STROJNIŠKI VESTNIK
LETNIK 31 LJUBLJANA, APRIL— JUNIJ 1985 ŠTEVILKA 4— 6
UDK 62.002.2:681.32
A n aliza skicira n ja za računalniško p o d p rto k o n s tru ira n je
JO Ž E D U H O V N IK
1. U V O D
P r i ra č u n a ln iš k o p o d p rte m k o n s tr u ir a n ju (CAD) 1 im a m o ra z lič n e p o ti za v n a š a n je p o d a tk o v a li u k a zov, ko u p o ra b lja m o d o lo čen p ro g ra m . V n a š a n je po d a tk o v je o d v isn o od v h o d n ih e n o t p o sa m e z n ih si s te m o v CA D . M eto d e za v n a š a n je so o d v isn e od o b lik e in fo rm a c ij, k i jih želim o v n a š a ti. Č rk o v n o - šte v č n e p o d a tk e v n a ša m o p r e k ta s ta tu r e . G ra fič n e p o d a tk e a li in fo rm a c ije la h k o v n a ša m o z v išjim p ro g ra m s k im je z ik o m tu d i p r e k ta s ta tu r e . O b lik a v n a š a n ja p o d a tk o v je la h k o zelo k o m p le k s n a in jo p ri s ta n d a rd iz ira n i o b lik i la h k o u p o ra b lja m o k o t izb irn o te h n ik o (m e n u te h n ik o ). S s p re m in ja n je m v a ria c ije o b lik e v p o sp lo še n e m to p o lo šk e m z a p isu v iz b irn i te h n ik i s p re m in ja m o o blike. Če o b lik e niso s ta n d a r d iz ira n e , u p o ra b lja m o k o m p le k sn o ra z p o z n a v a n je s lik e [2], V sto p n i p o d a tk i so p re o b lik o v a n i v u s tre z no osnovo g e o m e trijs k ih p o d a tk o v . U p o ra b lje n i d ia logi n im a jo m o ž n o sti n a v h o d n ih e n o ta h za g ra fič n o iz ra ž a n je (sk ic ira n je ), k i b i im elo p rim e rljiv o u p o ra b o v CAD, za dialog, k i b i om ogočal d o b ro m e d se b o jn o so d e lo v a n je s k o n s tru k to rje m . T a k a m ož n o s t je b ila p rv ič o b d e la n a v [3] in e n a od p re d s ta v ite v je p o d a n a v [4]. N e p o sre d n a p o v ezav a [6], k i je b ila p re d s ta v lje n a v [4], [8], je za te h n ič n o u p o ra b o m e d se b o jn e g a d e lo v a n ja o p isa n a v te m član k u .
O m e jili sm o se n a r a v n in s k o a k tiv n o s t ro k e, k e r j e v te h n ič n i u p o ra b i b olj z n a n a . P re n o s v p ro s to r sko a k tiv n o s t om ogoča d o b ra se n z o rsk a te h n ik a in r a z š ir ite v p re d lo ž e n e g a m o d e la n a p ro sto r. Iz h a ja li sm o iz o b lik e, k i je v o snovi d o lo čen a z ra v n o črto a li d e lo m k ro žn ice. R a z m e jite v je p o s ta v lje n a zato, k e r člo v ešk a ro k a n e o p isu je e n a k o v d elih , a m p a k se s lik a o z a ž e len e m d e lo v a n ju u s tv a r i šele ob p r e g le d u c e lo tn e g a d e lo v a n ja . P o v e z o v a n je s te h n ič n i m i m o ž n o stm i d ig ita liz a to rje v iz k a z u je še p o tre b o po v g r a d n ji p ro g ra m s k ih filtro v . P r i a n a liz i r e z u l ta to v po o p ra v lje n ih p re iz k u s ih sm o določili p r im e r no m ejo, k i lo č u je ra v n o č rto od lo k a. O b ta k o o p re d e lje n e m o p isu a k tiv n o s ti člo v ešk e ro k e sm o p o v e zali u p o ra b lje n o sim b o lik o v te h n ič n e m s v e tu za d o lo č ite v e n a k o v re d n e g a m iš lje n ja , lo g ik e, v g r a je n e v p ro g ra m s k i del.
S k ra jn o s ti, k a k r š n e so v o g ali, zasu k i, p o m e n ijo ločnico m e d p o sa m e z n im i o d se k i g ib a n ja , zato so
1 C o m p u te r A id e d D e sig n .
zelo p rim e rn i za u g o ta v lja n je isto v e tn o sti celo tn eg a g ib a n ja . P r i č rk a h se te s k ra jn o s ti k ažejo v sploš n e m s še z a z n a v n im i v re d n o stm i. Zelo m a lo m a re n opis črk e, ko v o g al p re id e v večjo zao k ro žen je, se v a n a liz i v ed n o p o k aže k o t zao k ro ž e n je in n e k o t vogal. Z a b olj n a ta n č n e d ig ita liz a to rje je s sp re m em b o m e ril za d o lo čan je s k ra jn ih v re d n o sti b e r ljiv o sti m ogoče iz b o ljša ti tu d i za m a lo m a rn e jši zapis.
P r i o p re d e lje v a n ju sim bolov sm o se odločili za t r i sk u p in e : črke, šte v ilk e in te h n ič n e sim bole za s k ic ira n je . Č rk e in š te v ilk e so n a m e n je n e za pom oč p r i d o lo č a n ju te h n ič n e g a opisa risb e. T eh n ičn e sim bole sm o u p o ra b ili za d e fin ira n je oblike. P o m em b n o je, d a te h n ič n i sim boli la h k o opišejo v se m ožne d e fin ic ije oblik. R e z u lta ti p o d a ja jo b e rljiv o s t zapisa za č rk e c e lo tn e ab eced e z u p o šte v a n je m p o v p rečn e h itr o s ti opisa. P r i p re iz k u s u sm o zap iso v ali črk e v c e lo tn e m o b m o čju m o žn o sti zapisa, to je od 0 do 360 sto p in j.
2. S K IC IR A N JE
2.1. U vod
S k ic ira n je om ogoča h ite r p re n o s zam isli n a p a p ir. S k ic a je la h k o že u p o ra b n a za n a d a ljn jo rab o , v e n d a r zelo re d k o dobim o določeno p re d s ta v o o iz d e lk u oz. splošno o sporočilu. S k ic a n i n a ta n č n a , ra z m e r ja m ed d im e n z ija m i p o sam ezn ih zapisov se ra z lik u je jo od p ra v ih . N a ta n č n o st p ri s k ic ira n ju je od v isn a od o seb n ih zm ožnosti. Z a h te v n e jša skica te r ja n a ta n č n e jš o zg ra d b o d im en zij in o sn u tk a. D im en zij sk a z g ra d b a določa so ra z m e rn o st d im enzij elem en to v skice. O d v isn a je od iz b ire v e lik o sti p re d s ta v itv e , od ra z m e rn ik a p ra v e n a s p ro ti p rik a z a n i ve lik o sti.
2.2. R azpoznavanje skice
R azpoznavanje skice je lahko posredno ali n e posredno (slika 1). P osredno razp o zn av an je skice je n am enjeno, podobno k a k o r razp o zn av an je slike, p ren o su — opisu izd elan e skice ali slik e v bazo po datkov, da jo lahko rep ro d u ciram o . R e p ro d u k cija je mogoča na različn ih enotah.
Posredno razpoznavni sistem za skico ali sliko
Neposredno razpoznavni sistem za skico
S lika 1
N eposredno razp o zn av an je skice je nam en jen o za dialog človeka z ra č u n aln ik o m p ri g eo m etrijsk em m o d eliran ju . O m ogoča postopno — u stv a rja ln o sprem em bo g eo m etrijsk eg a m odela. V zpo stav ljen a m ora b iti p o v ra tn a zveza m ed sta rim in novim m o delom, p re d sta v lje n im a n a term in a lsk e m zaslonu. P ri n ep o sred n em ra z p o z n a v an ju s k ic ira n ja je tre b a razp o zn ati vsako potezo, v sa k elem en t skice. E lem en t skice je sesta v lje n iz ene ali več potez (sl. 2). E lem en t skice je obris, pom ožna črta, srednjica, kota, znak, š ra fu ra itd. Opis elem en ta skice izve dem o z enim zapisom . Zapis je se stav ljen iz en e ali več potez.
srednjica
~ 2"„d. jih. jih. jih . jih. jih. ^ potez h f zapis
S lik a 2
3. ZNAČILNOSTI POTEZE 3.1. Analiziranje gibanja roke
G ib an je ro k e p ri zapisu v ra v n in i je zelo sp re m enljivo. G ibalnost, p o vezana z m iselnim svetom človeka, določa za različn a d elo v an ja različne h i tro sti. T udi p ri enakem d elu so lah k o različn e h i tro sti. P ri p reizk u sih sm o opazili, da je p rav ilo m a h itro s t na začetk u d elo v an ja m an jša, zatem pa se povečuje. Ob koncu d elo v an ja je h itro s t n a jv e č ja ali pa se zm anjšuje, sp rem em b a je odvisna od do ločenosti d elovanja. Če je d elo v an je določeno in m i selno u trje n o (npr.: sam o ra v n a črta), je h itro s t na koncu n a jv e č ja (sl. 3. k riv u lja »a«). Če želim o z d e lo v an jem doseči neko določeno točko (ravno črto, ki se naj d o ta k n e točke), se h itro s t na koncu zm anjša (sl. 3, k riv u lja »c«).
H itro st g ib a n ja roke, p o sn eta s k riv u ljo b n a sli ki 3 p o n a z a rja n av e d e n a p rim e ra v odvisnosti od človekovih zm ožnosti za sk iciran je. K o lik o r večjo zm ožnost za a b stra k tn o m išljen je im a človek za po n azo ritev oblike, bolj odločen je v svojem delo
a
-o c
v an ju , za ra d i teg a h itro sti m ed d elo v an jem niso zelo sp rem en ljiv e. H itro st d elo v an ja je te d a j le m alo odvisna od težav n o sti naloge. P ri m a n jši zm ožnosti za a b stra k tn o m išlje n je za p o n azo ritev oblike pa je človek bolj neodločen v svojem d elo v an ju . H itro sti delovanj so zelo sp rem en ljiv e. S p retn o st, k i jo p ri dobi človek za zapisovanje, te ra z lik e sicer zm a n j šuje, v e n d a r o sta ja jo ra z lik e m ed zm ožnostm i za a b stra k tn o m išlje n je in izrazom z ak tiv n o stjo ro k e še n a p re j. P ri n ašem te s tir a n ju sm o u g o to v ili ra z liko tu d i do 20-krat. S poznanja, k i sm o jih tak o pridobili, smo p re n e sli n a v re d n o te n je zap isa iz di- g ita liz a to rja .
D ig italizato r om ogoča razp o zn av an je lege točke v določenih časovnih razm ik ih . Če določim o pot, ki je o p ra v lje n a v enoti časa, im am o znano h itro st. Z razp o zn av an jem dveh zap o red n ih to čk in določe n eg a časovnega razm ik a, im am o lah k o za celoten popis p re d sta v lje n o sprem em bo h itro sti.
V splošnem sm o ugotovili, da se h itro s t b istveno zm an jša p ri vseh s k ra jn ih to čk ah zapisa. S k ra jn o sti zapisa, začetek in konec d elo v a n ja sm o že opi sali. Podobno je za vogal in zasuk. P re d vstopom v k riv u ljo in iz k riv u lje v ra v n o črto se h itro s t zm anjša, v e n d a r je to povezano s človekovim i zm ož nostm i in ra z lik a n av ad n o n i velika. G ib an je v sam i k riv u lji-lo k u je podobno k a k o r p ri ra v n i č rti (sl. 4).
N a sliki 5 opazim o sprem em bo h itro s ti za vse n a šte te e k stre m n e v red n o sti. P ri te m v e lja p o u d a riti, da ob lik a zapisa n i b ila p re m išlje v a n a v času d elovanja, am p ak nau čen a. To p a pom eni podobno a k tiv n o st k a k o r p ri zapisu črke. O bliko črk e zarad i sp re tn o sti ne opisujem o več k o t novo obliko v n a dro b n o stih , a m p a k k o t obliko celote.
p re te ž k a za širše u p o ra b n ik e . Z a ra d i te g a sm o m n e n ja, d a m oram o po ra z b ira n ju iz d e la ti analizo lege točk im jih n a to po p o tre b i r a z v rs titi v novo m n o žico z u stre z n im i p o d a tk i o legi te h točk. T ako je z m a n jša n a z a h te v a po sk rb n e m zap isu n a m in i m um . Po izd elan i sta tistič n i analizi sm o k o t pogoj n a jv e č je ra z d a lje m ed to čk am i p o sta v ili n a sle d n ji m e rili :
— za d o p o ln itev z novim i to čk am i k đ 2/ di
— za n e sp re m e n je n e to č k e k đ > dj
p ri čem er pom en ijo :
k — k r ite rijs k i k o eficien t za n e sp re m e n je n e točke
(k = 1 , 2 . . . 1,8)
đ — po v p rečn o v re d n o st ra z d a lj m ed to čk am i
i, i + 1
di — ra z d a ljo m ed to č k a m a i in i + 1
3.2. Filtriranje signala
F iltr ir a n je sig n ala p o m en i p re v e rja n je lege p o zicije to čk z a ra d i te h n ič n ih zn ačiln o sti d ig ita liz a - to r ja in »tresoče se« roke.
T eh n ičn e zn ačiln o sti d ig ita liz a to rja se kažejo p ri ra z tro su ra z p o z n a v n ih točk, če je p ero v en i sam i točki. N e k a te ri d ig ita liz a to rji im ajo to ra z p o z n a v a n je slab še in odvisno od leg e ozirom a d rže p eresa. R aztro s se la h k o g ib lje do 12 e n o t p ri ra s trs k e m zap isu 4095 ~ 3120.
T resoča se ro k a ali n e iz ra z iti zapis p a pom en i odklone v d elih zapisa, če je d elo v a n je ro k e zelo sp rem en ljiv o , tresoče. O dkloni v d elih zap isa so lah k o zelo v e lik i in p ri m a jh n i h itro s ti ali p ri k r a t k em zap isu (m ajh n o štev ilo točk) n e d ajo m ožnosti v p o g led a v d ejan sk o , želeno delo roke.
O b ad v a p o jav a, slabše te h n ič n e zn ačiln o sti in treso ča se ro k a, se z d ru ž ita v v ečje ali m a n jše od k lo n e lege to čk po slik i 6.
Če želim o ta k zap is razp o zn ati, m o ram o u p o ra b iti m etodo s p resk o k o m n e k aj to č k (določenih) ali p a p re s lik a ti o d klone v splošno sm er, k i p o n a z a rja glav n o a k tiv n o s t ro k e. Po p re g le d u u p o ra b n o sti obeh m e to d sm o z a ra d i n a ta n č n o sti p ri d o lo čan ju s k ra jn ih delov zap isa in z a ra d i m a n jše g a časa p ri p re ra č u n u u p o ra b ili m etodo s p reslik av o . Več m ož n o sti je za d e fin ira n je n ove leg e točk. U p o rab ili
S lik a 7
sm o m eto d o z d o lo čan jem te žišča tr ik o tn ik a po slik i 7.
P ri an a liz i sm o u g o to v ili, da je p o ra v n a v a v splošni sm e ri u s tre z n a in s k ra jn e d ele z a p isa p r e slik am o z en ak o (včasih m alo b o ljšo a li slabšo) ra zličn o stjo p r i oceni h itro s ti. To p o m eni, d a je fil tr ir a n je p rim e rn o za n a d a ljn jo u p o ra b o . P rim e r č rk e »R« ob u p o ra b i ta k e g a n a č in a f iltr ir a n ja p ri za p isu 22 to č k je p rik a z a n n a slik i 8.
S lik a 8
3.3. D oločanje ekstrem nih vrednosti
P r i zap isu so sp o zn an i n a s le d n ji z n a č iln i deli (slik a 9): R a v n a č rta , č e tr t k ro žn ice, polo v ica k ro ž nice, t r ič e tr t krožnice, k ro žn ica, več ko k ro žn ica, vogal, zasuk, zavoj, o b ra t. V se a k tiv n o s ti so la h k o desno (pozitivno) ali levo (n eg ativ n o ) n a ra v n a n e . M eje, k i določajo e k s tre m n e v re d n o sti, niso n a ta n č n o določljive, k e r je n a ta n č n o s t o d v isn a od člo vekove zm ožnosti. O cene m o ram o p o s ta v iti do volj grobo, d a se zaz n a v a za m išlje n o delo. V se
Levo - d esn o Levo - desno Nedoločene točke
ravna linija križanje .«-j./... / * 2A i 6 Četrt krožnice
"s kot --- j preskok ■l >2 A ■■—i - i 6 6/-1 pol k ro ž n ic e obrat V*.
tričetrt krožnice
o
zavoj ^krožnica
o
vrtljaj—o
— več kakor krožnican a šte te ek strem n e v red n o sti se u p o ra b lja jo za splošno obliko zapisa. P o u d a riti v elja, da je vogal oblika č e trt krožnice z m a jh n im polm erom . P o dobno v e lja za zasuk — polkrožnica, zavoj — tr i- č e trt krožnice in v rtlja j — p o ln a krožnica.
M erilo za m a jh e n k riv in sk i p o lm er ali m ajhno število točk p ri določeni sprem em bi k o ta je lahko določljivo.
D elovanje ro k e je zvezno vzdolž zapisa. P resto p iz enega zapisa v d ru g eg a je z nedoločeno točko v celovitem popisu ali povsem n o v popis. N edolo čeno točko v celovitem popisu pom eni p re m ik p e resa v določeni zaznavni bližini že izdelanega za pisa. O sn u tek v re d n o te n ja je p odan n a sliki 10.
Vse v rste ek stre m n ih v red n o sti niso u p o rab n e za vse nam ene. Za določanje oblike črk je število p o tre b n ih e k stre m n ih v red n o sti m anjše. Ločljivost p ri določenih m e ja h ni tak o ozka k a k o r p ri sploš nem opisu, n p r. sk iciran ju . P o u d a riti v elja, da je tu d i k o m b in acija m ogočih p restopov iz ene e k stre m ne v red n o sti v drugo o m ejena in p ri zapisu ni p re hoda, npr. iz zasu k a tak o j v o b rat, am p ak je vm es ra v n a č rta ali del krožnice. To p a pom eni novo ločljivost p ri analizi zapisa. M a trik a m ogočih p re stopov »P« je zm nožek m a trik e m ogočih k o m b in a cij »K« z v e k to rje m e k stre m n e v re d n o sti »E«
[P] = [Ki X [E] (1)
V red n o st m a trik e m ogočih kom binacij je p o dana v enačbi (2).
"a b 0 0 0 ' 1 1 0 0 0- 'a" 0 b c 0 0 0 1 1 0 0 b
a 0 c 0 0 = 1 0 1 0 0 c a b 0 d 0 1 1 0 1 0 d
-a b c 0 e- d 1 1 0 P e
-OZNAČBA OSNOVNA SK U PIN A a ra v n a č rta
b krožnica
C m a jh n a krožnica
d p resk o k
e p rerez
Z a osnovni p a ra m e te r p ri d o ločanju ek stre m n ih v red n o sti smo u p o ra b ili d iferen čn i k o t in njegovo različnost. V m a tem atičn em zapisu pom eni to p rv i in d ru g i odvod v točki »i«. D iferen čn i k o t je k o t m ed dvem a v e k to rje m a B in C po sliki I l a . N je gova v re d n o st se g ib lje m ed 0 in 180 sto p in j in po
Lgvo vrtenje a ^ < a - Desno vrtenje a^ > ag
S lik a 11
sliki 11 b m ed 0 in — 180 stopinj. V ek to r A povezuje i in i + 2 točko, v e k to r B p o v ezu je i in i + 1 točko, v e k to r C p a sk len e trik o tn ik m ed i + 1 in i + 2 točko. M atem atičn i zapis za d e fin ira n je d iferen č- neg a k o ta m ed v e k to rje m B in C je p o d an za p ri m e re p ozitivne in n e g a tiv n e v re d n o sti diferen čn eg a k o ta n a slik ah I l a in 11 b. P o zitiv n i d iferen čn i k o t določa desno v rte n je , n e g a tiv n i d ife re n č n i k o t levo v rte n je .
4. OBLIKA Z A PISA IN N JEG O V A ZM OŽNOST Zapis p ri k o n s tru ira n ju pom eni del in fo rm a c ije o izdelku. Več zapisov lah k o se sta v lja skico. N a ra v n i shem e zapisujem o fu n k cijo in org an izacijsk e p o d atk e, podobno k a k o r n a ra v n i in ž e n irsk e g a n a črta. N a ra v n i in ž e n irsk e g a n a č rta se dodajo še teh n o lo šk i p o d a tk i za izdelavo. T ehnološki p o d atk i se dopolnijo do v seh n a d ro b n o sti n a ra v n i d elav - n išk e risbe, k i obsega še o rg an izacijsk e p o d atk e (sl. 12).
O rg an izacijsk e p o d a tk e p o treb u jem o za in fo rm a cijski sistem p ri d o k u m e n tira n ju , n a č rto v a n ju iz delav e ipd. Z a v n a ša n je p o d atk o v je p o m em b n a ob lik a zap isa n a ra v n i g ra fičn e in fo rm acije. G ra fičn e in fo rm a c ije določajo obliko in d im en zije iz delka. U p o rab ljam o jih p r i s k ic ira n ju in n a ta n č
Dolžina Okrogli prerez Kvadratni prerez Kotiranje oz na č e v a nj e ob li
ke é ^
±_____
a S o
~~ ^
kotn
e
č
rte 1 - * —
' * - , H * -L»__ E---h ---H
ravninsko x
-y T_ p —1d
H H
r u
h io JC
m n
o =K
e * CL
6
r it i
a
E 0
p ro sto rs k o x -y -z4
t ~ 1/
t y j0
m
i
' K-kroqla
H a
1 ° r 1S lik a 13
n em ris a n ju izdelka. P r i s k ic ira n ju m o ram o k o t p rv e g ra fič n e in fo rm a c ije določiti p oglede in p re reze n a ris a ln i ra v n in i. H k ra ti določim o ra z m e rn ik in lokacijo. P r i n ašem o sn u tk u m ed se b o jn e g a v p liv a določim o s p rv im i p o tezam i ozirom a s p rv im i za pisi, k i v celoti p o m en ijo o b rise in kote. Z osnov n im i elem en ti o b riso v (k riv u lje, ra v n e črte) p re d stav im o dele izdelka. O b rise d im en zijsk o opišem o s k otam i. N a slik i 13 so p re d s ta v lje n i o b lik a obriso v in k o t te r pov ezav a z g e n e ra to rje m ukazov. O bris p re d s ta v i izd elek n a skici, k o ta ga d im e n z io n ira in s te m a d v em a p o d a tk o m a la h k o a k tiv ira m o g e n e r a to r u k a z a za g eo m e trijsk o m o d e lira n je . Z apis p o m eni določitev o b lik e-o b risa, k i jo d im en zio n ira (koto). O b lik a ozirom a p o teza o b risa d a je lego o b li k e v n je n ih zn a č iln ih to č k a h glede n a risa ln o r a v nino. Z n ačiln e točke so: z ačetek in konec po teze te r lo k a c ija e k s tre m n ih v re d nosti. O b lik a je s potezo določena n e n a ta n č n o , zato jo le ocenim o, ali je del k ro žn ice ali p a ra v n a č rta. O cena je p o trje n a z d i m e n z io n iran jem . D im en zio n iram o s koto, ki lah k o določa ozirom a p o trju je del k ro žn ice ali ra v n o črto.
V p rim e ru , če o p isu jem o skico s sim boli, jih m oram o ra z p o z n a ti po ob lik i zap isa v p rim e rn i k o m b in aciji. P re p ro s ti sim boli se la h k o h itro ra z poznajo, m e d te m ko je ra z p o z n a v a n je k o m p le k s n ih sim bolov z a h tev n ejše. P re p ro s ti sim boli se lah k o ra zp o zn ajo z an alizo o b li k e zapisa, k a k o r sm o p r i k a z a li v p o g la v ju 3. K om p le k sn i sim b o li se laže
razp o zn ajo s p rim e rn o gosto m režo [7]. P o ra b a časa za ra z p o z n a v a n je je v ečja, v e n d a r je to p r i k o m p le k sn ih sim b o lih u p ra v ič e n o . D ia g ra m p o te k a za ra z p o z n a v a n je poteze, d e f in ira n je z a p isa in iz d a ja n je u k azo v je p rik a z a n n a slik i 14.
N a p o d lag i iz d a n ih k o m a n d la h k o n a iz h o d n ih e n o ta h (npr. g ra fič n ih te rm in a lih ) p rik a z u je m o d v o d im en zio n aln i ali trid im e n z io n a ln i g e o m e trijsk i m o d el izdelka. P rik a z o v a n je je v n a ta n č n ih d im en zijah . P ro s to rs k a p re d s ta v a je b o ljša in r a z m e rja o b lik so n a ta n č n a . D osegli smo, d a je osnovno p re v a ja n je u k a z o v n a v h o d u (sk ic ira n je — o sn o v n a p re d s ta v i tev) in n a ta n č n a p re d s ta v ite v m o d ela n a izh o d u (n a č rt — s ta n d a rd iz ira n a f in a ln a p re d s ta v ite v ).
5. S K L E P
R az isk a v a zap isa z ro k o , v sp lo šn em sk ic ira n ja , je b ila izv e d e n a zato, d a sm o u g o to v ili m ožnosti v n a š a n ja p o d a tk o v o ziro m a u k a z o v v ra č u n a ln ik s sk ic ira n je m . M n e n ja sm o, d a je s k ic ira n je en a od o b lik n e p o sre d n e jše p o v ezav e člo v ek a z ra č u n aln ik o m , k i om ogoča zelo p re p ro sto m e d seb o jn o zvezo. M išlje n je o o pisu m o ra b iti n e d v o u m n o in r e z u lta t m o ra b iti d o sto p en človeku. R a č u n a ln ik m o ra ob te m o pisu u g o to v iti e n a k o v re d n o s t z že p o zn an im i in p o s ta v iti sim bol, besedo in n a to ukaz.
Z m eto d o d ife re n č n e g a k o ta je opis m ogoč v ce lo tn i r a v n in i b re z o m e jitv e n a g ib a , to p a je za u p o ra b o p r i s k ic ira n ju p o seb ej pom em b n o . D ife re n č n i k o t z a z n a m u je začetn o lego v v re d n o s ti nič, z atem p a določa sp re m e m b a z a p isa novo v re d n o s t d ife re n č n e g a k o ta od ta k o določene.
S ig n a l je tr e b a f i ltr ir a ti z a ra d i ra z lič n ih k a k o v o sti d ig ita liz a to rje v in z a ra d i k a k o v o sti zapisa. Slabo, n e sk rb n o iz v e d e n zapis (» treso ča se roka«) se d a s f iltr ir a n je m d o b ro a n a liz ira ti. M etoda, s k a te ro d e fin ira m o novo lego to čk e v težišču tr ik o t n ik a, je p rim e rn a , k e r se e k s tre m n e v re d n o s ti v za p isu po f iltr ir a n ju n e zbrišejo.
L IT E R A T U R A
[1] M o rriso n , W e a th e rill, P o d o ls k i, B a ile y : H ig h L e v e l L a n g u a g e S u p p o rt f o r 3 -D im e n sio n a l G ra p h ic s , E u ro g r a p h ic s ’83 (C o n fe re n c e ), Z a g re b , 1983.
[2] C a tm u ll, S m ith : 3-D t r a n s f o r m a tio n s o f I m a g e s S c a n lin e O rd e r, S IG G R A P H ’80 P ro c e e d in g s , p u b lis h e d a s C o m p u te r G ra p h ic s, 14 (3), J u lij 1980, s tr . 279 . . .285.
[3] H o s a k a , K im u r a : U s e o f H a n d w r ittin g A c tio n in C on s tr u c tio n of m o d e ls, IE E E C o m p u te r G r a p h ic s A p p lic a tio n s, n o v e m b e r 1982, s tr. 35—47.
[4] D u h o v n ik , K im u ra , S a ta : C o n tr ib u tio n to M e th o d ic in CAD, E u ro g r a p h ic s ’83 (C o n fe re ic e ), Z a g re b , 1983.
[5] Sfuan, B e rth o d , M o ri: A u to m a tic R e c o g n itio n o f H a n d p r in te d C h a ra c te r s — T h e S ta te o f th e A rt. IE E E , V oi. 68, šte v . 4, a p r il 1980, s tr . 469-^87.
[6] M u ts u s h ita , S a e k i: O n -lin e R e c o g n itio n o f H a n d w r itte n S y m b o ls f o r T w o -D im e n s io n a l D a ta I n p u t (in J a p a n e s e ), I n f o rm a tio n P ro c e s s in g S o c ie ty o f J a p a n , V oi. 23, šte v . 4, J u lij 1982, s tr. 435 . . . 442.
[7] T a p p e r t: C u rsiv e S c r ip t R e c o g n itio n b y E la s tic M a tc h in g , IM B I. R es. D e v e lo p ., V oi. 26, šte v . 6, n o v e m b e r 1982, s tr . 765 . . . 771.
[8] D u h o v n ik , J .: S k ic ira n je v so d o b n e m k o n s tr u k c ijs k e m p ro c e s u , S tr o jn iš k i v e s tn ik 1983/4—6, s tr. 91 d o 99.
