tn i v e n tili zopet za p rti.

K er z a g o n sk a posoda in k o n d e n z a to r n ista spo­ sobna, da b i d a lj časa p rev zem ala v e lik e k oličine p a r e in da ne b i b ilo n e p o tre b n ih izgub, je v ta k ih p rim e rih tr e b a čim prej u stre z n o zm a n jša ti k o lič in o goriva.

PR EV ZEM N I P R E IZ K U S I

P re v z e m n i p reiz k u si o beh p a r n ih kotlov, S ulzer I in Sulzer II, so im e li nam en, ug o to v iti za v sa k eg a izm ed n jih , koliko u s tre z a s pogodbo z a ja m č e n im o brato­ v a ln im v re d n o stim , t. j. da b i p ri u p o r a b i v elen jsk eg a lig n ita d a ja li p re g re to p aro p ri tla k u 100 a tn in te m ­ p e ra tu ri 515 0 C te r dosegali n a s le d n je izk o ristk e:

pri k o lič in i p a r e 100 125 t/h za ja m če n i iz k o ristek 86 85 % Z v sa k im p a rn im k otlom so b ili izv ed en i: dva g a ­ ra n c ijs k a p re iz k u s a p ri količini p a r e 125 in 100 t/h , d v a in fo rm a tiv n a p reiz k u sa pri k o lič in i p a re 80 in 40 t/h te r p o lu r n i p reiz k u s p ri k o lič in i p a re 135 t/h. R azen te g a j e b il s p a rn im kotlom S u lz e r I izveden še v n a p re jš n ji p reiz k u s z nam enom , d a se izvežbajo o d čitatelji m e riln ih in stru m en to v .

P re iz k u si p a r n ih kotlo v so b ili iz v ed e n i po: p ra v ilih V DI za p rev zem p a rn ih k o tlo v (DIN 1942), p ra v ilih V D I za p reto č n a m e rje n ja (DIN 1952) in po p ra v ilih V D I za te m p e ra tu rn a m e r je n ja (DIN 1953). Da b i p r id o b ili zan esljiv e m e riln e rez u ltate, je b ilo poprej dogovorjeno, da bo iz k o riste k p ri g a ra n c ij­ sk ih p re iz k u sih ra z e n po d ire k tn i m e to d i določen tu d i po in d ire k tn i m etodi. T ega n i v se b o v a la sta ra iz d a ja u stre z n ih p ra v il, pač p a je d o p u stn a u p o ra b a in d i­ r e k tn e m e to d e v n ovi iz d aji (1. 1956). P r i p reiz k u sih so b ile zato m e rje n e vse tis te veličine, k i so p o tre b n e za določitev iz k o ristk a po obeh m e to d ah . M e rje n je je bilo izvedeno s k o n tro ln im i m e riln im i in stru m e n ti, k i so b ili za p re iz k u se posebej v g ra je n i n a u stre z n a m e ­ riln a m esta.

M E R IL N E O K O L IŠČ IN E P R E IZ K U S O V

K oličino prem oga, k i je bil p o ra b lje n m ed g a­ ra n c ijsk im i p reiz k u si, sm o določili s tračno' te h tn ic o n a d b u n k e rji, k i je bila u ra d n o u m e rje n a posebej za p rev z em n e p reiz k u se. Ob začetku in k o n cu p reizkusov sta m o rala b iti iz ra v n a n prem og v v sa k e m b u n k e rju in iz m erje n a v e rtik a ln a ra z d a lja od ro b a n asip aln e trib u n e v r h b u n k e r je v do iz ra v n a n e g a p rem o g a v b u n ­ k e rjih . S p o m o č jo te h ra z d a lj sm o p o te m volu m etričn o k o rig ira li k o lič in o p o ra b lje n e g a lig n ita .

P ri p re iz k u s ih s 40 in 80 t/h p a r e simo ugotovili količino p o ra b lje n e g a prem o g a s pom očjo izm erjene h itro s ti tr a č n ih dodeliln ik o v za p o sa m e z n e m line in u stre z n e o d v isn o sti od količin e d o v ed en eg a prem oga, ki sm o jo šte v ilč n o ugotovili p r i g a ra n c ijs k ih preizkusih.

G lavni v zo re c za določitev e le m e n tn e an alize in določitev s p o d n je k alo ričn e v re d n o sti je b il odvzet na k oncu p o še v n eg a tra k a . P r a v ta m so b ili odvzeti tu d i vzorci za d o lo č a n je p o v p reč n e vlage, n a k a te ro so b ili po tem p r e r a č u n a n i p o d a tk i o p rem o g u . Spodnjo k a ­ loričn o v r e d n o s t te r elem e n tn o a n a liz o p r i preizk u sih u p o ra b lje n e g a lig n ita sta določila K em ičn i in š titu t »Borisa K id rič a « t e r k em ičn i la b o ra to rij TE Š oštanj.

100 I I I---tyo e Izkoristek po indirektni metodi

O po direktni metodi

0 20 40 60 80 100 120 140

Količina pare t / h

---Sl. 6. D iagram izk o ristk a za parni k o te l S u lze r I.

S p ris ta n k o m d o b a v ite lja so m ed prev zem n im i p reiz k u si o b ra to v a li p a r n i k o tli z z a p rtim i odvodniki kala, k a r pom eni, d a se je v sa n a p a ja ln a v oda tudi u p a rja la . T a o k o liščin a je b ila u p o ra b lje n a za drugo k o n tro ln o m e rje n je k o lič in e p a re ozir. vode.

Izg o rk e v k u r iš č u sm o ugotovili v o lu m e tričn o , le­ teči p ep e l na š e s tih posam eznih m estih v to k u dim nih plin o v p a smo u g o ta v lja li s te h ta n je m p ep e la , k i se je v določenem ča su n a b r a l na vsakem izm ed n jih . K o­ ličine letečega p e p e la sm o potem k o n tro lira li z bilanco čistega pepela.

Vse m e riln e in stru m e n te sm o m ed p re iz k u si od­ čita v a li v sa k ih 15 m in u t, m e d tem ko sm o vzorec za analizo po O rsa tu odvzem ali v sa k ih 30 m in u t.

R E Z U L T A T I P R E V Z E M N IH P R E IZ K U S O V

P re izk u si so po k azali, d a je mogoče tr a jn o o b rato ­ v a ti s p a rn im k o tlo m p ri m in im aln i o b re m e n itv i 40 t/h, in sicer le z d v e m a m linom a. P ra v ta k o so b ili izve­ deni p reiz k u si p r i o b rem e n itv i 80 t/h le z d v em a m li­ nom a. N ad a lje j e b ilo ugotovljeno, da j e m ogoče tra jn o o b ra to v a ti p ri o b re m e n itv i 100 in 125 t/h tu d i le s trem i m lini, doseči 135 t/h p a le s š tirim i m lini.

Iz o d čitk o v n a in stru m e n tih p ri p re iz k u sih so bile n a to iz ra č u n a n e p o v p reč n e vred n o sti, iz te h pa določena iz k o ristk a po obeh m etodah. K e r im a ta oba p a rn a k o tla v b is tv u podobne o b rato v a ln e lastn o sti, bo v n asled n jem p rio b č e n p reg le d g la v n ih rez u ltato v p rev z em n ih p re iz k u so v sam o za p arn i k o te l S ulzer I:

P reizk u s št.: 2 3 4 5

obrem enitev število d elujočih

t/h • 125,9 103.9 42,1 80,3

m linov — 4 4 _{2 2}

datu m p reiz k u sa — 26.10.56 27.10.56 28.10.56 28.10.56 tr a ja n je p reiz k u sa

Gorivo: v elen jsk i u r lignit

7,5 7 6 6

vlaga

'pepel %% 43,411,0 44,610,6 44,212,2 40,610,6 H sn

Z gorevalni zrak:

te m p e ra tu ra sve­

kcal/k g 2 401,5 2 342,5 2 287 2 584

žega z ra k a

te m p e r a tu ra se­ “ C 44,3 44,7 41,2 41,5 g rete g a zraka-

N apajalna voda:

°C 249,9 233,5 217,7 221,3

tlak atn 143,4 130,3 105,3 116,0

te m p e ra tu ra

Para:

“ C 189,2 182,1 183,1 179,4

količina kg/h 125 857 103 857 42 074 80 307

tlak atn 100,3 99,5 99,1 99,3

te m p e ra tu ra 0 C

D im ni p lin i: izstop

519,9 520,4 474,2 499,9

te m p e ra tu ra ' C 186,4 179,8 178,5 175,3 CO2

Izgube:

neizgoreno v

iz-% 14,6 14,7 9,9 15,1

g o rk ih neizgoreno v

% ’ 1,35 0,81 1,86 1,36

plin ih % 0,18 0,16 1,86 1,36

dim nične izgube % 9,18 8,85 12,14 8,28

toplota izgorkov % 0,01 0,01 0,05 0,02

ža rčilne izgube n estac io n arn o st

% 0,75 0,93 2,05 1,18

sta n ja

Izko ristek :

po in d ire k tn i

% 0,50

m etodi °fc 88,58 89,24 82,60 88,56

po g a ra n c iji po d ire k tn i

% 85,0 86,0 -— —

m etodi % . 88,59 93,58 94,56 91,77

M ER IL N E TOLERANCE IN PROUČITEV M ER ILN IH REZULTATOV

Iz p re g le d a m e riln ih re z u lta to v je razvidno, da so bili u g o to v lje n i p ri obeh g a ra n c ijs k ih preizk u sih in po obeh m e to d a h boljši izkoristki p a rn e g a k o tla S ulzer I, k a k o r so b ili zajam čeni. M edtem ko sta d ali indi­ re k tn a in d ire k tn a m etoda za. določitev izkoristka le p ri p re iz k u su št. 2 skoraj e n a k a rez u lta ta , sm o dobili p ri o sta lih p reizkusih po d ire k tn i m etodi boljše iz­ ko ristk e, p r i preizk u su št. 3 celo n a d 4 odstotke. Od kod to lik šn a neskladnost?

N a jp rv o sm o m enili, da so r e z u lta ti d ire k tn e m e­ tode v e r je tn o napačni, ker je bilo določanje teže po­ ra b lje n e g a g oriva zelo težavno. K a te re re z u lta te naj torej u p o šte v am o k o t p ra v iln e v p rim e rih , ko dobimo po d ir e k tn i in in d ire k tn i m e to d i različne izkoristke?

O d g o v o r n a ta v p ra ša n ja bo d a l štu d ij m e riln ih to leran c. P o n avodilu v p ra v ilih VDI za p a rn e kotle (DIN 1942), iz d aja 1956, sm o iz ra č u n a li u strez n e m e­ riln e to le ra n c e za in d ire k tn o in d irek tn o m etodo za določitev iz k o ristk a in dobili:

p reiz k u s št.: 2 , 3 4 5

to le ran ca

in d ir e k tn e m etode ±% 0,97 0,99 1.77 1,01 to le ran ca

V d ia g ra m n a slik i 6 so v n esen i iz k o ristk i po obeh m e riln ih m etodah, k a k o r tu d i u strez n e m e riln e to le ­ rance. T ako sm o p riš li do to le ra n č n ih polj v e r je tn ih izkoristkov. V d ia g ra m u je n az o rn o p rik az an o , d a je to le ran čn o p o lje in d ire k tn e m e to d e povsem p r e k r ito s to le ran čn im p o lje m d ire k tn e m etode p r i p re iz k u sih št. 2, 4 in 5, m e d te m ko se p ri p re iz k u su št. 3 obe to le ra n č n i polji p r e k r iv a ta le delom a.

Logično je, d a k ažejo pred eli, v k a te r ih se obe to le ra n č n i polji p r e k r iv a ta , obm očje iz k o ristk o v z d v o j­ no verjetn o stjo . V te m p re d e lu to le ran čn ih polj je to rej s tv a rn i iz k o ristek p r e iz k u š e n e g a p a rn e g a k o tla .

Iz n a v e d en e g a iz h aja , d a im am o la h k o povsem u p rav ič en o iz k o ristek , določen po in d ire k tn i m e to d i p ri p reiz k u sih št. 2, 4 in 5, že za d e ja n sk i izk o ristek . V p ri­

m e ru p re iz k u sa št. 3 pa h o m o p oiskali d e ja n sk i iz k o ri­ ste k p a rn e g a k o tla v sred in i p r e k r itja o b eh to le ran čn ih polj, in sicer:

[(89,24 + 0,99) + (93,58 — 4,29)] : 2 = 89,76 %

Če u p o ra b lja m o obe m e riln i m eto d i, la h k o ugoto­ vim o, da n o b e n a od obeh n e d aje n a p a č n ih rez u lta to v (če sta sic e r izvedeni pravilno), d o k le r se obe to le ­ ra n č n i p o lji p re k riv a ta . Če p a do p r e k r iv a n ja ne pride, la h k o rečem o, d a d a je u stre z n e r e z u lta te tis ta m etoda, k i im a m a n jšo m e riln o toleranco, t. j. v n a š e m p rim e ru in d ire k tn a m e to d a za določitev iz k o ristk a p arn e g a kotla.

A v to r: p ro f. in g . L e o p o ld A n d re e , O d d e le k za s tr o jn iš tv o e le k tr o - s tr o jn e f a k u l­ te te v L ju b lja n i

DK 621.165(497.12)

Turbini TE Šoštanj na tlak pare 95 ata

G L A V N I P O D A T K I

V p rv i fazi iz g ra d n je TE Š o štan j sta b ili p o s ta v ­ lje n i d v e enaki e n a k o tla č n i a k s ia ln i d v o o k ro v n i k o n ­ d e n z ac ijsk i p a r n i tu r b in i z re g e n e ra tiv n im g re tje m kondenzata, iz d ela n i p r i tv rd k i E sc h e r W yss iz Z ü rich a . G lavni pod atk i z a tu r b in i so: n o rm aln a m oč 26 MW, m a k sim a ln a m oč 30 MW , 3000 v r tlja je v n a m in u to , s ta ­ n je sveže p are 95 a t a in 505 ° C, re g e n e ra tiv n o g re tje k o n d e n z a ta v š ti r ih sto p n ja h n a te m p e ra tu ro okrog 190 0 C. G e n e ra to rja s ta za 37 500 kVA i n n a p e to st

ESCHER WVSS D l 202

S l. i a . V iso k o tla č n i del d v o o k ro v n e v a r n e tu rb in e Escher W y ss za 30 M W iz TE Š o š ta n j v p rerezu

T la k p a r e 95 a ta , t e m p e r a t u r a 505° C. Š tirje o d c e p i za r e g e n e r a tiv n o g r e t j e n a p a ja ln e v o d e

10 500 V. Izdelalo j u j e p o d je tje O erlik o n iz Z ü rich a . S edaj, ko je d o k o n č a n a šele p r v a faza iz g ra d n je te e le k tra rn e , k r ije ta ti d v e tu rb in i v g lav n em le te m e ljn o ob rem en itev ; k o p a bo d o g ra je n a še d r u g a fa z a te e le k tr a r n e z en o 60 MW enoto, b o sta ti d v e tu r b in i v v elik i m eri p r ite g n je n i z a k r itje konic. K e r s ta obe tu rb in i z vso o s ta lo oprem o m ed seboj p o v se m enaki, bo v n a d a lje v a n ju g o v o ra le o eni.

O P IS TU R B IN E

T u rb in a im a d v a okrova. V v iso k o tla č n e m o k ro v u je re g u la c ijsk a s to p n ja z dvov en čn im C u rtis o v im k o ­ lesom in za n jo 11 n a v a d n ih e n a k o tla č n ih sto p e n j, v n izk o tlačn em o k r o v u p a je osem e n a k o tla č n ih sto p en j. V elik e n ta lp ijs k i p a d e c in ne ra v n o n a jb o ljš i v a k u u m

(nad 0,065 ata), k i g re n a ro v aš n e u g o d n ih v o dnih ra z ­ m e r v Š o šta n ju , s ta om ogočila izv ed b o n izkotlačnega o k ro v a za n e d e lje n i tok.

V iso k o tlačn i okrov je iz m o lib d e n sk e je k len e li­ tin e , n iz k o tla č n i p a v sp re d n je m d e lu iz je k len e litin e in v z a d n je m iz sive. P o d obno je s p re g ra d a m i. P rv e so iz m o lib d en sk e litin e, sre d n je iz je k le n e in z a d n je iz posebne siv e litin e.

T e sn je n je je v celoti izvedeno z la b irin ti. P ri te m ­ p e r a tu ra h n a d 420 0 C so te sn ilk e g r a f itn e la b irin tn e (p a te n t E s c h e r Wyss), pod to te m p e r a tu ro p a n a v a d n e z g reb e n i iz p o se b n eg a b ro n a. T udi v p re g ra d e so v lo ­ žen i se g m e n ti z g reb e n i z a te sn je n je.