Simulation analysis of the picker-to-part order picking process

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Valerij Strmčnik. SIMULACIJSKA ANALIZA PROCESA KOMISIONIRANJA KOMISIONAR-K-BLAGU Magistrsko delo. Celje, julij 2016.

(2) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO. Valerij Strmčnik. SIMULACIJSKA ANALIZA PROCESA KOMISIONIRANJA KOMISIONAR-K-BLAGU Magistrsko delo. Mentor: dr. Tone Lerher, izr. prof. Somentor: dr. Iztok Potrč, red. prof.. Celje, julij 2016.

(3) Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija. IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela. Spodaj popisan Valerij Strmčnik, študent magistrskega študijskega programa Logistika sistemov, z vpisno številko 21003271, sem avtor zaključnega dela: SIMULACIJSKA ANALIZA PROCESA KOMISIONIRANJA KOMISIONAR-K-BLAGU.. S svojim podpisom zagotavljam:     .  . da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisal v zaključnem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Janja Đaković, prof. slovenščine.. V Celju, dne ________________. Podpis avtorja/-ice:___________________.

(4) ZAHVALA Za mentorstvo in strokovno pomoč pri magistrskem delu se zahvaljujem izr. prof. dr. Tonetu Lerherju in red. prof. dr. Iztoku Potrču. Zahvaljujem se tudi družini in prijateljem za podporo, razumevanje in spodbudo..

(5) Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu Pogosto vprašanje, ki si ga strokovnjaki logistike postavljajo na področju skladiščnega poslovanja, je znižanje stroškov ob hkratnem povečanju učinkovitosti ter hitrosti procesa komisioniranja. Eden od načinov optimiziranja procesa komisioniranja komisionar-k-blagu je izbira ustrezne komisionirne strategije, ki vpliva na dolžino komisionirne poti. Po drugi strani pa ustrezna postavitev regalnega skladiščnega sistema pripomore k večji pretočnosti skladišča oziroma k večji učinkovitosti komisionarjev. V magistrskem delu bomo naredili še korak naprej ter združili oba omenjena pristopa optimizacije procesa komisioniranja. Skozi simulacijsko analizo obravnavanih skladiščih bomo skušali dokazati, da z uvedbo dvoblokovnega regalnega skladiščnega sistema ob izbiri ustrezne komisionirne in skladiščne strategije skrajšamo povprečno komisionirno pot v povprečju tudi do 30 odstotkov. Krajša komisionirna pot pa posledično pomeni krajši čas za pripravo komisiona. Ključne besede: analiza učinkovitosti, dvoblokovni regalni skladiščni sistem, komisionar-k-blagu, komisioniranje.. Simulation analysis of the picker-to-part order picking process Common question which logistics experts are facing at warehousing operations is how to reduce costs and at the same time increase the efficiency and speed of the order picking process. One of the ways to optimize the picker-to-part order picking process is a choice of appropriate picking strategy, which affects the length of the order picking route. On the other hand proper aisle configuration helps to increase the fluidity of the warehouse and increase the efficiency of order pickers. In our work we have gone a step further and combined the two mentioned approaches to optimize order picking process. Through simulation analyze of different warehouses sizes we have proved that with the implementation of a two-block rack storage system and selection of the appropriate picking and storage strategies can shorten the average picking route up to 30 percent. Shorter picking route consequently means a shorter time to prepare customers orders.. Keywords: efficiency analysis, two-block rack storage system, picker-to-parts system, order picking..

(6) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. KAZALO UVOD ............................................................................................................................... 1 1. SKLADIŠČA V GOSPODARSTVU ..................................................................... 4 1.1 Skladiščenje in skladiščne operacije ..................................................................... 4 1.2 Določitev skladiščnih prostorov ........................................................................... 6 1.3 Manipuliranje z blagom ........................................................................................ 7 1.4 Skladiščne strategije ........................................................................................... 10 1.5 Diskusija ............................................................................................................. 12. 2. PROCES KOMISIONIRANJA BLAGA............................................................ 14 2.1 Sistemi komisioniranja ....................................................................................... 15 2.1.1. Komisionar-k-blagu .................................................................................... 15. 2.1.2. Blago-h-komisionarju ................................................................................. 16. 2.1.3. Avtomatični sistem komisioniranja ............................................................ 16. 2.2 Komisionirne metode .......................................................................................... 17 2.2.1. Metoda združevanja naročil ........................................................................ 17. 2.2.2. Metoda razporeditve komisioniranja na skladiščne cone ........................... 19. 2.2.3. Metoda valnega komisioniranja .................................................................. 20. 2.3 Komisionirne strategije ....................................................................................... 21 2.4 Diskusija ............................................................................................................. 25 3. SIMULACIJSKO MODELIRANJE PROCESA KOMISIONIRANJA ......... 27 3.1 Simulacijsko orodje ............................................................................................ 27 3.1.1. Parametri ..................................................................................................... 28. 3.1.2. Izbira komisionirne strategije ..................................................................... 30. 3.1.3. Komisionirne strategije ob uvedbi dodatnega prečnega regalnega hodnika........................................................................................................ 31. 3.1.4. Skladiščna strategija ABC .......................................................................... 36. 3.2 Simulacijski model izbranega komisionirnega skladišča ................................... 36 3.3 Analiza učinkovitosti usmerjevalnih strategij sistema komisioniranja komisionar-k-blagu ............................................................................................. 40 3.3.1. Simulacijska analiza izbire ustrezne komisionirne strategije v enoblokovnem regalnem skladišču ............................................................. 40. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. v.

(7) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. 3.3.2. Magistrski študijski program. Simulacijska analiza izbire ustrezne komisionirne strategije v enoblokovnem regalnem skladišču ob uvedbi ABC skladiščne strategije polnjenja...................................................................................................... 48. 3.3.3. Simulacijska analiza spremembe enoblokovnega regalnega skladišča v dvoblokovno regalno skladišče ob skladiščni strategiji naključnega polnjenja...................................................................................................... 54. 3.3.4. Simulacijska analiza uvedbe dvoblokovnega regalnega skladišča ob hkratni implementaciji ABC skladiščne strategije polnjenja ...................... 60. ZAKLJUČEK................................................................................................................ 67 Ocena učinkov ............................................................................................................ 67 Pogoji za uvedbo ......................................................................................................... 70 Možnost nadaljnjega razvoja ...................................................................................... 73 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 74 PRILOGE. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. vi.

(8) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. KAZALO SLIK Slika 1: Primer uvedbe ABC skladiščne strategije v regalni skladiščni sistem .............. 11 Slika 2: Grafični prikaz uporabe obravnavanih komisionirnih strategij ......................... 24 Slika 3: Simulacijsko orodje ........................................................................................... 30 Slika 4: Tloris simulacijskega regalnega skladišča......................................................... 31 Slika 5: Možni premiki komisionarja v naslednji regalni hodnik glede na to, ali se komisionar nahaja na sprednji oziroma zadnji strani skladišča ........................ 33 Slika 6: Primer komisionirne poti glede na uporabljeno komisionirno strategijo v troblokovnem regalnem skladišču .................................................................... 35 Slika 7: Primer razporeditev skladiščnih lokacij z uporabo ABC skladiščne strategije polnjenja v regalnem sistemu s stotimi skladiščnimi lokacijami ..................... 36 Slika 8: Primer spremembe enoblokovnega regalnega skladišča v dvoblokovno regalno skladišče............................................................................................................ 38 Slika 9: Razporeditev skladiščnih lokacij ABC skladiščne strategije polnjenja, ki bo uporabljena v simulacijah ................................................................................. 38 Slika 10: Povprečna komisionirna pot glede na izbrano komisionirno strategijo ter velikostjo komisionirnega naloga v skladišču 2 ............................................. 43 Slika 11: Naraščanje povprečne dolžine komisionirne poti glede na število postavk komisionirnega naloga v obravnavanih skladiščih ......................................... 45 Slika 12: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov za določeno komisionirno strategijo v obravnavanih skladiščih ...... 46 Slika 13: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v obravnavanih skladiščih za določeno komisionirno strategijo z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................... 52 Slika 14: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v obravnavanih skladiščih za določeno komisionirno strategijo pred in po uvedbi ABC skladiščne strategije polnjenja ......................................... 54 Slika 15: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v dvoblokovnih regalnih skladiščih za določeno komisionirno strategijo pri skladiščni strategiji naključnega polnjenja ............................... 57. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. vii.

(9) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. Slika 16: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v eno- in dvoblokovnih regalnih skladiščih za določeno komisionirno strategijo pri skladiščni strategiji naključnega polnjenja ............................... 60 Slika 17: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v dvoblokovnih regalnih skladiščih za določeno komisionirno strategijo pri ABC skladiščni strategiji .......................................................... 63 Slika 18: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v eno- in dvoblokovnih regalnih skladiščih za določeno komisionirno strategijo glede na izbrano skladiščno strategijo ............................................ 66. KAZALO TABEL Tabela 1: Dimenzije obravnavanih skladišč ................................................................... 37 Tabela 2: Povprečne dolžine komisionirnih poti v enoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi S-strategije .............................................. 41 Tabela 3: Povprečne dolžine komisionirnih poti v enoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi komisionirne strategije največje vrzeli ... 41 Tabela 4: Povprečne dolžine komisionirnih poti v enoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi sestavljene komisionirne strategije......... 42 Tabela 5: Povprečne dolžine komisionirnih poti v enoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi optimalne strategije komisioniranja ....... 42 Tabela 6 : Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov za določeno komisionirno strategijo v obravnavanih skladiščih ...... 46 Tabela 7 : Primerjava povprečnih dolžin komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov za določeno komisionirno strategijo v obravnavanih skladiščih ........................................................................................................ 47 Tabela 8 : Povprečne dolžine komisionirnih poti v enoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi S-strategije komisioniranja z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................... 48 Tabela 9: Povprečne dolžine komisionirnih poti v enoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi komisionirne strategije največje vrzeli z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................... 49. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. viii.

(10) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. Tabela 10: Povprečne dolžine komisionirnih poti v enoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi sestavljene komisionirne strategije z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................. 49 Tabela 11: Povprečne dolžine komisionirnih poti v enoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi optimalne strategije komisioniranja z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................. 50 Tabela 12: Primerjava povprečnih dolžin komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov za določeno komisionirno strategijo v obravnavanih skladiščih ob uvedbi ABC skladiščne strategije .......................................... 51 Tabela 13: Primerjava povprečnih dolžin komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v obravnavanih skladiščih za določeno komisionirno strategijo pred in po uvedbi ABC skladiščne strategije ............................... 53 Tabela 14: Povprečne dolžine komisionirnih poti v dvoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi S-strategije komisioniranja .................. 55 Tabela 15: Povprečne dolžine komisionirnih poti v dvoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi strategije največje vrzeli ...................... 55 Tabela 16: Povprečne dolžine komisionirnih poti v dvoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi sestavljene strategije ............................ 55 Tabela 17: Povprečne dolžine komisionirnih poti v dvoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri optimalni strategiji komisioniranja ................... 56 Tabela 18: Primerjava povprečnih dolžin komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov za določeno komisionirno strategijo v dvoblokovnih regalnih skladiščih pri skladiščni strategiji naključnega polnjenja .............. 57 Tabela 19: Primerjava povprečnih dolžin komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v eno- in dvoblokovnih skladiščih za določeno komisionirno strategijo pri skladiščni strategiji naključnega polnjenja ....... 59 Tabela 20 : Povprečne dolžine komisionirnih poti v dvoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi S-strategije komisioniranja z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................. 61 Tabela 21 : Povprečne dolžine komisionirnih poti v dvoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi komisionirne strategije največje vrzeli z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................. 61. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. ix.

(11) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. Tabela 22 : Povprečne dolžine komisionirnih poti v dvoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi sestavljene komisionirne strategije z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................. 62 Tabela 23 : Povprečne dolžine komisionirnih poti v dvoblokovnih skladiščih za vseh pet komisionirnih nalogov pri uporabi optimalne strategije komisioniranja z implementacijo ABC skladiščne strategije .................................................. 62 Tabela 24: Primerjava povprečnih dolžin komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov za določeno komisionirno strategijo v dvoblokovnih regalnih skladiščih z uporabo ABC skladiščne strategije ............................ 64 Tabela 25: Primerjava povprečnih dolžin komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v eno- in dvoblokovnih skladiščih za določeno komisionirno strategijo glede na uporabljeno skladiščno strategijo ............ 65 Tabela 26: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v obravnavanih skladiščih pri uporabi S-strategije komisioniranja ...................................................................................................................... 67 Tabela 27: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v obravnavanih skladiščih pri uporabi komisionirne strategije največje vrzeli .............................................................................................. 68 Tabela 28: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v obravnavanih skladiščih pri uporabi sestavljene komisionirne strategije ....................................................................................................... 69 Tabela 29: Povprečne dolžine komisionirnih poti vseh petih velikosti komisionirnih nalogov v obravnavanih skladiščih pri optimalni strategiji komisioniranja 69. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. x.

(12) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. UVOD Med pomembnejše procese skladiščnega poslovanja in manipulacije z blagom sodi proces komisioniranja. Komisioniranje je proces zbiranja blaga iz skladišča glede na obseg in vsebino posameznih delovnih nalogov oziroma naročil končnih porabnikov. Komisioniranje velja kot delovno najbolj intenziven in stroškovno najdražji proces, ki ga izvajamo v vsakem skladišču, in po navajanju strokovnjakov lahko predstavlja tudi do petinpetdeset odstotkov celotnih stroškov skladiščenja. Načrtovalci skladiščnih procesov tako obravnavajo proces komisioniranja kot enega izmed najbolj pomembnih področij izboljšanja produktivnosti skladišča, s ciljem zmanjšanja stroškov samega skladiščenja blaga. V zadnjih letih so strokovnjaki razvijali različne metode in modele za doseganje večje učinkovitosti komisioniranja. Še vedno pa je občuten razkorak med prakso in akademskimi raziskavami, saj je bil poudarek na razvijanju samo določenih metod, kjer optimalna kombinacija določenih dejavnikov ni bila obravnavana v zadostni meri. Največje težave se pojavljajo pri načrtovanju in učinkovitosti samega procesa komisioniranja, kjer je pozornost potrebno osredotočiti na: ustrezno postavitev skladišča in izbiro transportno-skladiščne opreme, določitev ustreznih skladiščnih pozicij blaga ter optimizacijo komisionirnih poti. Vsi omenjeni dejavniki so ključnega pomena pri povečanju učinkovitosti ter produktivnosti komisioniranja.. Namen in cilji magistrskega dela Namen magistrskega dela je s pomočjo strokovne literature predstaviti učinkovite metode in strategije procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. Poudarek bo predvsem na zmanjšanju časa ter povečanju učinkovitosti komisioniranja ob vpeljavi ustreznih komisionirnih in skladiščnih strategij ter ustrezni postavitvi regalnega skladiščnega sistema. Teoretične rešitve bomo v nadaljevanju preskusili s simulacijskim orodjem ter na ta način podali rešitve za izboljšanje produktivnosti komisionarjev in učinkovitosti samega procesa komisioniranja.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 1.

(13) Magistrski študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Cilji magistrskega dela so: . predstaviti sistem komisioniranja komisionar-k-blagu;. . preučiti. glavne. vplivne parametre,. ki. vplivajo. na učinkovitost. sistema. komisioniranja; . analizirati korelacijo med glavnimi vplivnimi parametri;. . predstaviti najboljše rešitve sistema komisioniranja komisionar-k-blagu pri danih vhodnih podatkih.. Predpostavke in omejitve. Predpostavke magistrskega dela: . učinkovitost procesa komisioniranja je mogoče izboljšati s pomočjo različnih metod in strategij, ki bodo obravnavane v tem magistrskem delu.. Omejitve magistrskega dela: . v magistrskem delu se bomo omejili na sistem komisioniranja komisionar-k-blagu, kjer se bomo osredotočili na izbiro ustrezne komisionirne strategije, skladiščne strategije ter postavitve regalnega skladišča.. Predvidene metode raziskovanja. Pri izdelavi magistrskega dela bomo posegli po naslednjih metodah (Ivanko, 2007, str. 7-23): . metoda deskripcije;. . metoda kompilacije;. . metoda sinteze;. . metoda proučevanja primerov;. . metoda analize.. S pomočjo deskriptivne metode bomo opisovali dejstva in teorijo, z metodo kompilacije pa bomo primerjali oziroma povzemali dela različnih avtorjev iz strokovne literature. Podobno velja za metodo sinteze, kjer bomo proučevane prvine, procese in pojave sestavili v kompleksno celoto. Z metodo proučevanja primerov ter metodo analize pa. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 2.

(14) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. bomo na podlagi rezultatov simulacij podali zaključke za izboljšanje učinkovitosti procesa komisioniranja.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 3.

(15) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. 1 SKLADIŠČA V GOSPODARSTVU Skladišča so pomemben povezovalni člen oskrbovalne verige med dobavitelji, proizvajalci, distributerji in končnimi porabniki. Skladiščenje vključuje kakršno koli gibanje blaga znotraj skladišč oziroma distribucijskega centra, kjer potekajo procesi sprejema, hrambe, komisioniranja, zbiranja, sortiranja in odpreme blaga. Zaradi zahtev po določenem načinu organiziranosti skladiščnih operacij Van den Berg in Zijm (1999, str. 520) delita skladišča na: . distribucijska skladišča, ki sprejemajo različne vrste blaga od različnih dobaviteljev za dostavo različnim končnim kupcem;. . proizvodna skladišča, katerih namen je skladiščenje surovin, polproduktov ter končnih produktov za potrebe podjetja oziroma organizacije;. . pogodbena skladišča, ki oddajajo skladiščni prostor raznim strankam.. Proces komisioniranja izvajamo v namensko določenih skladiščih oziroma delih skladišč, zato moramo najprej razložiti pojem skladiščenja, saj določene skladiščne operacije sovpadajo oziroma so nujno potrebne pri samem procesu komisioniranja.. 1.1 Skladiščenje in skladiščne operacije Skladišče je točka v logističnem sistemu, kjer ima podjetje shranjene surovine, polizdelke ali končne izdelke, ki so proizvedeni v različnih časovnih obdobjih, z namenom zadovoljevanja potreb proizvodnih procesov oziroma končnih kupcev. Skladiščenje je v 21. stoletju osredotočeno na druge dejavnike kot v preteklosti. V preteklosti so skladiščenju pripisovali pomembno strateško vlogo pri dolgoročni hrambi surovin in končnih produktov. Podjetja so proizvajala kampanjsko na zalogo in prodajala, ko so dobila povpraševanje po določenem blagu, iz obstoječe zaloge skladišča. Z razvojem sodobnih tehnik in tehnologij je proces skladiščenja prevzel pomembno vlogo pri skrajšanju časovnih ciklov, nižjih zalogah materiala, nižjih stroških ter pri bolj uspešnem sodelovanju s kupci. Ključnega pomena je čas, ki ga določen material oziroma produkt potrebuje, da ga dostavijo v proizvodno enoto oziroma v skladišče končnih izdelkov. Čas samega skladiščenja je bistveno krajši, saj. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 4.

(16) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. večina podjetij sledi modelom čim hitrejšega obračanja zalog, kjer bi se izdelki skladiščili le nekaj dni. Za zadovoljitev povpraševanj kupcev po kratkih dobavnih rokih in nizkih cenah logistični managerji uporabljajo natančno proučevanje skladiščnih procesov, da bi izboljšali produktivnost in zmanjšali stroške (Langley, Coyle, Gibson, Novack & Bardi, 2009, str. 410). Osnovni skladiščni operaciji sta gibanje in shranjevanje blaga. Shranjevanje je verjetno najbolj prepoznavna skladiščna operacija, vendar je premikanje blaga prav tako zelo pomemben vidik skladiščenja. Blago, ki prispe v distribucijsko skladišče, tega po navadi tudi zelo hitro zapusti, kar nam prikaže koeficient obračanja zalog. Vsako blago v skladišču, pa naj bo to surovina ali končni izdelek, predstavlja strošek inventarja. Logisti zato vedno bolj uporabljajo metode, ki zmanjšajo količino potrebnih varnostnih zalog ter posledično pripomorejo k boljši preglednosti nad materialom na zalogi, manjšim tveganjem poškodb in izgub ter nadzorom nad življenjsko dobo materiala. Gibanje izdelkov opredeljujejo štiri operacije (Langley et al., 2009, str. 411): . sprejem ‒ sprejem blaga v skladišče iz transportnega omrežja;. . razporeditev oziroma hramba ‒ prenos blaga v določeno mesto v skladišču;. . komisioniranje ‒ izbira določene kombinacije blaga za individualna naročila strank ali surovin za potrebe proizvodnje;. . dostava ‒ nakladanje blaga za odpremo kupcu ali k proizvodni liniji.. Vse štiri operacije vključujejo premagovanje kratkih razdalj, pri čemer skladiščno osebje uporablja zato namenjena delovna sredstva. Med slednja spadajo viličarji, transporterji, posebni vozički ter oprema, povezana s centralnim informacijskim sistemom, ki zaposlenim posreduje navodila. Gu, Goetschalckx in McGinnis (2007, str. 2‒3) izpostavljajo, da je osnovna naloga skladiščnih operacij sprejem in hramba logističnih enot, ki so poljubne sestave in na ta način pripravljene za nadaljnji transport oziroma skladiščenje. Prevzeta skladiščna enota, kateri je dodeljena skladiščna lokacija, kjer blago fizično skladiščimo, je tako na razpolago komisionarjem pri izpolnjevanju komisionirnih nalogov. Viri, kot so na primer prostor, delovna sila ter oprema, morajo biti racionalno razporejeni med. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 5.

(17) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. različnimi skladiščnimi funkcijami. Vsako funkcijo je potrebno natančno izvajati, upravljati ter usklajevati, saj podjetja le na ta način dosežejo zahteve po povečani zmogljivosti, prepustnosti in učinkovitosti storitev z uporabljenimi minimalnimi stroški. De Koster, Le-Duc in Roodbergen (2007, str. 482‒483) pojasnjujejo, da čeprav skladiščenje in skladiščne operacije predstavljajo visoke operativne stroške ter zahtevajo redne investicije v posodabljanje opreme, igrajo ključno vlogo pri doseganju logistične uspešnosti podjetja, saj se v vseh oskrbovalnih verigah slej kot prej pokažejo potrebe po skladiščenju surovin, polproizvodov ter končnih proizvodov. Učinkovite skladiščne operacije prispevajo k doseganju ekonomije obsega ter posledično h konkurenčni prednosti podjetja.. 1.2 Določitev skladiščnih prostorov Vsako proizvodno ali distribucijsko podjetje mora imeti zagotovljene ustrezne skladiščne prostore. Langley et al. (2009, str. 430‒431) poudarjajo pomembnost pravilnih odločitev pri postavitvi oziroma določitvi skladiščnih prostorov ter njihovih kapacitet. Pozornost osredotočajo predvsem na ustreznost treh skladiščnih prostorov, ki so omenjeni v nadaljevanju. Osnovni namen obstoja skladišč je povezovalni člen s transportno logistiko. Poglavitna procesa v skladiščih sta proces sprejema in odpremljanja, kjer blago dostavljamo ali odpremljamo v zato namenjenih skladiščnih sektorjih oziroma prostorih. Čeprav lahko oba procesa opravljamo v enem skladiščnem prostoru, se za povečanje učinkovitosti po navadi zahtevata dva ločena sektorja. Za nemoteno izvajanje obeh procesov mora podjetje zagotoviti dovolj velik parkirni in obračalni prostor za tovorna vozila, ustrezna delovna sredstva za razkladanje in manipulacijo blaga ter dovolj velike skladiščne površine zunaj oziroma znotraj skladišča, kjer blago paletno skladiščijo na začasni lokaciji. Prav tako je zelo priporočljivo imeti dovolj velik prostor, kjer vršimo kontrolo in ustreznost tako dobavljenih kot tudi odpremnih pošiljk – preverjanje, štetje ter pregledovanje blaga. Pri določanju velikosti oziroma obsega omenjenih sektorjev mora podjetje upoštevati velikost in pogostost dostav oziroma odprem ter na podlagi tega zagotoviti ustrezne prostore. Potrebna je optimalna določitev velikosti sektorjev, saj. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 6.

(18) Magistrski študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. preveliki prostori predstavljajo finančno izgubo, premajhni prostori pa predstavljajo omejitve pri manipulaciji z blagom. Še en zelo pomembnem sektor, ki spada med fizično skladiščno distribucijo, je prostor za potrebe komisioniranja izdelkov za odpreme končnim kupcem. Velikost skladiščnega prostora je odvisna od količine ter velikosti končnih izdelkov. Če so končni izdelki velikih dimenzij in teže, je treba zagotoviti ustrezno velike komisionirne skladiščne prostore, saj v tem primeru podjetja izdelkov ne morejo shranjevati v regalih. Pri manjših izdelkih, ki jih hranijo v zato postavljenih regalnih sistemih, pa je pomembno ustrezno določiti tip, velikost ter postavitev regalov, saj na ta način podjetja bistveno skrajšajo čas, ki ga komisionar potrebuje za izpolnitev komisionirnega naloga, ter tako povečajo izkoriščenost skladiščnega prostora. Potrebna so tudi ustrezna delovna sredstva, s pomočjo katerih podjetja povečujejo učinkovitost pri manipulaciji blaga. Glede na samo postavitev skladišča je priporočljivo, da je skladišče umeščeno blizu porabnikov – proizvodnih obratov, saj na ta način skrajšamo čas ter znižamo stroške notranjega transporta. Če na kratko povzamemo, je pri načrtovanju skladišč in skladiščnih prostorov ključnega pomena, da skladiščne površine izrabimo kar se da učinkovito, pri čemer moramo zagotoviti nemoteno delovanje vseh skladiščnih procesov. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na izrabo višine skladišč, kjer lahko z ustreznimi regalnimi sistemi in delovnimi sredstvi material skladiščimo tudi nad deset metrov visoko ter s tem zelo povečamo samo skladiščno kapaciteto. Prav tako pa na učinkovito izrabo skladišč vpliva ustrezno manipuliranje z materialom, o čemer bomo govorili v naslednjem podpoglavju.. 1.3 Manipuliranje z blagom »Manipulacije (ravnanje) z logističnimi objekti so vmesni člen med tremi najpomembnejšimi. elementi. logistike:. skladiščenjem,. notranjim. in. zunanjim. transportom. Manipuliranje z blagom (surovinami, polproizvodi, proizvodi itd.) je torej tisti dejavnik logističnega sistema, ki vpliva na kakovost in hitrost transporta ter skladiščenja. Manipulativne operacije so na primer pretakanje, iztekanje, merjenje količine, pregledovanje kakovosti, prekladanje blaga, pakiranje, paletizacija in. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 7.

(19) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. kontejnerizacija, oblikovanje tovornih oziroma transportnih enot, nameščanje materiala v skladišča, komisioniranje, prevzem surovin in proizvodov iz skladišč, sortiranje itd.« (Logožar, 2004, str. 86). Ustrezno manipuliranje z blagom je zelo pomembno za samo učinkovitost skladišča, tako v smislu prenosa blaga v skladišče in iz njega, kot tudi v smislu gibanja blaga na različnih lokacijah v skladišču. Manipuliranje z blagom lahko torej opredelimo kot učinkovito gibanje blaga na kratkih razdaljah, ki običajno poteka v samem skladišču ali med skladišči znotraj podjetja oziroma med skladiščem in špediterjem. Optimiziran sistem blagovnih manipulacij izboljša učinkovitost celotnega logističnega sistema, kar se odraža v povečani hitrosti in odzivnosti na zahteve končnih odjemalcev. Z učinkovitim premikanjem blaga v skladišča in proizvodne enote, lociranjem skladiščnih lokacij ter pravočasno pripravo in odpremo naročil končnim porabnikom dosežemo dodano vrednost celotnega logističnega sistema in oskrbovalne verige kot tudi zadovoljstvo končnih uporabnikov (Langley et al., 2009, str. 434). Langley et al. (2009, str. 434‒435) navajajo, da manipuliranje z blagom povezuje štiri komponente: gibanje, čas, količino in prostor. Gibanje vključuje prevoz blaga v in iz skladišča med posameznimi proizvodnimi obrati ter tudi znotraj samih objektov. Učinkovito ravnanje z materiali tako pomeni učinkovit pretok blaga v, iz ter znotraj skladišča. Časovna komponenta je pomembna pri pripravi blaga za potrebe proizvodnje ali končnega kupca. Daljši kot je čas dostave surovin v proizvodno enoto, večja je možnost pojava ustavitve proizvodnje. Posledično predolgi čas dostave povzroči tudi višje zaloge ter zahteva večji prostor za shranjevanje. Podobna slika je prav tako pri odpremah, kjer daljši časovni cikel naročila povzroči nezadovoljstvo končnih kupcev ter posledično celo izgubo posla. Količinska komponenta obravnava različno uporabo in stopnjo dobave surovin ter končnih izdelkov. Sistemi manipuliranja blaga so zasnovani tako, da ustrezno količino surovin ali proizvodov dostavimo za potrebe proizvodnje oziroma končnih kupcev. Za manipuliranje z blagom je potreben tudi prostor, bodisi v samem skladišču ali pa na področju celotnega podjetja. Prostor je natančno določen ali omejen, zato mora biti uporabljen kar se da učinkovito. Posebej prilagojeni viličarji lahko dosežejo tudi do trideset metrov visoko, s čimer povečamo izkoriščenost zmogljivosti skladišča.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 8.

(20) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. Osnovni cilj optimiziranja manipulacij z blagom je povečanje skladiščnih zmogljivosti. Skladišče ima omejeno velikost oziroma tako imenovano kubično prostornino ‒ dolžina, širina in višina. Če nam uspe izrabiti kar se da veliko skladiščnega prostora, s tem zmanjšamo stroške skladiščnega obratovanja. Uporabo skladiščnega prostora analiziramo iz dveh vidikov. Prvi vidik je zmožnost uporabe višine skladišča kolikor je le mogoče, saj v mnogih skladiščih izgubljajo skladiščni prostor s tem, ker ne izkoriščajo maksimalne možnosti hranjenja blaga v višino. Vendar ne smemo prezreti dejstva, da vertikalna dimenzija lahko predstavlja tudi dodatne stroške, zato je potrebno premišljeno ravnanje, saj smo v nasprotnem primeru lahko neučinkoviti. Za primer lahko izpostavimo povišanje regalov v skladišču, kar je posledično zahtevalo tudi finančni strošek v smislu nakupa novega viličarja. Učinkovito izkoriščanje vertikalne dimenzije predstavlja logistom največji izziv. Rešitev optimizacije skladišč je v osredotočanju na učinkoviti izrabi celotnega kubičnega prostora in ne samo na izrabi talnih površin. Drugi vidik izkoriščenosti prostora je zoženje transportnih poti do te mere, da ne oviramo gibanja ljudi in delovnih sredstev v skladišču. Viličarji zelo pogosto zahtevajo širše transportne in komisionirne poti ter dodaten prostor za obračanje. Če se vrnemo na zgornjo optimizacijo vertikalnega skladiščnega prostora, kjer smo kupili večji in zmogljivejši viličar, ta zaradi svojih večjih dimenzij sedaj zaseda celotno transportno pot, zaradi česar je promet po tej transportni poti onemogočen. Optimiziranje manipulacij mora temeljiti na zmanjšanju števila premikov blaga znotraj skladišča, saj na ta način omogočimo hitrejši ter učinkovitejši pretok surovin in materiala. Vsi strokovnjaki s področja manipulacij z blagom so prišli do enakega zaključka, in sicer je treba skladišča avtomatizirati v največji možni meri. Manipulacije z blagom združujejo tako avtomatizirane procese kot tudi ročno delo. Iz vidika učinkovitosti je treba določiti ustrezno razmerje med obsegom ročne manipulacije in avtomatizacijo ter ga prilagoditi sposobnostim skladišč, opreme ter ljudi.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 9.

(21) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. 1.4 Skladiščne strategije Zelo pomemben pristop k optimizaciji skladiščnih procesov, kateremu se v praksi posveča premalo pozornosti, je vpeljava ustrezne skladiščne strategije. Skladiščne strategije zagotavljajo načine za razporejanje blaga v skladiščnih prostorih, s čimer posledično skrajšamo potreben komisionirni čas oziroma prevoženo komisionirno pot. De Koster et al. (2007, str. 488‒490) navaja pet strategij, ki jih najpogosteje uporabljamo: . Strategija naključnega polnjenja (ang. random storage) je najpogosteje uporabljena skladiščna strategija, saj je enostavna za uporabo, pogosto zahteva manj skladiščnega prostora oziroma boljšo izkoriščenost, vendar pa ne prispeva k zmanjšanju potrebne poti komisionarja. Strategija predpostavlja, da blago shranjujemo poljubno na naključno prazno lokacijo.. . Strategija najbližje proste lokacije (ang. closest open location storage) je nadgradnja strategije naključnega polnjenja, pri čemer skladiščnik oziroma operacijski sistem določi lokacijo, ki je prosta in hkrati najbližje možna vhodno-izhodni lokaciji skladišča.. . Strategija fiksne lokacije (ang. dedicated storage) predpostavlja, da ima vsako blago oziroma vsak artikel točno določeno stalno lokacijo v skladišču. Strategijo uporabljamo največkrat v primeru, ko za blago večjega volumna in teže rezerviramo lokacije na tleh, za blago manjšega volumna in teže pa na višjih regalnih oknih. Prednost strategije je v tem, da je lokacija za določeno blago rezervirana tudi v primeru, ko tega blaga trenutno ni na zalogi. Dodatna prednost je tudi pri samem procesu komisioniranja, saj komisionar že v naprej ve, kakšno blago lahko pričakuje na določeni lokaciji.. . Strategija največjega prometa (ang. full-turnover storage) razporeja blago po skladišču glede na njegov promet oziroma obračanje zalog. Blago, ki se najhitreje vrti, je nameščeno na najbolj dostopno mesto v skladišču. To mesto je navadno ob vhodno-izhodni lokaciji. Ostalo blago pa je shranjeno na drugi polovici oziroma. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 10.

(22) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. proti koncu skladišča. Slabost metode je v tem, da je povpraševanje po izdelkih nepredvidljivo in se zelo hitro spreminja, zaradi česar je potrebno večkratno reorganiziranje lokacij blaga v skladišču. . Strategija polnjenja na osnovi ABC (ang. class-based storage) temelji na kombinaciji omenjenih metod. Koncept temelji na delitvi izdelkov na tri razrede A, B in C pri čemer razred A vsebuje po Paretovem pravilu dvajset odstotkov izdelkov, ki predstavljajo kar osemdeset odstotkov vseh aktivnosti. Za vsak razred izdelkov se določi območje v skladišču, kjer se nahaja oziroma hrani blago. V razredu A je torej blago, ki ima najvišji koeficient obračanja zalog oziroma se dnevno komisionira. Območje razreda A je zato najbližje vhodno-izhodni lokaciji skladišča, saj na ta način zmanjšamo potreben čas in pot komisioniranja. Skladiščne lokacije razreda B so prav tako rezervirane v prvi polovici skladišča, produkte razreda C pa skladiščimo na najbolj oddaljenih lokacijah od vhodno-izhodne lokacije, kjer hranimo blago z nizko frekvenco komisioniranja. Slika 1: Primer uvedbe ABC skladiščne strategije v regalni skladiščni sistem. Vir: De Koster et al., 2007, str. 490.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 11.

(23) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. 1.5 Diskusija Zagotovitev ustreznih skladiščnih prostorov, optimiziranje manipulacij blaga ter izbira ustrezne skladiščne strategije so ključni dejavniki predpriprave na procese v skladišču. Omenjeni dejavniki predstavljajo temelj za vzpostavitev učinkovitega delovnega okolja, na podlagi katerega bodo vsi kasnejši procesi potekali nemoteno ter učinkovito. Seveda se je med samo organizacijo potrebno prilagoditi in upoštevati vrsto blaga, ki ga bomo hranili v skladišču, ter zagotoviti infrastrukturne pogoje in ustrezno delovno opremo. Če bomo skladiščili večje kosovno blago, bomo najverjetneje razmišljali o talnem načinu skladiščenja, pri hrambi paletnih enot oziroma blaga manjših dimenzij in teže pa bo naša izbira regalno skladiščni sistem. Raziskovalci namenjajo zagotovitvi ustreznosti skladiščnega prostora zelo veliko pozornosti. Na samem začetku se je treba odločiti, kakšno vrsto skladišča potrebujemo, in nato prilagoditi vso potrebno opremo. Ustrezna postavitev regalnih sistemov z določitvijo števila in velikosti regalov, zagotovitev zadostne širine transportnih poti, določitev vhodno-izhodne lokacije skladišča ter uvedba prečnih medregalnih transportnih poti je samo nekaj osnovnih dejavnikov, na katere moramo biti pozorni. Zavedati se moramo, da ko je skladišče enkrat postavljeno, večji infrastrukturni posegi niso več možni oziroma je vsak dodaten poseg izredno velik stroškovni zalogaj. Petersen II (1997, str. 1104–1106) v svoji raziskavi celo dokaže, da se regalno skladišče dimenzije 1 x 2, pri čemer 1 pomeni širino ter 2 globino skladišča, izkaže za bistveno bolj učinkovito pri procesu komisioniranja kot skladišče dimenzije 3 x 1. Prednost skladišča, v katerem je regalni sistem postavljen v globino, je torej v krajših komisionirnih poteh glede na skladišče, v katerem je regalni sistem postavljen v širino. Oblika skladišča vpliva na izbiro skladiščne strategije, dolžine in postavitve regalnega sistema, možnost uporabe vmesnih prečnih transportnih poti ter posledično maksimalno možno število produktov na komisionirnem nalogu. Roodbergen in De Koster (2001, str. 10–13) ugotavljata, da uvedba dodatnih prečnih regalnih transportnih poti skrajša čas komisioniranja, saj na ta način omogočimo več novih kombinacij načrtovanja komisionirne poti. Vendar je treba poiskati ravnovesje, koliko prečnih transportnih poti je smiselno narediti. Z uvedbo dodatnih transportnih poti se namreč povečuje velikost skladiščnega prostora, kar posledično podaljša komisionirno pot komisionarja.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 12.

(24) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. Že samo sprememba skladiščne strategije, pri čemer večina raziskovalcev priporoča uporabo ABC skladiščne strategije, lahko pripelje do bistvenega izboljšanja procesa komisioniranja ter nadzora in dostopa do skladiščenega blaga. Petersen in Aase (2004, str. 14‒19) dokažeta, da z uporabo ABC skladiščne strategije komisionar prehodi krajšo komisionirno pot ter tako prihrani čas. Prednost ABC skladiščne strategije je ravno v enostavni uvedbi v primerjavi z ostalimi skladiščnimi strategijami, saj blago le razdelimo na praviloma tri razrede, v posebnih primerih na več razredov, vendar le izjemoma. Prednost takšnega načina razvrščanja blaga je v tem, da visoko frekventno blago postavimo bližje vhodno-izhodni lokaciji ter tako izboljšamo fleksibilnost manipulativnih procesov, produktivnost komisioniranja ter izkoriščenost skladiščnega prostora. V magistrskem delu bomo v simulacijskem modeliranju preverili, kakšen vpliv ima na optimiziranje procesa komisioniranja vpeljava ABC skladiščne strategije ter optimizacija regalnega skladiščnega sistema z uvedbo prečnih medregalnih transportnih poti.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 13.

(25) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. 2 PROCES KOMISIONIRANJA BLAGA Med pomembnejše procese skladiščnega poslovanja in manipulacije z blagom sodi proces komisioniranja. Komisioniranje je torej proces zbiranja blaga iz skladiščnih prostorov glede na obseg in vsebino posameznih delovnih nalogov oziroma naročil končnih porabnikov. Komisioniranje velja kot delovno najbolj intenziven in stroškovno najdražji proces, ki ga izvajamo v vsakem skladišču, saj lahko predstavlja tudi do petinpetdeset odstotkov celotnih stroškov skladiščenja blaga. Načrtovalci skladiščnih procesov tako obravnavajo proces komisioniranja kot enega izmed najbolj pomembnih področjih izboljšanja učinkovitosti skladišča, s ciljem zmanjšanja stroškov samega skladiščenja blaga (Cedilnik & Knez, b.l.).. Ten Hompel in Schmidt (2007, str. 30) navajata, da komisioniranje predstavlja proces povezovanja in razporejanja naročil kupcev, sproščanja naročil in ustvarjanja delovnih nalog, nabiranja izdelkov iz skladiščnih lokacij v nove transportne enote glede na dodeljena naročila kupca oziroma delovne naloge ter na koncu kontrole in priprave pošiljke za odpremo končnim kupcem. Sodobne oblike komisioniranja zajemajo različne tehnike in tehnologije, ki bistveno izboljšajo učinkovitost procesa.. Pan in Shih (2008, str. 379) razlagata komisioniranje kot proces, kjer nabiramo ustrezen material ali izdelke, ki morajo biti pravilnih količin ter nabrani v določenem časovnem okvirju. Izdelke nabiramo iz ustreznih skladiščnih lokacij glede na naročilo stranke, ki je zabeleženo v obliki komisionirnega naloga. Zagotoviti učinkovitost procesa komisioniranja je zelo zahtevna naloga skladiščnega poslovanja, saj njegova optimizacija predstavlja zelo visoke začetne stroške ter veliko porabljenega časa. Vsaka neuspešnost komisionirnega procesa lahko vodi do nezadovoljivih storitev za končne porabnike ter povzroči visoke operativne stroške skladiščenja, kar občutijo vsi akterji celotne dobavne verige. Za učinkovito delovanje je potrebna robustna izvedba samega procesa, ki mora biti v celoti nadzorovan. Prav zaradi tega pripisujejo procesu komisioniranja najvišjo prioriteto pri izboljšanju učinkovitosti celotnega skladiščnega sistema. Za distribucijsko logistiko podjetja, katere glavni cilj je usmerjen k zadovoljevanju potreb končnih kupcev, so značilna naročila, ki dospejo v zadnjem hipu. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 14.

(26) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. in morajo biti realizirana takoj. Prav zaradi vse hitrejšega načina poslovanja predstavlja hitrost storitve, v našem primeru procesa komisioniranja, enega izmed ključnih dejavnikov konkurenčne prednosti podjetja (De Koster et al., 2007, str. 481).. 2.1 Sistemi komisioniranja Van den Berg in Zijm (1999, str. 521) glede na raven avtomatiziranosti skladišč komisioniranje delita na tri sisteme: . sistem komisionar-k-blagu – komisionar poišče blago v skladišču ter ga s pomočjo manipulacijske naprave prepelje na drugo mesto;. . sistem blago-h-komisionarju – sodobne tehnologije omogočajo dostavo blaga na komisionirno mesto, in sicer gre predvsem za uporabo avtomatiziranih sistemov;. . avtomatičen sistem komisioniranja.. 2.1.1 Komisionar-k-blagu Enostavnejši način sistema komisionar-k-blagu predstavlja komisionarja, ki se premika po skladišču peš ali pa se vozi s komisionirnim viličarjem ter nabira blago z določenih lokacij regalnih sistemov. Blago zlaga na zato določeno transportno enoto, ki je lahko na primer komisionirni voziček, paleta itd. Naprednejši način pa predstavlja potovanje komisionarja s posebnim viličarjem, ki se na podlagi komisionirnega naloga avtomatsko sam ustavi na določeni lokacij, da lahko komisionar nabere zahtevano količino blaga na transportno enoto. Pri tem vedno več poudarka namenjamo sami hitrosti in zmanjševanju napak komisionarja, kjer uvajamo razne nove tehnologije, s katerimi naj bi izboljšali produktivnost (Van den Berg & Zijm, 1999, str. 521‒522). Najbolj učinkoviti in perspektivni tehnologiji sta »Pick to light«, kjer komisionarja usmerjamo s pomočjo svetlobnih znakov – lučk, ki se prižigajo na določenih skladiščnih lokacijah, ter tehnologija »Pick by voice«. Tu gre za glasovno upravljanje komisionarja preko sistema za prepoznavanje govora, ki preko slušalk dobiva ukaze, ki ga vodijo po skladišču. Bistvena prednost omenjenih tehnologij je odprava fizičnih papirnih komisionirnih nalogov, povečanje učinkovitosti in hitrosti komisioniranja, zmanjšanje števila napak ter odprava končne kontrole komisionov. V obeh primerih gre za. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 15.

(27) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. uporabnikom prijazna sistema, saj osvojitev metode ne zahteva nobenih posebnih znanj. Poleg tega uporaba omenjenih tehnologij poveča tudi varnost komisionarjev, ki so zaradi odprave papirnih komisionirnih nalogov dovzetnejši za dogajanje v skladišču (Pan & Shih, 2008, str. 379).. 2.1.2 Blago-h-komisionarju Ta sistem uporabljamo s pomočjo avtomatiziranega računalniško vodenega regalnega skladišča, kjer komisioniramo izdelke manjših dimenzij. S pomočjo tehnike ter ustrezne infrastrukture blago pripeljemo do komisionarja na točno dogovorjeno mesto v skladišču, kjer nato izpolni naročilo. Osnovna transportna enota pri takšnem načinu komisioniranja je zaboj, ki ga regalno dvigalo, ki poteka v vodoravni ali navpični smeri, hitro dostavi na komisionirno mesto. Sodobna regalna dvigala lahko prenesejo več zabojev hkrati, s čimer dosežemo večjo pretočno zmogljivost ter posledično zmanjšamo čas obdelave naročila. Blago-h-komisionarju predstavlja tudi uporaba vseh vrst tekočih trakov, ki transportirajo izdelke mimo komisionarja, ki medtem pobira zahtevane izdelke ter jih zlaga v škatlo (Van den Berg & Zijm, 1999, str. 522). 2.1.3 Avtomatični sistem komisioniranja Avtomatični sistemi komisioniranja omogočajo hitro komisioniranje majhnih oziroma srednje velikih artiklov enotnih oblik. Cel postopek komisioniranja je popolnoma avtomatiziran, kjer komisioniranje opravlja robot, tako da človeška delovna sila ni potrebna. Takšne sisteme na primer uporabljamo pri komisioniranju zdravil (Van den Berg & Zijm, 1999, str. 523). V magistrskem delu se bomo osredotočili izključno na sistem komisioniranja komisionar-k-blagu, saj je ta sistem zaradi enostavne uporabe ter nizkih stroškov vzdrževanja najpogostejši sistem komisioniranja v skladiščih. Ostala dva sistema namreč zahtevata visoke vložke v nakup, posodobitve ter vzdrževanje tehnološke opreme, zaradi česar večina podjetij ostaja na klasičnem sistemu komisionar-k-blagu.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 16.

(28) Magistrski študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. 2.2 Komisionirne metode V zadnjih letih so strokovnjaki razvijali različne metode in modele za doseganje večje učinkovitosti komisioniranja. Še vedno pa čutimo razkorak med prakso in akademskimi raziskavami, saj je bil poudarek na razvijanju samo določenih metod, kjer optimalna kombinacija določenih dejavnikov ni bila obravnavana v zadostni meri. Največje težave so pri načrtovanju in učinkovitosti samega procesa komisioniranja, kjer je pozornost potrebno osredotočiti na: ustrezno postavitev skladišč in opreme, določitev ustreznih skladiščnih. pozicij. blaga,. določitev. sektorjev. komisioniranja,. optimizacijo. komisionirnih poti ter možnost združevanja naročil. Vsi omenjeni dejavniki so ključnega pomena pri povečanju učinkovitosti ter produktivnosti komisioniranja. V nadaljevanju magistrskega dela so predstavljene ključne metode, ki so glede na proučevano literaturo največkrat uporabljene za izboljšanje učinkovitosti samega procesa komisioniranja. Komisionirne metode podajajo način zbiranja blaga s pomočjo komisionirnega lista oziroma delovnega naloga in na ta način posledično odpremo iz skladišča. Cedilnik in Knez (b.l.) navajata naslednje metode, ki jih uporabljamo v praksi: . samostojno komisioniranje (ang. Discrete picking);. . komisioniranje več delovnih nalogov skupaj (ang. Batching);. . komisioniranje v skladiščni coni (ang. Zoning);. . valni model komisioniranja (ang. Wave picking);. . kombinacije omenjenih metod.. Pri metodi samostojnega komisioniranja gre v bistvu za klasično komisioniranje, kjer komisionar po skladišču nabira artikle, ki jih ima na enem komisionirnem nalogu. V nadaljevanju bomo tako opisali ostale tri metode, ki so nadgradnja osnovnemu načinu komisioniranja. 2.2.1 Metoda združevanja naročil Metoda združevanje naročil predstavlja pomembno novost pri načrtovanju poteka procesa komisioniranja. Bistvo metode, ki ga navajajo De Koster et al. (2007, str.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 17.

(29) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. 492‒494), je proces zbiranja naročil v en delovni nalog, kjer se naročila. nato. komisionira hkrati. Na ta način zmanjšamo potreben čas komisioniranja. Ključnega pomena so določitev časovnih okvirjev sprejema naročil glede na razpoložljive zmožnosti ter uskladitve časa sprostitve naročil komisionarjem, da bodo naročila izpolnjena in odpremljena glede na časovne omejitve priprave pošiljk. V nadaljevanju De Koster et al. (2007, str. 492‒494) pojasnjujejo dva načina metode združevanje naročil: . Neposredno združevanje naročil – gre za dodeljevanje novega naročila množici že obstoječih naročil glede na bližino skladiščnih lokacij naročenih izdelkov obstoječih naročil ter velikost posameznega naročila. Tukaj se pojavi ključna predpostavka, in sicer kako določiti kriterij, katera skladiščna lokacija je še sprejemljiva za komisionarja glede na oddaljenost od ostalih skladiščnih lokacij, upoštevajoč povečanja produktivnosti komisionarja zaradi izpolnjevanja več delovnih nalog na eni komisionirni poti. Cilj metode je zmanjšanje skupnega potrebnega časa priprave delovnih nalogov s pomočjo neposrednega združevanja podobnih naročil.. . Združevanje naročil v časovnih okvirih – naročila, ki prispejo v istem časovnem intervalu, obravnavamo kot serijo naročil, ki jih komisionarji obdelujejo hkrati. Vsak komisionar mora pripraviti dodeljeno množico naročil v eni komisionirni poti. Vsebina posameznega naročila dodeljene množice se lahko v celoti razlikuje od vsebine ostalih naročil, tako da so v nasprotju s prejšnjo metodo potrebni daljši komisionirni časi, saj so lahko skladiščne lokacije razpršene po celotnem skladišču. Kljub temu še vedno dosegamo krajši čas priprave naročil kot pri komisioniranju posamičnega naročila.. Podjetja uporabljajo metodo združevanja naročil na način, da določijo časovne okvire za sprejem naročil, ki so vezani na fiksno določene odpreme v določene kraje oziroma transportna območja. Tako na primer velja, da je vsak torek odprema pošiljk na Primorsko in zato naročila zbirajo do nedelje zvečer, komisionarji pa jih nato pripravijo v ponedeljek. Hkrati z optimizacijo procesa komisioniranja posledično vzpostavimo tudi red sprejemanja naročil ter posledično zmanjšamo stroške transporta dostav, saj so termini prevozov na določenih relacijah določeni vnaprej.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 18.

(30) Magistrski študijski program. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Yu in De Koster (2009, str. 481) opozarjata, da ima metoda združevanja naročil lahko tudi negativni vpliv na proces komisioniranja. Kadar združujemo naročila, so ta razporejena na določen komisionirni nalog in jih sprostimo v izvedbo šele, ko je na komisionirnem nalogu zadostno število postavk. Če povečamo število naročil, ki so dodeljena. enemu. komisionirnem. nalogu,. posledično. zmanjšamo. frekvenco. komisioniranja ter povečamo izkoriščenost komisionarjev. Hkrati nimamo težav z gnečo na transportnih poteh in čakanjem pred regali, da lahko pridemo do želene lokacije. Slabost povečanja komisionov pa se odraža v daljšem času komisioniranja ter hitrejšem nabiranju naročil v sistemu, ki čakajo na izvedbo. Lahko se celo pripeti, da celoten sistem postane neučinkovit in prihaja celo do neizvršenih komisionov zaradi pomanjkanja razpoložljivega časa – ozko grlo lahko na primer zaradi pomanjkanja časa predstavlja relativno enostaven proces kontrole in sortiranja zaključenih komisionov pred odpremo. Avtorja zato opozarjata, da je potrebno določiti optimalno velikost komisionirnega naloga z optimalnim številom združenih naročil, če želimo imeti učinkovit in optimiziran proces komisioniranja, ki bo doprinesel k izboljšanju skladiščnih procesov. 2.2.2 Metoda razporeditve komisioniranja na skladiščne cone Razporeditev. komisioniranja. na. skladiščne. cone. pripomore. k. organiziranju. komisionirnih aktivnosti. Metoda namreč predpostavlja, da celotno skladišče razdelimo na več manjših con, pri čemer v vsako cono dodelimo določeno število komisionarjev, katerih naloga je komisioniranje artiklov, ki so skladiščeni izključno v tej coni (Petersen, 2002, str. 794). Metoda conskega komisioniranja se velikokrat dopolnjuje z metodo združevanja naročil. Yu in De Koster (2009, str. 480–481) opisujeta dva načina conskega komisioniranja. Prvi način je tako imenovano sinhronizirano consko komisioniranje, kjer vsi komisionarji v vseh conah hkrati ob istem času nabirajo izdelke enega naročila. Na ta način vsako naročilo zaključimo v celoti, preden začnemo komisioniranje naslednjega naročila. Drugi način conskega komisioniranja pa se imenuje progresivno ali postopno consko komisioniranje. Pri tej metodi komisioniranja določeno naročilo v določeni coni zaključimo ob drugem času glede na zasedenost komisionarjev v posamezni coni. Komisionarji naberejo izdelke v svoji coni ter svoj izpolnjeni del Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 19.

(31) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. naročila, transportno enoto z nabranimi izdelki, pošljejo v naslednjo cono, kjer jo prevzamejo drugi komisionarji. Transportna enota tako potuje skozi vse cone, dokler ni naročilo v celoti izpolnjeno. Takšen način komisioniranja se v praksi imenuje »Pickand-pass order picking«. Gu et al. (2007, str. 6) kot temeljne prednosti razdelitve skladišča na cone navajajo: . omejen skladiščni prostor, ki ga mora komisionar prepotovati, da izpolni naročilo, pri čemer skrajšamo pot komisioniranja;. . prepoznavnost oziroma seznanjenost z blagom, ki ga komisionar nabira – v vsaki coni skladiščimo vnaprej določeno blago, zaradi česar komisionar pozna lastnosti blaga (teža, dimenzije itd.), kar posledično vpliva na skrajšanje časa komisioniranja;. . skrajšan skupni čas komisioniranja naročila, če so cone postavljene vzporedno.. Kadar imamo fiksno velikost komisionirnega območja ter fiksno število komisionarjev, si po ugotovitvah Yu in De Koster (2009, str. 480–481) z razdelitvijo skladiščnega prostora na površinsko večje komisionirne cone povečamo čas, ki je potreben za izvršitev komisionirnega naloga zaradi daljših komisionirnih poti v posamezni coni. Večje cone namreč posledično povečajo količinski obseg artiklov, ki se pojavljajo na komisionirnih nalogih, kar hkrati tudi poveča komisionarjev izkoristek, po drugi stani pa bo večje število komisionarjev v določeni coni zmanjšalo svojo učinkovitost. Manjše število con pa pripomore k manjši razpršenosti naročil, saj bodo določena naročila lahko izpolnjena že v eni ali dveh conah, kar posledično zniža povprečen čas pretoka naročil. Smisel uvedbe metode je v tem, da najdemo pravo ravnotežje med vsemi dejavniki, kar posledično privede do optimalnega števila komisionirnih con, ki zagotavljajo optimalen pretočni čas naročil.. 2.2.3 Metoda valnega komisioniranja Valno komisioniranje predstavlja posebno vrsto metode združevanja naročil, kjer komisionar nabira izdelke po delovnem nalogu, ki je večjega obsega. Pri tej metodi ni pomembno, koliko naročil je bilo združenih v en delovni nalog, vendar je pomemben razpoložljiv čas komisioniranja, kjer valovi komisioniranja trajajo od trideset minut do dve uri. V tem določenem času komisionar neprekinjeno nabira artikle, pri čemer Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 20.

(32) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. prekine svoje delo samo v primeru, da mora polno transportno enoto zamenjati s prazno. Cilj metode je povečanje intenzitete komisioniranja, pri čemer se hitrost in spretnost komisionarjev v določenem času izkoristita do maksimuma. Za takšen način komisioniranja potrebujemo zadostno število razpoložljivih komisionarjev ter operativne koordinatorje, ki so sposobni kreirati in zagotoviti izvedbo takšnega valnega komisioniranja (Petersen, 2002, str. 794).. 2.3 Komisionirne strategije Optimiziranju komisionirnih poti so strokovnjaki namenili največ časa in truda. Ključna ideja je zagotoviti najkrajšo možno komisionirno pot, po kateri bo komisionar obiskal vse zahtevane skladiščne lokacije ter tako izpolnil naročilo oziroma komisionirni nalog. Bistvenega pomena je tudi uporaba ustrezne opreme in delovnih sredstev ter ustrezna skladiščna postavitev regalnih sistemov, ki omogočajo izvedbo komisionirnih strategij.. De Koster et al. (2007, str. 494) trdijo, da je problem optimiziranja komisionirnih poti poseben primer tako imenovanega problema trgovskega potnika. Problem trgovskega potnika sodi med zahtevnejše probleme s področja kombinatorne znanosti. Trgovski potnik želi najti takšno pot, ki obišče vsako mesto natanko enkrat in se vrne v izhodiščno lokacijo. Potnik mora pri načrtovanju poti poznati razdaljo med vsakim parom krajev, saj želi narediti učinkovit obhod ob predpostavki minimalne skupne razdalje prepotovane poti. Podobno pot opravijo tudi komisionarji pri izpolnjevanju delovnih nalogov, kjer vsakokrat začnejo svojo pot z iste lokacije, pri prvem regalu oziroma prvi skladiščni lokaciji, ter nato potujejo skozi celotno skladišče in nabirajo produkte z zahtevanih lokacij oziroma mest. Ko komision zaključijo, se vrnejo na začetno pozicijo in transportno komisionirno enoto odložijo na odpremnem oddelku, ki predstavlja zaključek komisionirne poti. Opisan postopek ponovijo pri izpolnjevanju vsakega komisionirnega naloga. V praksi problem optimalnih komisionirnih poti rešujemo s hevrističnimi pristopi. Pri tem se moramo zavedati, da vsak pristop oziroma rešitev ne pokaže enakih rezultatov v vsaki obravnavani situaciji. Če ne dosežemo zastavljenih rezultatov, je smiselno poskusiti z različnimi kombinacijami metod. Poleg tega se večkrat zgodi, da je. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 21.

(33) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. komisionirna pot, ki jo predlaga sistem, komisionarju nesmiselna in se zato ravna po svoji intuiciji, kar v večini primerov pomeni podaljšanje komisionirnega procesa. De Koster et al. (2007, str. 495–496) izpostavljajo pet enostavnih hevrističnih pristopov, ki so se v praksi izkazali za zelo učinkovite: . S-strategija (ang. S-shape strategy) Strategija določa, da komisionar prečka celoten hodnik vsakega regala, če se v tem hodniku nahaja vsaj ena skladiščna lokacija, ki jo mora obiskati. Po skladišču se giblje v obliki črke s, pri čemer vstopi v hodnik na enem koncu in izstopi na drugem koncu hodnika. Hodnike med regali, v katerih se ne nahaja nobena zahtevana skladiščna lokacija, sistem avtomatsko preskoči. Ko komisionar zaključi z zadnjo skladiščno lokacijo, se vrne na izhodiščno točko.. . Povratna strategija (ang. Return strategy) Pri tej strategiji komisionar v vsak regal, v katerem se nahaja iskana skladiščna lokacija, vstopi in izstopi na istem koncu hodnika. Po hodniku se pomika, dokler ne doseže zadnje skladiščne lokacije v tem hodniku, zatem se obrne nazaj. Za izvajanje te strategije morajo biti hodniki med regali dovolj široki, da omogočajo obrnitev delovnih sredstev. Ta strategija se večinoma uporablja v skladiščih, ki nimajo prečnega regalnega hodnika na zadnji strani skladišča.. . Strategija srednje točke (ang. Mid-point strategy) Z uporabo strategije srednje točke navidezno razdelimo skladišče na dva dela. K skladiščnim lokacijam, ki so v prvem delu regalnih sistemov, komisionar dostopa s sprednje smeri, nato pa se preseli na drugo stran, kjer obhodi še skladiščne lokacije, ki so v zadnjem delu regalnih sistemov. Strategija se izkaže zelo dobro, kadar gre za količinsko manjše komisione.. . Strategija največje vrzeli (ang. Largest gap strategy) Strategija največje vrzeli je podobna strategiji srednje točke, le da komisionar v hodnik vstopa z namenom, da zmanjša največjo vrzel in ne obišče samo skladiščnih lokacij, ki so v določenem delu skladišča. Vrzel predstavlja oddaljenost med dvema skladiščnima lokacijama oziroma oddaljenost med skladiščno lokacijo in mestom. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 22.

(34) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. vstopa v hodnik glede na to, ali vstopimo v hodnik s prednje oziroma zadnje strani. Če največjo vrzel predstavlja prav vrzel med dvema sosednjima skladiščnima lokacijama v hodniku, bo komisionar vsako lokacijo obiskal s svoje strani hodnika. V nasprotnem primeru pa bo uporabil povratno pot z ene strani hodnika ter obiskal obe skladiščni lokaciji. Največja vrzel predstavlja tisti del komisionirne poti med dvema skladiščnima lokacijama, ki jo komisionar ne prepotuje, zato ker lahko skrajša komisionirno pot s tem, da do skladiščne lokacije dostopa z različnih strani. Strategija največje vrzeli je v praksi vedno podala boljše rezultate kot strategija srednje točke. . Sestavljena strategija (ang. Combined strategy) Gre za ustrezno kombinacijo omenjenih strategij za doseganje čim krajše dolžine komisionirne poti.. Izbira ustrezne komisionirne strategije pripomore k skrajšanju komisionirnih poti, kar posledično tudi skrajša čas komisioniranja oziroma čas priprave naročila. Podjetja morajo stremeti k večji prilagodljivosti ter zagotavljanju hitre oskrbe končnih kupcev. Zagotavljanje visoke stopnje učinkovitosti v hitro rastočem globalnem svetu predstavlja veliko konkurenčno prednost, ki jo končni uporabniki zelo cenijo. To še posebej velja pri zagotavljanju »just in time« dobav, kjer so dobavni roki pogodbeno določeni do ure natančno in že manjša zamuda v dobavi predstavlja pogodbene kazni oziroma celo izgubo posla. Težave pri optimizaciji komisionirne poti pa se pojavijo v primeru, ko določenih skladiščnih lokacij ni treba obiskati. Po prispetju naročila se izda komisionirni nalog, na katerem so zavedene vse skladiščne lokacije zahtevanega naročila. Med samim procesom komisioniranja se lahko pripeti, da določenega artikla zmanjka in tako komisionar opravi nepotrebno pot. Lahko pa se tudi zgodi, da se mora komisionar na določeno skladiščno lokacijo ponovno vrniti, saj je bila zaloga izdelkov v času obiska lokacije prenizka in je zato komisionar moral zahtevati dopolnitev. Da bi se izognili takšnim in podobnim situacijam, v skladiščih vzpostavljamo pametne skladiščne sisteme in tehnologije, ki spremljajo proces komisioniranja ter opozarjajo na napake in nevarnosti ter tako preprečujejo nepotrebna podaljšanja komisionirnega procesa.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 23.

(35) Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Magistrski študijski program. Grafični prikaz uporabe omenjenih strategij v naključnem skladišču vključno z optimalno strategijo komisioniranja je prikazan na sliki 2. Slika 2: Grafični prikaz uporabe obravnavanih komisionirnih strategij. Legenda: 1 – S-strategija; 2 – Povratna strategija; 3 – Strategija srednje točke; 4 – Strategija največje vrzeli; 5- Sestavljena strategija; 6 – Optimalna strategija. Vir: De Koster et al., 2007, str. 495.. Valerij Strmčnik: Simulacijska analiza procesa komisioniranja komisionar-k-blagu. 24.

No results found