Imprisonment - sentence serving, alternative sentences and judicial rehabilitation

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. NIKA NAPOTNIK ZAPORNA KAZEN - PRESTAJANJE, ALTERNATIVA IN SODNA REHABILITACIJA Diplomsko delo. Maribor, 2018.

(2) UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO ZAPORNA KAZEN – PRESTAJANJE, ALTERNATIVA IN SODNA REHABILITACIJA. Študentka: Nika Napotnik Študijski program: UNI-B1-PRAVO Mentor: doc. dr. Miha Šepec. Maribor, 2018.

(3) POVZETEK V diplomskem delu je obravnavana zaporna kazen, ki se izvaja v Sloveniji, njeno prestajanje, alternative oblike prestajanja zaporne kazni in sodna rehabilitacija, ki predstavlja izbris obsodbe iz kazenske evidence. V prvem delu diplomskega dela so na splošno predstavljeni instituti, ki so kasneje podrobno opredeljeni. Celotno diplomsko delo tvori potek od izreka zaporne kazni in njenega prestajanja do izbrisa kazenske obsodbe iz kazenske evidence. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljeno prestajanje zaporne kazni v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji, prav tako je predstavljen potek izvrševanja zaporne kazni. Različni dejavniki so skozi leta privedli do spoznanja, da zaporna kazen ni edina ustrezna oblika kaznovanja storilcev kaznivega dejanja in na podlagi teh dejavnikov so se razvili alternativni načini prestajanja zaporne kazni. V naši veljavni zakonodaji so kot alternativni načini uveljavljeni vikend zapor, hišni zapor in delo v splošno korist, ki so v osrednjem delu diplomskega dela tudi podrobneje predstavljeni. Diplomsko delo se zaključuje z opredelitvijo sodne rehabilitacije kot možnosti, ki obsojencem na podlagi vzornega vedenja nudi izbris iz kazenske evidence in posledično povzroči, da so v družbi obravnavani kot nekaznovani.. Ključne besede: zaporna kazen, hišni zapor, vikend zapor, delo v splošno korist, sodna rehabilitacija..

(4) ABSTRACT This dissertation deals with imprisonment in Slovenia, its serving, alternative sentences and judicial rehabilitation, which leads to deletion of the conviction from criminal records. The first part presents institutions, which are later described in detail in the body of the dissertation. The entire dissertation forms the course from the pronouncement of the sentence and imprisonment, up to the deletion of the conviction. In the body of the dissertation the serving of prison sentences in Slovenian prisons are presented, as well as the procedure for execution of the sentence. Different factors over the years have led to the realization that imprisonment is not the only appropriate form of punishment for perpetrators, and based on these factors alternative methods of sentences serving have been developed. In our legislation, the alternative sentences are weekend imprisonment, home incarceration and community service. The dissertation concludes with judicial rehabilitation as an option which offers convicts on the basis of their exemplary behaviour a chance for their criminal record to be deleted from the records which causes them to be treated as nonoffenders in society.. Key words: imprisonment, weekend imprisonment, home incarceration, community service, judicial rehabilitation..

(5) Kazalo 1. Uvod .................................................................................................. 1 2. Splošno o zaporni kazni, njenem prestajanju, alternativah zaporne kazni in sodni rehabilitaciji ..................................................................................... 2 3. Zaporna kazen in njeno prestajanje ...................................................... 4 3.1. Zavodi za prestajanje kazni v Sloveniji ............................................ 5 3.2. Potek prestajanja zaporne kazni ..................................................... 9 3.3. Prekinitev prestajanja zaporne kazni ............................................. 12 4. Alternative zaporni kazni .................................................................... 13 4.1. Probacijska služba ....................................................................... 14 4.2. Zapor ob koncu tedna ................................................................. 14 4.3. Hišni zapor ................................................................................. 15 4.4. Delo v splošno korist ................................................................... 16 5. Sodna rehabilitacija ........................................................................... 18 6. Zaključek .......................................................................................... 21 7. Bibliografija ...................................................................................... 22 7.1. Literatura ................................................................................... 22 7.2. Članki......................................................................................... 22 7.3. Zakonodaja ................................................................................ 23 7.4. Internetni viri.............................................................................. 23 7.5. Sodna praksa .............................................................................. 24.

(6) 1. Uvod Sodišča po v Sloveniji in po svetu so pristojna za ugotavljanje ali je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali ga je storil obdolženec. V primeru, da sodišče obdolženca obsodi na kaznivo dejanje zaporne kazni, se ga napoti na prestajanje kazni v ustrezni zavod za prestajanje zaporne kazni. V diplomski nalogi je predstavljen potek prestajanja zaporne kazni ter zavodi v katerih se le-ta prestaja. Skozi pisanje diplomske naloge se je v literaturi konstantno ponavljala kritika zoper naše zaporne zavode glede neprimernih razmer v katerih obsojenci živijo. Obsojenci, ki jim sodišče izreče alternativno obliko prestajanja zaporne kazni, so na srečo odmaknjeni od razmer v slovenskih zavodih za prestajanje zaporne kazni, saj lahko večino časa prebivajo doma. Alternativne oblike so kot pojav za prestajanje zaporne kazni definitivno spremenile način kako obsojenci prestajajo svojo kazen. Gledano iz vidika rehabilitacije, ki naj bi bila obsojencu na voljo tako v času prestajanja kazni kot tudi po njej, je brez dvoma bolj uspešna pri alternativnih sankcijah, saj ni popolne izključenosti iz družbe ter posledično odmika iz družinskega okolja. Osnovno vodilo pri izreku kazenskih sankcij je individualizacija sankcije, ki je pomembna tako pri izreku zaporne kazni kot tudi njenih alternativnih oblikah prestajanja. Prav ta individualnost pri izbiri alternativne oblike vzame v zakup osebnost in sposobnost obsojenca za ugotovitev primerne sankcije, ki bo posledično imela tudi uspešen specialno preventivni učinek na obsojenca. Obsojencem po prestani kazni je na voljo zakonska rehabilitacija, ki povzroči izbris kazenske obsodbe iz evidence. Do izbrisa iz evidence pa lahko pride tudi na podlagi odločitve sodišča, ko odloča ali je prošnja obsojenca za izbris obsodbe upravičena ali ne.. 1.

(7) 2. Splošno o zaporni kazni, njenem prestajanju, alternativah zaporne kazni in sodni rehabilitaciji Zaporna kazen je v Sloveniji skrajni ukrep, ki se uporabi za kaznovanje obsojenega polnoletnega storilca kaznivega dejanja, ko ni mogoče uporabiti drugega blažjega ukrepa. Po 45.a členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je kazen predpisana kot ukrep, s katerim “država varuje temeljne vrednote in načela pravnega reda, vzpostavlja zavedanje storilca kaznivega dejanja in drugih o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj, predvsem pa ob spoštovanju človeškega dostojanstva in osebnosti storilca kaznivega dejanja omogoča, da se storilcu z ustrezno sankcijo omogoči dostojno vključevanje v skupno družbeno okolje.”1 Namen kaznovanja je torej vplivanje na storilca, da se prepreči njegovo prihodnjo izvrševanje kaznivih dejanj v življenju in da se mu omogoči integracijo v družbo po prestani kazni. Od veljavnih načel kazenskega materialnega prava ima pri postopku izbire zaporne kazni, kot tudi pri njenih alternativnih oblikah prestajanja velik pomen načelo individualizacije kazenskih sankcij. Sodni organi so tako dolžni upoštevati osebnost, družinsko življenje, zaposlenost in sposobnost obsojenca tako pri izbiri zaporne kazni, kot tudi pri izbiri najprimernejše alternativne oblike sankcije, ki je na voljo glede na izpolnjenost zakonskih formalnih pogojev za ustrezno alternativno obliko prestajanja kazni. Z zaporno kaznijo dosledno zasledujemo zakonsko določena cilja socialne in generalne prevencije, kar pomeni, da mora imeti kazen negative učinke na storilca kaznivega dejanja, prav tako pa mora od storitve kaznivih dejanj odvračati druge ljudi. Tudi pri izreku alternativne oblike zaporne kazni mora sodišče upoštevati tako ti dve načeli, kot tudi že prej omenjeno načelo individualizacije kazenske sankcije obsojencu. Slovenija je alternative oblike izvajana zaporne kazni uzakonila na podlagi Evropske zakonodaje in na podlagi dokumentov Sveta Evrope, ki so določili, da je za kaznovanje obsojencev lahko primerna še druga oblika kazni, ne le zaporna, saj lahko alternativne in manj omejujoče kazni glede na odvzem prostosti in izključitev iz družbe, pozitivno vplivajo na storilce kaznivih dejanj, lažja pa je tudi kasnejša rehabilitacija.2 V veljavnem Kazenskem zakoniku je kot splošni minimum določena zaporna kazen enega meseca, kot splošni maksimum pa trideset let. 3 Za kazniva dejanja genocida, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo in agresijo je ob izpolnjevanju pogojev določenih v 46/2 členu KZ-1 predvidena tudi kazen dosmrtnega zapora. 4 Starejša teorija je bila mnenja, da zaporna 1. KZ-1, člen 45.a Povzeto po: Nadzor nad izvajanjem hišnega zapora, Pravna praksa, 2010, št. 43, str. 10. 3 KZ-1, člen 46/1. 4 Povzeto po: Bavcon Ljubo, Šelih Andreja, Korošeč Damijan, Ambrožič Matjaž, Filipčič Katja, Kazensko pravo, šesta izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2014, stran 388. 2. 2.

(8) kazen do šest mesecev pomeni za zapornika več negativnih kot pozitivnih posledic. Danes je mnenje teorije, da je narava zaporne kazni povračilne narave in pomemben je specialno preventivni pomen ter kasnejša možnost rehabilitacije.5 Glavna povoda za uveljavitev alternativnih oblik kaznovanja sta vpliv drugih zapornikov na obsojenca in kasnejša stigmatizacija s strani družbe, ki se pojavlja, ko obsojenca odstranimo iz družbe in ga osamimo. Eden izmed glavnih razlogov je prepričanje, da kratkotrajne zaporne kazni niso učinkovite in z alternativnimi oblikami, pri katerih se obsojenca ne izključi popolnoma iz družbe ne pride do tako velikih negativnih učinkov, kot v primeru prestajanja kazni v zaporu, kjer pride do popolne odstranitve iz družbe. Zaporna kazen je tako postala zaradi prenatrpanosti zavodov za prestajanje kazni neprimeren ukrep za kaznovanje storilcev, ki so zaradi storitve kaznivega dejanja obsojeni na milejše kazni. V Republiki Sloveniji so kot alternativni načini prestajanja zaporne kazni uzakonjeni vikend zapor oziroma zapor ob koncu tedna, ko zapornik dela ali pa se izobražuje na prostosti, v zaporu pa preživi samo dela proste dneve. Druga alternativna oblika določa, da se kazen zapora do devetih mesecev nadomesti s hišnim zaporom. 6 Kot novejša sankcija je pri nas predvideno delo v splošno korist, ki se določi tako, da ustreza sposobnosti obsojenca in njegovi strokovnosti ter zmožnosti za delo. Obsojenec prestaja kazen zapora v enem izmed zavodov za prestajanje kazni v Sloveniji. V zavodu je potrebno ohraniti strogo ločenost moških, ženskih in mladoletnih obsojencev. Zaradi lažjega nadzorovanja zapornikov in stopnje njihovega kaznivega dejanja so zaporniki nameščeni v tri oddelke, in sicer v zaprti, odprti ali polodprti oddelek. Med seboj se ti oddelki ločijo po stopnji varovanja in po stopnji bonitet, ki zaporniku pripadajo glede na izvršeno kaznivo dejanje. “Če je obsojencu izrečena kazen zapora do petih let, lahko sodišče odredi, da jo prestaja v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku; če mu je bila izrečena kazen zapora do osmih let, pa lahko sodišče odredi, da jo prestaja v polodprtem zavodu ali oddelku.”7 Obsojence kaznivega dejanja spremlja določena stigma, ki lahko privede do neenake obravnave storilca po prestani kazni v družbi. Da do te diskriminacije ne bi prišlo, se je uveljavila rehabilitacija kot pomoč za enakopravno obravnavo obsojencev, ki so prestali dosojeno in izrečeno kazen. Rehabilitacija povzroči, da se obsojencu po prestani kazni vrnejo vse pravice, ki jih imajo neobsojene osebe. Ob tem se lahko odpravijo tudi posledice obsodbe in storilec po poteku zakonsko določenega časa šteje za neobsojenega. Posebna vrsta rehabilitacije je sodna rehabilitacija, ki ustvarja enake učinke kot zakonska, ob upoštevanju, da obsojenec po prestani kazni ne stori novega kaznivega dejanja. Do sodne rehabilitacije pride obsojenec 5. Povzeto po: Bavcon Ljubo, Šelih Andreja, Korošeč Damijan, Ambrožič Matjaž, Filipčič Katja, Kazensko pravo, šesta izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2014, stran 387. 6 KZ-1, člen 86/4. 7 KZ-1, člen 86/3.. 3.

(9) tako, da sodišče na podlagi podatkov o življenju storilca po prestani kazni odloči ali mu sodno rehabilitacijo odobri ali ne.. 3. Zaporna kazen in njeno prestajanje Med vsemi vrstami kazni je kazen zapora uveljavljena kot najbolj zastrašujoča in vsebuje najvišjo stopnjo povračilnosti. Poročilo Sveta Evrope iz leta 2014 je pokazalo, da so zavodi za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami prenatrpani. Poročilo je prav tako pokazalo, da je med letom 2013 in 2014 prišlo do 11,8 odstostnega dviga zapornikov v naših zavodih za prestajanje zaporne kazni. Poročilo iz leta 2016 pa ugotavlja, da je med letom 2014 in 2015 prišlo do upada za 8,2 odstotka.8 Po podatkih iz letnega poročila uprave za izvrševanje kazenskih sankcij iz leta 2017 “je bilo v letu 2017 v povprečju na dan zaprtih 1.348 oseb, kar pomeni 29 manj kot leto prej.”9 Prav tako je Svet Evrope leta 2017 izvedel nadzor nad slovenskimi zapori in ugotovil, da so naši zapori še vedno maksimalo zasedeni, je pa opažen malenkosten upad v številu zapornikov glede na prejšnja leta. Prenatrpanost zavodov oziroma neprimerna infrastruktura in zastarana oprema povzročajo težave, saj zaporniki nimajo nikakršne možnosti za zasebnost. Na Evropskem sodišču za človekove pravice, so zaradi nečloveških razmer v Slovenskih zavodih za prestajanje zaporne kazni obravnavali tri primere. Najbolj znana je sodba Štrucl in ostali proti Sloveniji, v kateri so obsojenci navajali neprimerne razmere za bivanje. Sodišče za človekove pravice je odločalo tudi v zadevi Mandić in Jović, kjer sta pripornika prestajala pripor v zavodu za prestajanje zaporne kazni v Ljubljani. Tako kot obsojenci v zadevi Štrucl in ostali, tudi Mandić in Jović navajata neprimerne razmere za bivanje. V zadevi Mandić in Jović je bilo ugotovljeno, da je v eni sobi nastanjenih šest pripornikov, v sobi pa ni niti ustreznega prezračevanja. 10 Evropsko sodišče za človekove pravice je Republiki Sloveniji naložilo plačilo odškodnine na podlagi ugotovitve, da je nastanitev večjega števila obsojencev v velikih sobah neprimerna, še posebej pa ima takšna namestitev vpliv na pripornike, ki imajo zelo omejeno svobodo gibanja. 11 Razmere v zavodu za prestajanje zaporne kazni Ljubljana je obravnavalo Evropsko sodišče za človekove pravice tudi v zadevi Praznik, v kateri je pritožnik prestajal zaporno kazen v zaprtem oddelku. Sodišče se je v zadevi Praznik sklicevalo na že prej omenjeno sodbo Štrucl in ostali, na podlagi enakega dejanskega stanja in tudi v tej zadevi je Slovenija morala plačati odškodnino.12 V poročilu je zapisano, da ima zavod za prestajanje zaporne kazni Maribor težave s konflikti med zaporniki zaradi črnega trga, saj v zavodu poteka 8. Povzeto po: Cauncil of Europe, Annual penal statistic, SPACE I, Survey 2015, stran 54. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, letno poročilo 2017, stran 3. 10 Povzeto po: Sodba Mandić in Jovič proti Sloveniji 11 Povzeto po: Sodba Mandić in Jović proti Sloveniji 12 Povzeto po: Sodba Praznik proti Sloveniji 9. 4.

(10) preprodaja zdravniško predpisanih zdravil. Do te težave je prišlo zaradi dejstva, da so zdravila delili pazniki in ne zdravniško osebje, kar je pripeljalo do posesti nedovoljenih substanc med zaporniki.10 Do trgovanja s prepovedanimi substancami prihaja tudi v drugih slovenskih zavodih za prestajanje zaporne kazni, kadar ni ustreznega nadzora nad dejanji obsojencev, prav tako pa do tega lahko privede dejstvo, da lahko imajo zaporniki pri sebi v času prestajanja zaporne kazni določeno vsoto denarja. Svet Evrope je podal pobudo za spremembo določbe po kateri bi obsojenci namesto fizičnega denarja uporabljali plačilne kartice oziroma posebno valuto veljavno v zavodu.13 Mladoletnim obsojencem se izreče zaporna kazen za kazniva dejanja s predpisano kaznijo nad 5 let. “Zaporna kazen ne sme biti krajša od 6 mesecev in ne daljša od 5 let,”14 to kaže na dejstvo, da je minimalno trajanje zaporne kazni za mladoletnike daljše kot za polnoletne, ki lahko traja najmanj 15 dni. Le v primeru najhujših kaznivih dejanja, ki jih storijo mladoletniki, se lahko izreče zaporna kazen do 10 let. Dejstvo, da je za mladoletne najkrajši možni čas prestajanja zaporne kazni daljši kot za polnoletne obsojence, kaže za to, da je primarni cilj zakonodajalca v Sloveniji, da ima zaporna kazen za mladoletnega obsojenca vzgojni in ne kaznovalni učinek. Mladoletni obsojenci imajo v času trajanja izvrševanja zaporne kazni enake pravice kot odrasli obsojenci, z razliko, da imajo nekatere pravice mladoletnih obsojencov prednost pred drugimi, kot primer šolanje ima prednost pred delom, osamitev mladoletnega obsojenca lahko traja največ 7 dni medtem, ko osamitev odraslega obsojenca lahko traja do 21 dni, v primerjavi z odraslimi zaporniki imajo mladoletni obdolženci zagotovljene tri ure gibanja na prostem v primerjavi z dvema, ki so zagotovljene odraslim.15. 3.1. Zavodi za prestajanje kazni v Sloveniji V Republiki Sloveniji imamo zavode za prestajanje zaporne kazni, ki vsebujejo zaprti, odprti in polodprti režim prestajanja kazni zapora. Med seboj se ti režimi razlikujejo po stopnji varovanja in omejevanja svobode. Zavodi za prestajanje kazni v Sloveniji so na Dobu, Igu, Celju, Mariboru, Kopru in v Ljubljani. Ženske prestajajo kazen v zavodu za prestajanje zaporne kazni na Igu, mladoletni pa v zavodi za prestajanje zaporne kazni v Celju. Kazni do enega leta in pol pa se prestajajo v regionalnih zavodih v Ljubljani, Mariboru in Kopru.. 13. Povzeto po: Report to the Slovenian Government on the visit to Slovenia carried out by the European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment (CPT) from 28 March to 4 April 2017, stran 20. 14 Obravnavanje mladoletnih prestopnikov v sloveniji - analiza stanja in osnutek zakona, stran 19. 15 Povzeto po: obravnavanje mladoletnih prestopnikov v sloveniji - analiza stanja in osnutek zakona, stran 21.. 5.

(11) Največji zavod za prestajanje zaporne kazni je na Dobu, kjer kazen prestajajo moški polnoletni obsojenci iz območja celotne Slovenije. Pogoj, da obsojenec prestaja zaporno kazen v tem zavodu, je da mu je izrečena zaporna kazen, ki je daljša od enega leta in pol, pa do trideset let. Po podatkih, ki jih je v svojem nadzoru zabeležil Varuh človekovih pravic leta 2017 je uradna kapaciteta zavoda 449 oseb. 16 Zavod za prestajanje zaporne kazni Dob je razdeljen na tri stavbe, ki se med seboj ločijo po oddelkih. Odprti oddelek se imenuje Puščava, polodprti oddelek Slovenska vas in zaprti oddelek Dob. V zavodu na Dobu je v odprtem oddelku obsojencem dovoljena uporaba in posest mobilnega telefon, prav tako imajo dostop do svetovnega spleta. Druga bistvena razlika je, da imajo obsojenci, ki so nastanjeni v odprti oddelek možnost izhodov zunaj zavoda medtem, ko je obsojencem iz zaprtega oddelka to prepovedano. Obsojenci v zaprtem oddelku v primeru, da opravljajo delo, le-tega opravljajo znotraj zavoda medtem, ko obsojenci iz odprtega oddelka delo lahko opravljajo tudi zunaj zavoda. Zaporniki odprtega oddelka imajo pri sebi svoja oblačila in obutev, dovoljeni so jim tudi izhodi v bližnjo prodajalno, da si zagotovijo potrebščine, ki jih potrebujejo a ne smejo biti na seznamu prepovedanih po hišnem redu. Vsak obsojenec ima lahko pri sebi določeno vsoto gotovine in obsojenci odprtega oddelka lahko posedujejo največ 500 evrov gotovine.17 Zaradi že večkrat omenjene prostorske stiske, je posredoval tudi Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, ki je pozval Republiko Slovenijo k ustrezni namestitvi obsojencev ter izgradnji novih prostorov zavoda za prestajanje zaporne kazni Ljubljana. Na njihovo posredovanje je odgovorila Vlada Republike Slovenije, ki je zagotovila, da bodo začeli z gradnjo, razpis za izvajalca je bil tako objavljen leta 2017.18 Drugi največji zavod za prestajanje zaporne kazni je v Mariboru, kjer kazen prestajajo obsojenci, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen do enega leta in pol. Odprti oddelek zavoda se nahaja v Rogozi, kjer lahko sprejmejo 36 obsojencev, zaprti in polodprti oddelek pa v Mariboru, kjer je uradna kapaciteta 146 oseb. Pod okrilje zavoda za prestajanje zaporne kazni Maribor spada tudi oddelek v Murski Soboti s kapaciteto 34 oseb. V zavodu za prestajanje zaporne kazni v Mariboru in oddelku Murska Sobota so nastanjeni tako priporniki kot tudi obsojenci medtem, ko so v oddelku Rogoza nastanjeni samo obsojenci.19 Ženske obsojenke prestajajo kazen v zavodu za prestajanje zaporne kazni na Igu, kjer je skupna kapaciteta za 103 osebe. V zavodu prestajajo kazen polnoletne obsojenke z izrečeno kaznijo zapora nad tri leta in mladoletne obsojenke, prav tako pa izvajajo tudi priporne kazni. V zavodu imajo na 16. Povzeto po: Varuh človekovih pravic, poročilo o opravljenem obisku, zavod za prestajanje zaporne kazni Dob, stran 5. 17 Povzeto po: MMC, Pogled na življenje odprtega oddelka Doba, kjer kazen prestaja Janša. 18 Povzeto po: odgovor vlade Republike Slovenije na poročilo petega periodičnega obiska evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v Republiki Sloveniji, ki je potekal od 28. Marca do 4. Aprila 2017, stran 6. 19 Povzeto po: Zavodi za prestajanje zaporne kazni in prevzgojni dom. 6.

(12) oddelku za prestajanje zaporne kazni 85 postelj, od tega jih je 43 na zaprtem oddelku, 26 na polodprtem in 16 na odprtem oddelku.20 Leta 2017 so odprti oddelek premestili v samostojno stavbo, ki stoji ob glavni stavbi. Mladoletni obsojenci prestajajo kazen v zavodu za prestajanje zaporne kazni Celje. V zavodu so nastanjeni tako obsojenci kot tudi priporniki, skupna kapaciteta obsega 96 oseb medtem, ko je maksimalna kapaciteta za mladoletne obsojence 65 oseb. Mladoletne osebe, ki jim je izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, prestajajo kazen v prevzgojnem domu Radeče, ki lahko sprejme 47 oseb. Mladoletni obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v zavodu za prestajanje zaporne kazni v Celju se lahko kadarkoli tekom šolskega leta vključijo v sistem brezplačnega izobraževanja. Izobraževanje je za mladoletne obsojence kritičnega pomena, saj daje obsojencem znanje in veščine za opravljanje del po prestani zaporni kazni.21 Izobraževanje je omogočeno tako zunaj kot tudi znotraj zavoda. V prevzgojnem domu Radeče je mladoletnim na voljo vrsta izobraževalnih programov, mladoletni obsojenci lahko pridobijo veščine na področju oblikovanja lesa, ličarstva, kovinarstva, mizarstva, na voljo so izobraževanja za natakarje, avtoserviserje, bolnišnične negovalce, turistične tehnike ter inštalaterje strojnih instalacij.22 Ob končanem šolanju pridobijo spričevalo, iz katerega pa ni moč ugotoviti, da je bilo izdano iz strani zavoda oziroma, da je oseba pridobila izobrazbo v času prestajanja zaporne kazni. Cilj izobraževanja in predvsem praktičnega usposabljanja je, da mladoletniki pridobijo delovne navade, ki jih potrebujejo, da po vrnitvi v vsakdanje življenje najdejo in tudi obdržijo ustrezno zaposlitev. Zaradi starosti imajo mladoletni obsojencu v prevzgojnem zavodu vsakodnevno možnost razgovora s pedagogi, brez predhodne najave imajo na voljo ustrezno strokovno pomoč, ki jo nudijo psihologi. Da bi mladoletnikom zagotovili kar se da uspešno vključitev v družbo jim je na voljo tako športno udejstvovanje kot tudi različni izleti in možnost udeleževanja različnih prireditev. K zavodu za prestajanje zaporne kazni Koper spada tudi oddelek v Novi Gorici. Zavod v Kopru sprejme 110 oseb medtem, ko oddelek Nova Gorica sprejme le 28 oseb. V obeh stavbah so nastanjeni tako obsojenci kot tudi priporniki. Tako v Novi Gorici kot tudi v Kopru imajo odprti, polodprti in zaprti oddelek.23 Zavod za prestajanje zaporne kazni Ljubljana je razdeljen na več lokacij. Osrednja lokacija je v Ljubljani na Povšetovi ulici, k zavodu Ljubljana spada tudi oddelek Novo Mesto ter odprti oddelek Ig. Na centralni lokaciji zavoda na Povšetovi ter na oddelku v Novem Mestu se izvaja tako zapor kot tudi pripor medtem, ko se v zavodu za prestajanje zaporne kazni na Igu izvajajo samo 20. Povzeto po: Varuh človekovih pravic, poročilo o opravljenem obisku, zavod za prestajanje zaporne kazni Ig, stran 1. 21 Povzeto po: Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, letno poročilo 2017, stran 35. 22 Povzeto po: Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, letno poročilo 2017, stran 39. 23 Povzeto po: Zavodi za prestajanje zaporne kazni in prevzgojni dom.. 7.

(13) zaporne kazni. V centralnem zavodu je uradna kapaciteta 135 oseb, na oddelku v Novem Mestu 35 in v odprtem oddelku Ig 27 oseb.24 V zavodih za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji je kot že omenjeno veliki problem prostorska stiska, saj ni na voljo dovolj prostorov glede na število obsojencev, ki so poslani na prestajanje zaporne kazni v zavode. Kot opomin na te težave je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v sodbi Štrucl in drugi iz leta 2011. Sodba je bila izrečena na podlagi pritožnikovih trditev, ki so prestajali zaporno kazen v Zavodu za prestajanje zaporne kazni v Ljubljani in so kot podlago navajali nečloveške razmere za bivanje v zavodu, v katerem so prestajali zaporno kazen. Evropsko sodišče za človekove pravice je dosodilo v njihovo korist in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je bilo Republiki Sloveniji določeno, da jim izplača odškodnino.25 Večina zavodov je nastanjena v starejših stavbah, ki prvotno niso bile namenjene zavodom za prestajanje zaporne kazni, posledično tudi infrastruktura ni urejena tako, da bi bilo zagotovljeno standardom, ki se zahtevajo oziroma pričakujejo od zavoda. V času prestajanja zaporne kazni je obsojencem na voljo možnost zaposlitve tako znotraj kot tudi zunaj zavoda. Za opravljanje dela zunaj zavoda je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi, v kateri mora biti zapisano, da v primeru negativnega vpliva dela na obsojenčev osebni načrt lahko zavod odstopi od pogodbe.26 Znotraj zavoda opravljajo obsojenci hišna dela, kot so na primer čiščenje, kuhanje, delo v pekarni, pomivalnici ali likarnici, v nekaterih zavodih je na voljo tudi delo hišnikov in urejevalcev okolja. Za svoje delo so obsojenci ustrezno plačani v skladu s Pravilnikom o plačilu za delo obsojencev. Prvi odstavek drugega člena določa da “ta pravilnik velja za obsojence, ki delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, obsojence, ki delajo na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda in za obsojence, ki delajo pri pravnih in fizičnih osebah zunaj zavoda.”27 Mladoletniki, ki opravljajo delo, ki pripomore k ohranitvi čistoče zavoda ne dobijo plačila. Plačilo se določa glede na količino in kakovost opravljenega dela in se ga določa na podlagi tarifne skupine, ki je objavljena v Pravilniku o plačilo za delo obsojencev v 10/5 členu. Če obsojenec opravlja delo nadpovprečno dobro se mu lahko kot oblika stimulacije poveča plača v odstotkih, ki jih določajo kriteriji v 14/1. členu pravilnika. Skupno se lahko plačilo za nadpovprečen uspeh pri delu poveča za 60 odstotkov, v primeru podpovprečnega dela pa se lahko zmanjša plačilo za največ 30 odstotkov.28 Tudi obsojenci, ki opravljajo delo v skladu z določili v zakonu so tako kot nekaznovani delavci na prostosti upravičeni do višjega plačila v primeru nočnega dela, dela na dela prosti dan ali v primeru dela preko delovnega časa. Dodatek za navedene dneve se zaračunava po tarifi, ki je navedena v pravilniku.. 24 25 26 27 28. Povzeto po: Zavodi za prestajanje zaporne kazni in prevzgojni dom. Povzeto po: Sodba sodišče ESČP, zadeva Štrucl in drugi. Povzeto po: Pravilnik o izvrševanju kazni zapora, člen 35. Pravilnik o plačilu za delo obsojencev, člen 2/1. Povzeto po: Pravilnik o plačilu za delo obsojencev, člen 14.. 8.

(14) Zavodi za prestajanje zaporne kazni ne bi obstajali brez javnih uslužbencev, ki imajo v upravi redno zaposlitev, decembra leta 2017 jih je bilo v slovenskih zavodih zaposlenih kar 861, od tega jih je 38, ki imajo priznan status invalida.29 Javnim uslužbencem, ki dnevno delajo z zaporniki je zagotovljeno tudi ustrezno spremljanje tako fizičnega kot tudi psihološkega zdravja.. 3.2. Potek prestajanja zaporne kazni Splošna pravila za urejanje odnosov v zaporu so: nepristranska uporaba pravil, vodenje evidence zaprtih oseb, upoštevanje klasifikacije obsojenih in ločevanje moških, žensk in mladoletnikov. Zapornikom je potrebno za nemoteno in dostojno preživljanje zaporne kazni omogočiti ustrezne bivalne pogoje, prehrano in zdravstveno oskrbo, prav tako jim je treba omogočiti stike z zunanjim svetom. Da bi se zagotovila optimalna vključitev obsojencev v socialno okolje po prestani zaporni kazni si slovenski sistem prizadeva, da bi ponudil zapornikom možnost pridobivanja določenih poklicnih znanj in zagotovitev socialnih stikov z najbližjimi sorodniki. Potek prestajanja zaporne kazni je leta 2006 s svojim priporočilom, ki ga večina pozna pod imenom Evropska zaporska pravila, opredelil Svet Evrope. V svojem priporočilu je izpostavljeno varovanje človekovih pravic obsojencev, ki prestajajo zaporno kazen ter nalaga državam, da poskrbijo za ustrezno integracijo obsojencev v družbo že v času prestajanja zaporne kazni. Priporočilo zajema vse aspekte prestajanja zaporne kazni, od ustreznega sprejema v zavod, do prehrane in nastanitve ter pravnih sredstev.30 Pod okriljem Evropske komisije deluje odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, ki je konec marca 2017 obiskal slovenske zavode za prestajanje zaporne kazni in na podlagi tega napisal poročilo. V poročilu je med drugim opomnil, da je potrebno zagotoviti obsojencem zadovoljiv program dejavnosti, ki naj cilja na to, da bodo obsojenci več časa dnevno preživeli zunaj svojih sob in se ukvarjali z raznimi aktivnostmi kot so rekreacija, izobraževanje ter druženje.31 Ureditev izvrševanja zaporne kazni v Sloveniji temelji na tako imenovanem upravnem modelu, v katerem so pristojnosti razdeljene med posamezne zavode in Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. 32 V slovenskih zavodih večina obsojencev ne prestane celotno izrečene dolžine zaporne kazni, saj obstajajo instituti, ki omogočajo, da obsojenec pod določenimi pogoji odide na prostost pred iztekom kazni. Eden takih je pogojni ali predčasni odpust po odločitvi direktorja zavoda za prestajanje kazenskih sankcij.. 29. Povzeto po: Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, letno poročilo 2017, stran 105. Povzeto po: Evropska zaporska pravila. 31 Povzeto po: Odgovor vlade Republike Slovenije na poročilo petega periodičnega obiska evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja v Republiki Sloveniji, ki je potekal od 28. Marca do 4. Aprila 2017, stran 7. 32 Povzeto po: Filipčič Katja, Šelih Alenka, Kriminologija, stran 546. 30. 9.

(15) Kazenski zakonik v 85. členu določa ravnanje z obsojenci. “Z obsojenci je potrebno ravnati človeško, spoštovati njihovo osebno dostojanstvo ter varovati njihovo telesno in duševno celovitost.” 33 Tudi Ustava Republike Slovenije v 5. členu določa, da je potrebno vsakomur zagotoviti nedotakljivost telesne in duševne celovitosti kot del njegove zasebnosti in osebnostnih pravic.34 Ob sprejemu v zavod za prestajanje zaporne kazni se za vsakega obsojenca posebej načrtuje in zapiše osebni načrt. Osebni načrt predstavlja dogovor med obsojencem in zavodom in zajema celoten potek prestajanja zaporne kazni, ki je individualiziran za vsakega obsojenca posebej. V načrt se vpiše potek prestajanja kazni, obsojenčeve cilje tekom prestajanja kazni ter aktivnosti, pri katerih bo udeležen. Načrt se zaradi individualizacije lahko tekom časa, ki ga obsojenec prebije v zavodu spremeni ali dopolni. Potek prestajanja zaporne kazni poteka tako, da se najprej obsojenca s strani okrožnega sodišča pozove na prestajanje zaporne kazni. V pozivu se navede začetek izvrševanja zaporne kazni in zavod, v katerem bo zaporno kazel izvrševal.35 Zakonsko je določen rok, ki poziva obsojenca, da začne izvrševati zaporno kazen v obdobju od osmih dni do enega meseca od poziva. V primeru izmikanja se odredi prisilna privedba obsojenca v njemu določen Zavod za prestajanje zaporne kazni. Obsojenec začne izvrševati zaporno kazen, ko se zglasi v ustreznem zavodu, kjer naprej poteka sprejem obsojenca. V postopku sprejema se obsojenca evidentira. Ob sprejemu mora izročiti vse predmete, ki jih ne sme imeti pri sebi v času prestajanja zaporne kazni.36 Potrebno ga je poučiti o hišnem redu, njegovih pravicah in dolžnostih, ki jih ima v času bivanja v zavodu. V času prestajanja zaporne kazni se mora obsojencu zagotoviti varno bivanje, ustrezne zdravstvene in higienske razmere. Po določbi Pravilnika o izvrševanju zaporne kazni je potrebno “obsojencu omogočiti prhanje najmanj dvakrat tedensko in tudi vsak dan, ko obsojenec dela.” 37 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) določa, da lahko ima zapornik pri sebi v času prestajanja kazni določeno vsoto gotovine, v primeru, da zavod to dopušča pa tudi določene tehnične naprave.38 Da se zagotovi ustrezno zdravstveno stanje obsojenca in njegovo vzdrževanje, mu je potrebno omogočiti najmanj dve uri dnevno prosto gibanje in ustrezno prehrano, ki jo potrebuje glede na svojo telesno stanje in ki je v sklad z njegovim verskim prepričanjem. Prav tako je potrebno zagotoviti ustrezno zdravstveno nego, v primeru da je le-ta potrebna. 33 34 35 36 37 38. KZ-1, člen 85/3. Ustava Republike Slovenije, člen 35. Povzeto po: ZIKS-1, člen 18. ZIKS-1, 29/3 Pravilnik o izvrševanju kazni zapora, 32/1. Povzeto po: ZIKS-1, člen 41.č. 10.

(16) Obsojenci pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe nimajo možnosti izbire zdravnika, jim pa je zagotovljeno testiranje za okuženost z virusom HIV ter virusom hepatitisa. Možna so tudi cepljenja proti hepatitisu B in klopnemu meningoencefalitisu. 39 V večini zavodov zdravnik ni dnevno prisoten, je pa prisotna medicinska sestra zaposlena v okviru Ministrstva za pravosodje, vsak dan razen ob dela prostih dnevih. Te medicinske sestre “po navodilih zdravnikov in iz varnostnih razlogov razdelijo in delijo psihiatrično terapijo, substitucijsko terapijo, naročajo zaprte osebe na specialistične preglede izven zavoda in organizirajo spremstva pravosodnih policistov, z območno lekarno skrbijo za nabavo zdravil in opravljajo druge preventivne zdravstvene naloge, ki pomembno vplivajo na zdravje zaprtih oseb.”40 Posebej je poskrbljeno za noseče obsojenke, ki rodijo v času prestajanja zaporne kazni. Njim je potrebno omogočiti v kolikor je to le mogoče glede na stanje zavoda v katerem prestaja kazen, da lahko do otrokovega enega leta, obdržijo otroka pri sebi v zavodu, po poteku tega časa pa se otrok odda očetu ali drugim sorodnikom.41 Zaradi izvajanja disciplinske kazni je možno obsojenca ki prekrši pravila v zavodu premestiti v samico. Premestitev v samico za obsojenca pomeni, “da mora obsojenec prebivati sam, v določenem prostoru, kolikor traja izrečena kazen, razen ob obiskih, med dvournim sprehodom na prostem in med delom. Če mu je bila izrečena disciplinska kazen oddaje v samico s pravico do dela.”42 V časi prestajanja kazni v samici mora biti obsojencu zagotovljena zdravstvena oskrba dvakrat tedensko.43 Obsojenci so v času prestajanja zaporne kazni izključeni iz družbe in za ohranitev ustreznih socialnih stikov jim je potrebno zagotoviti, da so lahko v stiku z ožjimi družinskimi člani preko pisnega občevanja ter preko telefonskih klicev. Prav tako imajo pravico do obiskov, ki so omejeni na dva dneva v tednu, za ožje družinske člane, za drugi osebe pa je potrebno dovoljenje direktorja zavoda.41 V nekaterih primerih obiski, ki potekajo v obliki neposrednega stika med obsojencem in obiskovalcem niso zaželeni in v teh primerih se izvaja obisk preko steklene pregrade, s katero se preprečuje pretežno vnos nedovoljenih substanc v notranjost zavoda. Obsojencem, ki se ustrezno vedejo lahko direktor zavoda dodeli ustrezne ugodnosti. Dodelitev ugodnosti je za obsojence pozitivna motivacija za nekatere pa celo cilj v času prestajanja zaporne kazni, da v času prestajanja kazni upoštevajo hišni red zavoda in se ustrezno vedejo, kar pozitivno vpliva na njihovo rehabilitacijo ter posledično tudi omogoča ohranjanje tesnejših 39. Povzeto po: Priročnik za obsojene osebe ob nastopu kazni zapora, stran 3. Odgovor vlade Republike Slovenije na poročilo petega periodičnega obiska Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalenag ravnanja ali kaznovanja v Republiki Sloveniji, ki je potekal od 28. marca do 4. aprila 2017, stran 9. 41 Povzeto po: ZIKS-1, člen 62/1. 42 Pravilnik o izvrešvanji kazni zapora, člen 97/1. 43 Povzeto po: pravilnik o izvrševanju kazni zapora, člen 99. 40. 11.

(17) stikov z družinskimi člani. Ugodnosti se dodeljujejo ob upoštevanju osebnosti obsojenca, njegovega vedenja do delavcev in drugih obsojencev, prav tako se oceni njihova zanesljivost in zmožnost spoštovanja dogovora. Ugodnosti v zavodu se delijo na ugodnosti zunaj zavoda, ki obsegajo izrabo letnega počitka na prostosti, proste izhode iz zavoda ter nenadzorovane obiske zunaj zavoda, prosti izhodi iz zavoda in izhode v spremstvu policijskih uslužbencev. Druga oblika ugodnosti pa so ugodnosti znotraj zavoda, ki zajemajo podaljšane in nenadzorovane obiske in proste obiske v garsonjeri.44 Zaradi zagotavljanja spoštovanja in zagotavljanja pravice do veroizpovedi imajo obsojenci, ki prestajajo zaporno kazen pravico do duhovne oskrbe. ZIKS-1 v 78.a/1 določa: “obsojenci imajo pravico do duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg duhovne oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in omejitve reda v zavodu.” 45 Obsojenci, ki zaradi verskega prepričanja ne uživajo določene hrane morajo imeti možnost, da se prehranjujejo v skladu s svojimi verskimi zahtevami, če je to le možno glede na razmere v zavodu.46 Pravosodni policisti smejo za zagotovitev varnosti in reda opraviti osebni pregled obsojenca, pregledati bivalne prostore ter osebno prtljago obsojencev. Če z drugimi manj nasilnimi sredstvi ni mogoče zagotoviti reda in varnosti se lahko policisti zatečejo k uporabi prisilnih sredstev. “za prisilna sredstva se štejejo sredstva za vklepanje in vezanje, telesna sila, plinski razpršilec, palica, opozorilni strel, strelno orožje in službeni psi.”47 Obsojencem, ki prestajajo zaporno kazen v zavodu za prestajanje zaporne kazni je dovoljenja tudi pravna pomoč. Pravno pomoč lahko izkoristijo v primeru, da pride do kršitev njihovih temeljnih pravic, ki jih imajo v času prestajanja zaporne kazni. Slovensko državno pravobranilstvo je za obsojence “navedlo kar deset različnih pravnih sredstev, kot so na primer nadzorstvo predsednika okrožnega sodišča, neposredno sodno varstvo, upravni spor, ustavna pritožba, pritožba varuhu človekovih pravic, in druga.”48. 3.3. Prekinitev prestajanja zaporne kazni Prestajanje zaporne kazni se prekine na prošnjo obsojenca ali njegovih najbližjih, ki je naslovljena na direktorja zavoda, ki oceni ali obstaja varnostna nevarnost v primeru prekinitve prestajanja kazni. Ob tem obstaja tudi prekinitev prestajanja po uradni dolžnosti. Čas trajanja prekinitve prestajanja se ne všteje v čas izrečen za zaporno kazen. Do prekinitve pride največkrat v primeru hude bolezni in poškodbe za katero ni potrebno bolnišnično 44. Povzeto po: Poročilo uprave za izvajanje kazenskih sankcij leta 2017, stran 69. ZIKS, 78.a/1 46 Povzeto po: Pravilnik o izvrševanju zaporne kazni, člen 2/1. 47 Povzeto po: Priročnik za obsojene osebe ob nastopu kazni zapora, stran 13. 48 Filipčič Katja, Uvajanje vzgojnih ukrepov dela v korist skupnosti in socialnih treningov, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2006. , stran 548. 45. 12.

(18) zdravljenje, vendar oskrba v zavodu ni ustrezna. Vrhovno sodišče republike Slovenije je leta 2001 v sodbi VS13714 odločilo, da zavod kot upravni organ oziroma sodišče samo nista zmožna presoditi ali je oseba sposobna prestajati zaporno kazen zaradi bolezni. V obravnavanem primeru sodišče pokliče izvedenca zdravstvene stroke, ki poda oceno zmožnosti prestajanja zaporne kazni. V zvezi z zdravstvenim stanjem je potrebno prekiniti prestajanje zaporne kazni, če bi se v času kazni zdravstveno stanje obsojenca tako poslabšalo, da bi pustilo trajne posledice na njegovem zdravju.49. 4. Alternative zaporni kazni Sodišče pri izreku alternative kazenske sankcije le-te ne more izreči kot samostojno sankcijo, ampak pride v poštev samo kot nadomestitev zaporne kazni, delo v splošno korist pa lahko nadomesti tudi denarno kazen. Sodišče je pri odločanju o izreku alternativne oblike zaporne kazni vezano izključno na predlog, ki ga je na sodišče naslovila stranka, ki predlaga tak način izvršitve zaporne kazni. Vezanost na predlog torej pomeni, da sodišče samo ne more odločiti da bo obsojenec kazen prestal v obliki hišnega zapora, če tega ni navedeno v predlogu. Edina dolžnost sodišča je, da odloči ali bo predlog sprejet al pa zavrnjen.50 Za vložitev prošnje za prestajanje alternativne oblike zaporne kazni obstajata dva roka, in sicer, obdolženec lahko vloži prošnjo pred izrekom sodbe in sodišče lahko izrek alternativne oblike kazni vključi v sodbo. Druga možnost je, da obsojenec vloži prošnjo po izreku sodbe, v tem primeru pa sodišče izda poseben sklep po pravnomočnosti sodbe, s katero se določi način prestajanja kazni. Sodišče je pri odločanju vezano, da presodi tako formalne kot tudi materialne predpostavke pri katerih se ugotavlja predkaznovanost, storilčeva osebnost in ali bi takšna oblika prestajanja kazni zadostila svojemu namenu. Če sodišču prošnjo za izvršitev zaporne kazni v eni izmed alternativnih oblik poda obsojenec, ki je povratnik, obstaja velika možnost, da sodišče njegovi prošnji ne bo ugodilo, saj povratništvo kaže na neuspelo rehabilitacijo in kazen v alternativni obliki zagotovo ne bi dosegla svojega specialno preventivnega učinka. To tezo je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru, ki je v zadevi številka VSM0023450 zapisalo, da zaradi obsojenčeve predkaznovanosti, prestajanje kazni v alternativni obliki ni primerno. Tudi sklicevanje obsojenca na njegove delovne in družinske obveznosti ne more vplivati na pozitivno odločitev sodišča glede njegove prošnje, če je jasno podano dejstvo, da gre za povratnika.51 Delo v splošno korist je mogoče opraviti za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen do dveh let, razen v primeru, da je obsojenec izvršil kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Vikend zapor za kazniva 49 50 51. Pozveto po: Sklep I Up 17/98, z dne 23.06.1998. Povzeto po: Sklep VSM IV Kp 48290/2010, z dne 03.12.2015 Povzeto po: VSM sklep II Kp 1137/2011, z dne 01.03.2017. 13.

(19) dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen do treh let, razen v primeru, za je izvršeno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Hišni zapor pa za kazniva dejanja, za katera je predpisana zaporna kazen do devet mesecev.52. 4.1. Probacijska služba Pred analizo alternativnih načinov prestajanja zaporne kazni je potrebno omeniti novo nastali institut v Sloveniji na področju izvrševanja alternativnih oblik prestajanja zaporne kazni. “Probacija je izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot način izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ter hišnega zapora na podlagi sodne odločne po kazenskem zakoniku, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom na podlagi odločbe komisije za pogojni odpust po kazenskem zakoniku, dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odločenem pregonu, naloge odprave ali poravnave škode pri odloženem pregonu na podlagi sklepa ali sporazuma državnega tožilca po zakonu, ki ureja kazenski pregon,” 53 tako so v prvem odstavku drugega člena Zakona o probaciji (v nadeljavenju ZPro) opredeljene naloge probacijske službe. Novost v izvrševanju hišnega zapora in dela v splošno korist je torej prinesel novi Zakon o probaciji, ki določa, da se določi varnostno nadzorstvo za te oblike prestajanja zaporne kazni. V primeru hišnega zapora je probacijski uslužbenec dolžan identificirati osebe, ki se nahajajo v stavbi, v kateri prestaja obsojenec kazen. Na podlagi zadnje spremembe Kazenskega zakonika je probacijski uslužbenec od Centra za socialno delo prevzel organiziranje, vodenje in izvrševanje dela v splošno korist. Probacijska služba ni na novo ustanovljen institut v svetu izvrševanja zaporne kazni v Evropi. Idejo o probacijskih uslužbencih je leta 2010 prvi v Evropi prestavil Svet Evrope, ki je opredelil probacijsko službo kot organizirano enoto, ki na zakonsko določen način izvršuje naloge na področju izvrševanja kazni in drugih alternativnih sankcij. 54 Probacijska služba tako v Sloveniji kot tudi v drugih evropskih državah poteka pod okriljem Ministrstva za pravosodje. Ena izmed temeljnih nalog probacijske službe je priprava osebnega načrta, s katerim se opravi individualizacija izvrševanja kazenske sankcije. Z osebnim načrtom se opredelijo stiki s svetovalcem, v primeru opravljanja dela v korist skupnosti se v osebnem načrtu opredeli izvajalec sankcije ter roki za izvedbo tega načrta.55. 4.2. Zapor ob koncu tedna. 52. Povzeto po: Filipčič Katja, Uvajanje vzgojnih ukrepov dela v korist skupnosti in socialnih treningov, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2006. , stran 543. 53 Zakon o probaciji, člen 2/1. 54 Povzeto po: Akcijski načrt ustanovitve probacijske službe s predlogom potrebnih institucionalnih in normativnih sprememb, Vlade republike slovenije leta 2016, stran 11. 55 Povzeto po: ZPro, člen 15.. 14.

(20) Zapor ob koncu tedna ali vikend zapor je predvidena sankcija za storilce kaznivih dejanj za katera je predpisana kazen do treh let in niso obsojeni za kaznovani za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. 56 Kot izhodišče oziroma formalni pogoj za možnost izreka kazni v obliki vikend zapora se šteje kazen, ki jo je sodišče izreklo obsojencu. Obsojenci morajo izpolnjevati pogoj, ki predstavlja materialni pogoj za izrek te oblike kazni, da so osebnostno urejeni in so v rednem delovnem razmerju ali se izobražujejo. 57 Zapor ob koncu tedna pomeni, da obsojenec med tednom dela ali se izobražuje in zaradi teh razlogov biva v svojem okolju. Ob prostih dnevih, kar pomeni ob koncu tedna ali dela prostih dnevih pa biva v zaporu. Ker je potrebno obsojenca med prestajanjem te vrste kazni tudi nadzorovati se je zakonodajalec odločil, da se lahko ta vrsta prestajanja kazni izreče samo obsojencem, ki delajo ali se izobražujejo na območju Republike Slovenije. Izjemoma se lahko ta vrsta kazni dosodi tudi obsojencu, ki dela ali se izobražuje v tujini na podlagi obrazloženih in utemeljenih razlogov, vendar mora tak obsojenec vsake tri mesece sodišču in direktorju zavoda poslati ustrezna dokazila o izpolnjevanju delovnih in šolskih obveznosti.55 Če probacijski uslužbenec ugotovi, da obsojenec ne opravlja navodil, ki so dogovorjena in zapisana v osebnem načrtu mora na to obsojenca opozoriti ali pa probacijskemu uradu predlaga spremembo osebnega načrta.58 Zapor ob koncu tedna oziroma vikend zapor odredi sodišče v sodbi o glavni kazenski zadevi ali pa način izvrševanja kazni določi posebej s sklepom po pravnomočni obsodilni sodbi. Ob upoštevanju smiselnosti uporabe alternativnih sankcij v obliki vikend zapora mora sodišče upoštevati osebnost storilca, da ne bo zlorabil alternativne kazni prav tako pa upošteva ali je storilec zaposlen, samozaposlen oziroma opravlja samostojno kmetijsko dejavnost.56 Na odločitev o uporabi alternativne kazni pomembno vpliva dejstvo, ali se obsojenec izobražuje, torej ima veljaven status dijaka ali študenta. Sodišče ima pri izreku kazni vikend zapora pristojnost, da v izreku kazni samo izbere ali se bo obsojenec med tednom izobraževal ali bo med tednom delal. Pred izrekom je potrebno preveriti ali obsojenec razume pomen kazni ter v skladu z načelom specialne prevencije ali kazen deluje pozitivno na vedenje storilca v prihodnje torej, da kazen doseže svoj namen.. 4.3. Hišni zapor Alternativa zaporni kazni je tudi hišni zapor, ki je nastal kot odgovor na prenatrpanost zavodov za prestajanje zaporne kazni zaradi porasta storitve kaznivih dejanj. “Kazen zapora do devetih mesecev se lahko izvršuje tudi s 56 57 58. Povzeto po: KZ-1, člen 86/4. Povzeto po: ZIKS-1, stran 26. Povzeto po: ZPro, člen 17.. 15.

(21) hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu.”59 Hišni zapor se od kazni prestane v zavodu ne razlikuje po intenziteti odvzema prostosti, temveč v prostoru, kjer se izvršuje. 60 Ob odločitvi sodišče upošteva nevarnost obsojenca ter možnost ponovitve kaznivega dejanja ter poklicne razmere obsojenca. Sodišče lahko torej določi, da se kazen izvršuje v ustreznem javnem zavodu, zaradi zdravstvenih razmer obsojenca. V času prestajanja hišnega zapora, obsojenec ne sme zapuščati stavbe, v katerem kazen izvršuje, izjemoma mu lahko sodišče dovoli izhode za določen čas, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, da obišče zdravstveni zavod ali pa opravlja delo. V okviru hišnega zapora sodišče v sodbi določi tudi varnostni nadzor, prav tako mu lahko prepove stike z določenimi osebami, ki v času prestajanja hišnega zapora niso z njim v neposrednih in nujno potrebnih stikih. V primeru, da obsojenec med prestajanjem hišnega zapora kot alternative oblike zaporne kazni prekrši določbe, ki mu jih je postavilo sodišče glede omejitve stikov z določenimi osebami ali pa brez dovoljenja sodišča zapusti stavbo ker prestaja kazen, lahko sodišče s sklepom določi, da preostanek izrečene kazni prestane v zavodu.61 Potek hišnega zapora preverja sodišče samo ali pa preko probacijskega uslužbenca. V času pred sprejemom Zakona o probaciji je bilo nadzorovanje v rokah policije, kar pa ni dalo zadostnih rezultatov, saj v primerjavi s probacijskimi uslužbenci policisti opravljajo še veliko drugih dejanj medtem, ko je naloga probacijskih uslužbencev izključno nadzorovati izvedbo hišnega zapora in dela v korist skupnosti. Pri odločitvi direktorja zavoda o prekinitvi prestajanja hišnega zapora je potrebno pridobiti poročilo probacijskega uslužbenca, v katerem mora biti naveden potek prestajanja kazni.62. 4.4. Delo v splošno korist Delo v splošno korist predstavlja kompenzacijo škode, ki jo je obsojenec povzročil in ne gre za glavni koncept kaznovanje storilca ali pa rehabilitacijo. S tem, ko obsojenec prevzame delo v splošno korist se v njem vzpodbudi osebna in socialna odgovornost. Opravljanje dela v splošno korist naj bi pripomoglo k zmanjšanju stigmatizacije obsojencev na delo v splošno korist, saj ne pride do popolne izključitve iz družbe. Kot prva država je delo v splošno korist uvedla Anglija leta 1973, ki so ji sledile druge države. Vpliv za uvedbo dela v splošno korist v kontinentalni Evropi je bilo priporočilo Sveta Evrope iz 59 60. 61 62. KZ-1, člen 86/5. Povzeto po: VSM sklep II Kp 66438/2010, z dne 03.11.2010 KZ-1, 86/7. Povzeto po: ZPro, člen 25/3.. 16.

(22) leta 1978, v katerem je vsebovan nasvet državam, naj uporabljajo alternativne kazni za izrečeno zaporno kazen in med navedenimi alternativami je bilo tudi delo v splošno korist. 63 Delo v splošno korist se je prav tako prvotno, kot tudi druge alternativne sankcije, razvilo zaradi prenatrpanosti zaporov ob rasti kriminala, predstavlja pa cenejšo različico kaznovanja storilca za razliko od zaporne kazni. Za izvrševanje dela v splošno korist je po noveli zakona ZIKS-1F pristojen center za socialno delo. S sprejemom ZPro pa je nadzor in organizacijo prevzela probacijska služba. “Obsojencu na zaporno kazen do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost,” 64 lahko sodišče dovoli, da namesto prestajanja zaporne kazni opravlja delo v splošno korist. Sodišče nadomesti en dan zapora z dvema urama dela v splošno korist. Sodišče o izbiri alternativne sankcije odloča na podlagi predloga obdolženca v sodbi o kazenski zadevi ali pa odloči s sklepom, v primeru naknadnega predloga obsojenca. Ko se sodišče odloča o možnosti alternative oblike prestajanja zaporne kazni v obliki dela v splošno korist upošteva vedenje storilca v času sojenja, ponovitveno nevarnost in sposobnost za opravljanje dela ter družinsko in osebno življenje obsojenca.65 V sodbi, ki obsojenca kaznuje na alternativno obliko dela v splošno korist sodišče določi tudi varnostno nadzorstvo. V primeru, da obsojenec ne opravlja dela v okviru določil sodišča in ne izpolnjuje navodil varstvenega nadzornika, sodišče s sklepom določi, da bo obsojenec preostanek kazni prestal v zaporu. Po pravilniku o izvrševanju dela v splošno korist, se le-to opravlja v okviru lokalne samoupravne skupnosti. Center za socialno delo je do sprejema Zakona o probaciji izbral pri kateri organizaciji bo obsojenec opravljal delo v okviru svoje kazni. Pri izbiri se upoštevajo osebne lastnosti obsojenca, zdravstveno stanje, sposobnost za delo, znanje in veščine. V času ko obsojenec opravlja delo v splošno korist, Center za socialno delo spremlja ali oseba izpolnjuje naloge in v primeru da ugotovi, da se obsojenec ni držal navodil to sporoči sodišču. V pravilniku je določeno zaradi katerih kršitev lahko Center za socialno delo smatra, da obsojenec ne izvršuje nalog. Te kršitve so ponavljajoče zamujanje na delo, ponavljajoča neupravičena odsotnost z dela, hujše neprimerno vedenje do zaposlenih in namerno poškodovanje delovnih sredstev.66 Kazenski zakonik z novelo E je prinesel na tem področju pomembno novost, saj izvajanje dela v splošno korist ne spada več pod pristojnosti Centra za socialno delo ampak se uveljavi probacijski uslužbenec oziroma probacijska enota. Probacijo izvaja organ ministrstva, notranja organizacija pa poteka po centralni enoti in drugih enotah po državi. 63. Povzeto po: Uvajanje vzgojnih ukrepov dela v korist skupnosti in socialnih treningov, stran 15. 64 KZ-1, 86/8. 65 Povzeto po: KZ-1, člen 86/8. 66 Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist, 6/2.. 17.

(23) Po novo uveljavljenih določilih se vselej, ko se izreče kazen v alternativni obliki dela v splošno korist določi varstveno nadzorstvo, prav tako se obsojencu dajo navodila. Izvrševanje dela je odslej v pristojnosti probacijske enote. Delo v splošno korist se še vedno opravlja v korist samoupravne lokalne skupnosti. Po 23/4 Zakona o probaciji je lahko izvajalec dela v splošno korist vsaka pravna oseba, ki se ukvarja s humanitarno ali komunalno dejavnostjo, dejavnostjo s področja varstva narave ali drugo dejavnostjo katere namen ni pridobitni in se opravlja v javno korist.67 Zakon o probaciji določa, da se lahko zaprosi za odlog izvrševanja kazni, če obsojenec ni zmožen opravljati dela zaradi hude bolezni, zdravljenja v bolnišnici ali pa je potreben odlog zaradi zdravljena zaradi odvisnosti. Pri izbiri organizacije v okviru katere bo obsojenec opravljal delo v splošno korist je potrebno izbrati organizacijo, ki opravlja neprofitno nepolitično dejavnost in je oproščena davkov. Organizacija ne sme imeti diskriminatornih meril vezanih na spol, starost, vero in raso pri sprejemanju obsojencev.68. 5. Sodna rehabilitacija Obsojenci, ki prestanejo kazen, ki jim jo določi sodišče lahko naletijo na številne omejitve, saj se za njih vodi evidenca o kaznovanju. Obsojenci se po prestani kazni velikokrat znajdejo v neenakopravnem položaju in prav zaradi tega je na voljo posebna oblika pomoči, rehabilitacija. V veljavnem Kazenskem zakoniku poznamo dve vrsti rehabilitacije in sicer zakonsko in sodno. Na sodišče je vezana sodna rehabilitacija, ki omogoča, da lahko obsojenec, ko mu poteče polovica zakonsko določenega roka (zakonska rehabilitacija) zaprosi za izbris. Sodišče pri odločanju o izbrisu obsodbe upošteva življenje obsojenca po prestani kazni, nekaznivost po poteku kazni in naravo kaznivega dejanja zaradi katerega je bil obsojen. Iz povedanega izhaja, da je potreben za izbris formalni in materialni pogoj. Formalni pogoj predstavlja potek zakonsko določenega časa po katerem mora obsojenec vložiti prošnjo za izvedbo sodne rehabilitacije, materialni pogoj pa je ravnanje in vedenje storilca kaznivega dejanja po izreku kazni pa do odločanja sodišča o njegovi prošnji. Pomen sodne rehabilitacije je torej, da si mora obsojenec zaslužiti možnost rehabilitacije in izbrisa kazni, saj samo formalna predpostavka ne bi uresničila namena tega instituta. Sodna rehabilitacija je istega pomena kot zakonska, in torej zasleduje cilj, da se izbriše kazenska obsodba iz evidence in da obsojenec velja za neobsojenega. Bistvena razlika je torej dejstvo, da o sodni rehabilitaciji odloča sodišče in na prošnjo obsojenca, ne na podlagi uradne dolžnosti. Pomembno je na tem mestu omeniti še dve obliki izbrisa iz evidence o kaznovanju, ki imata enake učinke kot zakonska in sodna 67. Povzeto po: ZPro, člen 23/4. Povzeto po: Uvajanje vzgojnih ukrepov dela v korist skupnosti in socialnih treningov, stran 47. 68. 18.

(24) rehabilitacija in sicer amnestija in pomilostitev, ki pa za razliko od zakonske in sodne ni vezana na roke.69 “Za obsodbo, s katero je bil storilcu izrečen sodni opomin in za obsodbo, s katero mu je bila odpuščena kazen – eno leto od pravnomočnosti sodne odločbe; za pogojno obsodbo – eno leto, odkar je pretekla preizkusna doba; za obsodbo na denarno kazen, stransko kazen, kazen zapora do enega leta ali na mladoletniški zapor – tri leta; za obsodbo na kazen zapora nad eno leti do treh let – pet let; za obsodbo na kazen zapora nad tri dela do petih let – osem let; za obsodbo na kazen zapora nad pet let do deset let – deset let; za obsodbo na kazen zapora nad deset let do petnajst let – petnajst let.”70 Ker lahko obsojenci zaprosijo za uvedbo sodne rehabilitacije po preteku polovice zakonsko določenega roka, za izbris lahko obsojenec, ki mu je izrečen sodni opomin zapori za uvedbo sodne rehabilitacije po poteku pol leta od pravnomočnosti sodne odločbe. Obsojenec, ki mu je izrečena denarna kazen, stranska kazen ali zapor do enega leta ali mladoletniški zapor ima pravico do vložitve prošnje po poteku enega leta in pol od pravnomočnosti. Za obsojence na zaporno kazen do treh let, lahko vloži prošnjo po dveh letih in pol, obsojenec s izrečeno zaporno kaznijo od treh do petih let zaporne kazni pa po štirih letih. Obsojenci z izrečeno zaporno kaznijo od petih pa do desetih let lahko vložijo prošnjo po poteku petih let, obsojenci nad deset let pa po poteku štirih let. Ti roki predstavljajo samo formalni pogoj za odločanje o prošnji obsojenca za izbris iz kazenske evidence. Sodišče torej izbriše obsodbo in vzpostavi se fikcija neobsojenega, kljub temu, da še ni pretek čas, ki je v zakonu določen za izbris obsodbe. V kazenskem zakoniku so zakonsko določeni roki, po izteku katerih se izbriše kazenska obsodba, te roke je potrebno vzeti za podlago pri sodni rehabilitacijo, vendar mora preteči polovica zakonsko določenega roka, da se lahko vloži prošnja za sodno obliko rehabilitacije. Tako da lahko izbrišejo obsodbe, katerih višina izrečene kazni ne presega petnajst let. 71 Druga omejitev glede izbrisa kazni pa je zapisana v 82/6 členu Kazenskega zakonika, ki določa, da se ne sme izbrisati kazen, dokler traja izvrševanje varnostnega ukrepa. Za sodno rehabilitacijo lahko zaprosijo obsojenci, ki jim je sodišče izreklo kazen zapora, sodni opomin, pogojno obsodbo ter denarno kazen, stransko kazen ali zapor do enega leta.72 V svetu je mnenje o sodni rehabilitaciji deljeno, nekatere države kot na primer Romunija imajo sodno rehabilitacijo urejeno na skoraj enak način kot Slovenija, druge je sploh ne poznajo. V članku izdanem s strani European journal of probation se glede sodne rehabilitacije porajajo mnenja, da je naloga policije in sodstva, motivacija obsojenca, da v prihodnje ne bo ponovil. 69 70 71 72. Povzeto po: Komentar kazenskega zakonika, stran 564. KZ-1, 103/4. KZ-1, 82/5 KZ-1, 82/4. 19.

(25) kaznivih dejanj in da se vzorno vede po prestani kazni, ne da se ga nagradi za preteklo ravnanje.73. 73. Povzeto po: Judicial Rehabilitation and the ‘Clean Bill of Health’ in Criminal Justice, stran 1.. 20.

(26) 6. Zaključek Zaporna kazen kot skrajni poseg v svobodo posameznika je najstrožja kazenska sankcija, ki jo lahko izreče sodišče ob ugotovitvi, da je storilec storil kaznivo dejanje. Prav zaradi spoznanja, da gre za poseg, ki pomeni odvzem svobode in prostosti, jo je potrebno uporabljati samo za zagotovitev sankcije, za storilca, ki je storil hujše kaznivo dejanje in mu alternativne oblike prestajanja zaporne kazni ni mogoče izreči. Posledično obsojenci, ki se jih odstrani iz družbe z odvzemom prostosti postanejo stigmatizirani, ko svojo kazen odslužijo. V okviru dispozicije, sem si postavila naslednji hipotezi: 1. obsojenec je v času prestajanja alternativne kazni manj stigmatiziran in zaradi tesnejše povezave z ljudmi mu je omogočena uspešnejša in hitrejša rehabilitacija kakor če bi kazen prestajal v v zaporu; 2. do sodne rehabilitacije so upravičeni samo določeni posamezniki in ne vsi zaporniki, kar lahko deluje kot odlična motivacija za obsojenca glede na njegovo ravnanje po prestani kazni. Prvo hipotezo lahko potrdim, saj glede na zapisano sklepam, da osebe, ki prestajajo zaporno kazen in so izključene iz družbe kljub obiskom, ki jih lahko sprejmejo v času prestajanja zaporne kazni in pisnim občevanjem, ohranijo stike samo z ožjimi družinskimi člani, iz strani drugih v družbi pa so izključeni. Zaradi pomanjkanja stikov, ki jih ljudje v vsakdanjem življenju navezujemo, takšni potrebujejo več časa za ponovno vključitev v družbo. Obsojenci, ki prestajajo zaporno kazen na alternativni način pa lahko te stike ohranijo, saj se jih ne izključi iz socialnega okolja in imajo interakcije tako z člani družine kot tudi z drugimi ljudmi, ki jih srečujejo skozi čas, ko izvršujejo kazensko sankcijo. Rehabilitacija teh ljudi je hitrejša v nekaterih primerih niti ni potrebna, saj se jim ne odvzame prostosti in namesti v zavod za prestajanje zaporne kazni. Druga hipoteza, ki se nanaša na sodno rehabilitacijo je prav tako portjena, saj je sodna rehabilitacija na določen način privilegij, ki si ga zaslužijo samo obsojenci, ki se vedejo vzorno in ne nadaljujejo svoje kriminalne poti. Kot privilegij je sodna rehabilitacija lahko zaradi dejstva, da o njej odloči sodišče, in za uveljavitev je potrebno izpolniti tako formalne pogoje, ki so določeno časovno, kot tudi materialne pogoje, ki obsegajo storilčevo osebnost, predkaznivost, ravnanje po prestani kazni in storjenem kaznivem dejanju. Prošnja obsojenca za izbris obsodbe naslovljena na sodišče toraj ne zadostuje za izbris, ampak je odločanje ali sodišče prošnjo upošteva ali ne, v rokah sodišča, ki pred odločitvijo presodi vse dejavnike, ki pomembno vplivajo na odločitev.. 21.

(27) 7. Bibliografija 7.1. Literatura Bavcon Ljubo, Šelih Andreja, Korošeč Damijan, Ambrožič Matjaž, Filipčič Katja, Kazensko pravo, šesta izdaja, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2014. Bavcon Ljubo, Izzivi in odzivi, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2006. Filipčič Katja, Uvajanje vzgojnih ukrepov dela v korist skupnosti in socialnih treningov, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2006. Meško Gorazd, Osnove preprečevanja kriminalitete, Visoka policijskovarnostna šola Ljubljana, Ljubljana, 2002. Šelih Alenka, Filipčič Katja, Kriminologija, GV založba, Ljubljana, 2015.. 7.2. Članki Dežman Zlatko, Alternativna izvršitev kazni zapora v sodnipraksi in predlog za zakonsko spremembo, Pravna praksa, 2009, št. 13, str. 22. Divjak Uroš, Pogojni odpust pri hišnem zaporu, Pravna praksa, 2010, št. 2, str. 18-12. Feguš Primož, Alternative kazni zaporu, Pravna praksa, 2006, št. 1, str. 16-18. Ferenc Robert, Nadzor nad izvajanjem hišnega zapora, Pravna praksa, 2010, št. 43, str. 10. Kmet Saša, Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist milejšega zakona, Pravna Praksa, 2016, št. 45-46, str. 12-14.. vprašanje. Neznan avtor, Odmera kazni – alternativni načini izvršitve kazni zapora, Pravna praksa, 2014, št. 16-17, str. 27.. 22.

(28) 7.3. Zakonodaja Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a) Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ2, 109/12, 54/15 in 11/18) Pravilnik o plačilu za delo obsojencev (Uradni list RS, št. 27/16) Zakon o probaciji (Uradni list RS, št. 27/17). 7.4. Internetni viri Cauncil of Europe, Annual penal statistic, SPACE I, Survey 2014: http://wp.unil.ch/space/files/2016/05/SPACE-I-2014-Report_final.1.pdf (pridobljeno 16.9.2018) Report to the Slovenian Government on the visit to Slovenia carried out by the European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment (CPT) from 28 March to 4 April 2017: https://rm.coe.int/pdf/168074adf9 (pridobljeno 15.9.2018) Cauncil of Europe, Annual penal statistic, SPACE I, Survey 2015: http://wp.unil.ch/space/files/2017/04/SPACE_I_2015_FinalReport_161215_RE V170425.pdf (pridobljeno 14.9.2018) Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, letno poročilo 2017: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/Letna_porocila/ 180901_Letno_porocilo_2017.pdf (pridobljeno 14.9.2018) MMC, Pogled na življenje odprtega oddelka Doba, kjer kazen prestaja Janša: https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-pogled-na-zivljenje-odprtega-oddelkadoba-kjer-kazen-prestaja-jansa/342164 (pridobljeno 14.9.2018) Priročnik za obsojene osebe ob nastopu kazni zapora: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/2013/PRIROCN IK_OB_NASTOPU_KAZNI_ZAPORA.pdf (pridobljeno 15.9.2018) Varuh človekovih pravic, poročilo o opravljenem obisku na lokaciji zavod za prestajanje zaporne kazni Maribor: http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/DPM/2018__Porocila/2018_2_21_22_-__ZPKZ_Maribor.pdf (pridobljeno 15.9.2018). 23.

(29) Varuh človekovih pravic, poročilo o opravljenem obisku, zavod za prestajanje zaporne kazni Ig: http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/DPM/2017__Porocila/2017_3_13_-_ZPKZ_Ig (pridobljeno 15.9.2018) Varuh človekovih pravic, poročilo o opravljenem obisku, zavod za prestajanje zaporne kazni Dob: http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/DPM/2017__Porocila/2017_11_24_-_ZPKZ_Dob.pdf (pridobljeno 15.9.2018) Zavodi za prestajanje zaporne kazni in prevzgojni dom: http://www.mp.gov.si/si/o_ministrstvu/ursiks_organ_v_sestavi/zavodi_za_pre stajanje_kazni_zapora_in_prevzgojni_dom/ (pridoboljeno 14.9.2018) Obravnava mladoletnih prestopnikov v Sloveniji - analiza stanja in osnutek zakona: http://e-uprava.gov.si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/53741 (pridobljeno 15.9.2018) Odgovor vlade Republike Slovenije na poročilo petega periodičnega obiska Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalenag ravnanja ali kaznovanja v Republiki Sloveniji, ki je potekal od 28. marca do 4. aprila 2017: https://rm.coe.int/pdf/168074b424 (pridobljeno 15.9.2018) Sodba sodišče ESČP, zadeva Štrucl in drugi: http://www2.gov.si/dprs/escp.nsf/0ffe1f8c2a758302c1256bdd00496042/e3d41f4043196579c125794 b003ae606?OpenDocument&ExpandSection=1 (pridobljeno 13.9.2018) Sodba sodišča ESČP, zadeva Mandić in Jovič proti Sloveniji: http://www2.gov.si/dprs/escp.nsf/66cc96980c677239c1256bdd003e4dfb/fde922870d91b9abc12579 570044f1a4?OpenDocument (pridobljeno 18.9.2018) Sodba sodišča ESČP, zadeva Praznik proti Sloveniji: http://www2.gov.si/dprs/escp.nsf/11da38c61cb020c4c1256bdf0021ab45/a41d7ccf051ca268c1257da a004f7e8d?OpenDocument (pridobljeno 18.9.2018) Judicial Rehabilitation and the ‘Clean Bill of Health’ in Criminal Justice http://www.ejprob.ro/uploads_ro/725/Conclusion_Courts_of_Redemption.pdf (pridobljeno 15.9.2018). 7.5. Sodna praksa VSL sklep II Kp 8305/2010, z dne 30.03.2016. 24.

(30) Sodba I Up 674/2000, z dne 22.03.2011 VSM Sklep IV Kp 9814/2013, z dne 13.06.2018 VSM sklep II Kp 1137/2011, z dne 01.03.2017 Sklep I Up 17/98, z dne 23.06.1998. Sklep VSM IV Kp 48290/2010, z dne 03.12.2015 VSM sklep II Kp 66438/2010, z dne 03.11.2010. 25.

(31)

Figure

Updating...

References

Updating...