Mobile application for patient appointment scheduling

Full text

(1)MOBILNA APLIKACIJA ZA NAROČANJE PACIENTOV (Magistrsko delo). Maribor, 2018. Rebeka Hrovat.

(2)

(3) MOBILNA APLIKACIJA ZA NAROČANJE PACIENTOV (Magistrsko delo). Maribor, 2018. Rebeka Hrovat.

(4) Mentor: izr. prof. dr. Gregor Štiglic Somentor: doc. dr. Mateja Lorber Somentor: Matic Fabjan.

(5) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Gregorju Štiglicu, somentorici doc. dr. Mateji Lorber. in. somentorju. Maticu. Fabjanu,. dr.. med.,. specialistu. plastične,. rekonstrukcijske in estetske kirurgije, za strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem intervjuvancem, ki so sodelovali v raziskavi. Posebna zahvala gre mami in bratu, ki sta me skozi študij podpirala in mi stala ob strani, ter fantu Gašperju, ki mi je pomagal pri izdelavi magistrskega dela in me podpiral v trenutkih, ki so bili najtežji. Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem, ki so mi med študijem in pisanjem magistrskega dela kakorkoli pomagali. Hvala!.

(6)

(7)

(8) MOBILNA APLIKACIJA ZA NAROČANJE PACIENTOV POVZETEK Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami. Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije. Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind. Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije. Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov. Ključne besede: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.. I.

(9) MOBILE APPLICATION SCHEDULING. FOR. PATIENT. APPOINTMENT. ABSTRACT Theoretical background: Nowadays, we can't imagine world without technology, it helps us at work and entertains us in our free time. One of the most popular devices are smartphones, they provide us with quick access to large amount of information, direct communication and a lot of different applications. Purpose: The purpose of this thesis is to create a prototype of mobile application for patients scheduling. Methodology: We created structured interview with 5 questions to get relevant data for our work. We used that data for preparation of a SWOT analysis and in process of creating a prototype. Prototype was created with JustInMind tool. Results: We used SWOT analysis and some good practices from an existing approach to patient scheduling, to create a prototype and demonstrate the functionality and benefits of a newer patient scheduling application. Conclusion: In this study we obtained results on advantages, disadvantages, risks and opportunities of existing scheduling procedure, to create better and more useful mobile application for patient schedulings. An important point for creating a mobile application for patient scheduling is that the application has quick access to calendar and it is user friendly. Keywords: information systems in healthcare, mobile technology, user interfaces, user, development, prototype.. II.

(10) KAZALO VSEBINE 1 Uvod in opis problema .......................................................................................... 1 1.1 Pojem in razvoj informatike in informacijskih sistemov v zdravstvu ........... 3 1.2 Mobilne aplikacije za zdravstvene informacijske sisteme ............................. 5 1.3 Uporabniški vmesniki .................................................................................... 5 1.4 Grafični uporabniški vmesniki ....................................................................... 6 1.4.1 Izkoriščenost zaslona ............................................................................ 6 1.4.2 Mehanizmi interakcije .......................................................................... 7 1.4.3 Meniji .................................................................................................... 7 1.4.4 Obrazci ................................................................................................. 8 1.4.5 Barve..................................................................................................... 8 1.5 Uporabniško usmerjen razvoj ...................................................................... 10 1.6 Varnost ......................................................................................................... 10 2 Namen in cilji raziskave ...................................................................................... 12 3 Raziskovalna vprašanja ...................................................................................... 13 4 Raziskovalna metodologija ................................................................................. 14 4.1 Raziskovalne metode ................................................................................... 14 4.2 Raziskovalno okolje ..................................................................................... 15 4.3 Raziskovalni vzorec ..................................................................................... 16 4.4 Etični vidik ................................................................................................... 16 4.5 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................. 16 5 Rezultati ............................................................................................................... 17 6 Interpretacija in razprava .................................................................................. 26 7 Sklep ..................................................................................................................... 29 Literatura .................................................................................................................. 30 Priloge.......................................................................................................................... 1. III.

(11) KAZALO TABEL Tabela 1: SWOT-analiza obstoječe mobilne aplikacije – prednosti in slabosti ......... 18 Tabela 2: SWOT-analiza obstoječe mobilne aplikacije − priložnosti in tveganja/nevarnosti .................................................................................... 19. KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz po datumu .......................................................................................... 17 Slika 2: Prikaz na koledarju ....................................................................................... 17 Slika 3: Prijava uporabnika ........................................................................................ 21 Slika 4: Naročanje pacienta na pregled ali poseg....................................................... 22 Slika 5: Koledar naročanja pacienta ........................................................................... 23 Slika 6: Podatki pacienta ............................................................................................ 24 Slika 7: Nov pacient ali vpogled v koledar ................................................................ 25. IV.

(12) 1. Uvod in opis problema. Danes si sveta in življenja ne znamo predstavljati brez informacijskih tehnologij. Vsakdo izmed nas ima ali uporablja vsaj eno izmed elektronskih naprav, kot so računalnik, pametni telefon, tablični računalnik ipd. Z njimi se srečujemo tako v vsakdanjem življenju kot na delovnem mestu. Na mobilnih napravah imamo na voljo več različnih aplikacij, ki jih lahko uporabljamo za delo, izobraževanje ali zabavo so zapisali na Ipsos (2016), kjer so razvili Ipsos aplikacijo za raziskovanje preko mobilnih naprav. Korošec (2003) še dodaja, da je komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi postalo nepogrešljivo za vsako organizacijo, naj bo to upravljanje vsebine preko elektronske ali glasovne pošte ali iz mobilnih naprav. Organizacije zahtevajo, da so tehnologije zanesljive in da omogočajo enak dostop do informacij iz različnih naprav. V dobi informacijskih tehnologij se že dolgo ne uporabljajo več samo osebni računalniki. Ti so sicer dostopni povsod in kadarkoli, vendar imajo v tem smislu prednost mobilne naprave. Pametni telefoni so zaradi izboljšane strojne opreme sposobni večine računalniških funkcionalnosti. Uporaba mobilnih naprav oziroma aplikacij je priročna. Z njimi lahko hitro pridemo do informacij in vzpostavimo komunikacijo kadarkoli, kjerkoli in s komerkoli, saj nismo odvisni od lokacije (Milošič, 2011). Uporabnost mobilnih aplikacij je, da uporabniku v stanju mobilnosti omogoča uporabo aplikacij, ki mu bodo omogočile dostop do želenih informacij, obvestil, komunikacij ter ostalih aplikacij (Rupnik & Krisper, 2003). U. S. Food and Drug Administration (FDA, 2015) navaja, da so mobilne aplikacije programi, ki delujejo na pametnih telefonih in drugih mobilnih komunikacijskih napravah. Lahko so tudi dodatki, ki se vežejo na pametni telefon ali druge mobilne komunikacijske naprave, ali kombinacijo dodatkov in opreme. Mobilne medicinske aplikacije pa so mobilne aplikacije, ki jih uporabljajo v zdravstvu. Mobilne medicinske aplikacije lahko pomagajo ljudem upravljati oziroma spremljati svoje zdravje in dobro počutje, spodbujajo zdrav način življenja in dostop do koristnih informacij, ko jih potrebujejo. Zanimanje za ta orodja je veliko, zato je 1.

(13) razvoj na tem področju hiter. Po ocenah industrije se bo 500 milijonov uporabnikov pametnih telefonov po vsem svetu soočilo s programom iz zdravstvenega varstva (Gordon, 2010). Pri Research2Guidance so leta 2010 izvedli raziskavo, s katero so želeli ugotoviti uporabnost zdravstvenih mobilnih aplikacij, trende, smernice in nadaljnji razvoj aplikacij v letu 2015 in prišli do zanimivih rezultatov, v nadaljevanju. Ralf-Gordon (2010), vodja raziskav pri Research2Guidance, poudarja: "Naše ugotovitve kažejo, da se bo zgodila dolgo pričakovana mobilna revolucija v zdravstvu. Ponudniki zdravstvenih storitev in potrošniki sprejemajo pametne telefone kot sredstvo za izboljšanje zdravstvenega varstva." Ralf Gordon (2010) v raziskavi še dodaja, da niso samo potrošniki tisti, ki izkoriščajo pametne telefone za upravljanje in izboljšanje lastnega zdravja. Precejšnje število (43 %) aplikacij s področja m-zdravja je. namenjenih. predvsem. zdravstvenim. delavcem.. Ti. vključujejo. CME. (vseživljenjsko učenje), daljinski nadzor in aplikacije za upravljanje zdravstvenega varstva. V Sloveniji so kmalu po letu 2010 razvili dve mobilni aplikaciji iz področja zdravstva, namenjenih tako splošni javnosti kot tudi različnim skupinam in organizacijam. V sodelovanju s Telekomom Slovenije, Rdečim križem, Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani, Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in Laboratorijem za ergonomijo Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru je bila razvita mobilna aplikacija, ki omogoča tako osveževanje znanja kot tudi pomoč oziroma vodenje, ko moramo v realni življenjski situaciji izvajati ukrepe prve pomoč (Rdeči križ Slovenije, 2014). Aplikacija Ihelp pošilja SOS sporočila poklicnim reševalcem, družini, prijateljem in vsem uporabnikom aplikacije v radiju 500 metrov od ponesrečenca (iHELP, 2011). Kot smo že predstavili, se mobilne aplikacije v zdravstvu vse bolj uporabljajo. Njihova uporaba je prilagojena tako za zdravstvene delavce kot za paciente. Zdravstveni delavci si z njihovo uporabo lahko znatno olajšajo delo in pridobijo večjo produktivnost, pacienti pa lahko z uporabo aplikacije nadzorujejo oziroma izboljšajo svoj življenjski slog. Prav zaradi aktualnosti mobilnih aplikacij v svetu in. 2.

(14) njihove funkcionalnosti v delovnem okolju ter vse večje uporabe mobilnih aplikacij v zdravstvu smo se odločili, za izdelavo magistrskega dela na to tematiko.. 1.1 Pojem in razvoj informatike in informacijskih sistemov v zdravstvu O izrazu zdravstvena informatika je veliko razprav in definicij. Bawden (1996) navaja zdravstveno informatiko kot uporabo informacijske znanosti v zdravstvu. Pogosteje se uporablja izraz medicinska informatika, vendar je izraz zdravstvena informatika primernejši, saj nakazuje širši pristop, ki poimenuje informatiko kot znanost, ki služi vsem poklicem iz področja zdravstva, ne le tistim s področja medicine. Če torej povzamemo, je zdravstvena informatika uporaba informacijske tehnologije za upravljanje zdravstvenih informacij ali sistematična uporaba podatkov za upravljanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev. Izraz zdravstvena informatika se je začel uporabljati šele proti koncu 20. stoletja (Kolenc, 1999). Informacijski sistem je množica med seboj odvisnih komponent, ki zbirajo, obdelujejo, hranijo in distribuirajo podatke (Lep & Mesarec, 2012). Prvi zapis o prvem računalniškem programu, ki je bil izdelan za zdravstvene potrebe, sega v leto 1960. Američanka Maryann D. Bitzer je tega leta napisala računalniški program, ki se je uporabljal pri učenju babic za stimulacijo primerov poroda. V naslednjih letih se na tem področju ni dogajalo veliko (Prijatelj, et al., 2011). V 70. letih pa je začela ameriška vlada postopoma spodbujati in financirati računalniške projekte v zdravstvu. V tem času je opaziti hiter razvoj računalniških sistemov in sprememb v zdravstvenem okolju. Pacientu sledimo od enega specialističnega okolja do drugega, kar zahteva natančno in kakovostno komunikacijo med zdravstvenimi strokami in ustanovami (Prijatelj, et al., 2005). Leta 1980 je v Tokiju pod okriljem Mednarodnega združenja medicinskih informatikov potekala konferenc, ki je močno zaznamovala razvoj informatike v zdravstvu. Takrat se je pojavila ideja za organiziranje konferenc na to tematiko, ki so se v naslednjih letih oblikovale po celem svetu. Leta 2001 je bil sprejet sklep o ustanovitvi Sekcije za informatiko v zdravstveni negi – SIZN (Prijatelj, 2005). Prijatelj, et al., (2011) dodajajo, da je v letih 2001 in 2004 potekal razvoj večjezičnega brskalnika prenovljene Mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene 3.

(15) nege (ang. kratica ICNP). Pod okriljem Mednarodnega združenja medicinskih sester. Brskalnik je bil implementiran na spletu, osebnem računalniku in dlančniku, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije na zgoščenki. Prijatelj, et al. (2011) še dodajajo, da smo se na začetku razvoja informatike v zdravstvu ukvarjali z dvigom kakovosti, odpravljanjem napak, obvladovanjem stroškov, klinične prakse in združevanjem politike ter uvajanjem novih načinov evidentiranja podatkov v prakso. Novi elementi današnjega razvoja pa so združljivost, fleksibilnost in mobilnost. Prihodnost razvoja informatike v zdravstveni negi je odkrivanje novih poti organiziranja, razvoj novih modelov za izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva in strokovne uspešnosti. Informacijski sistem je sistem, v katerem se generirajo, pretakajo in arhivirajo sporočila in informacije. Predstavlja dejavnik učinkovitosti in produktivnosti, uspešnosti in zadovoljstva kupcev ter vir informacij in podpore za odločanje (Harl, 2008). Informacijska tehnologija ni več obravnavana le kot podporno orodje, ampak je postala strateško pomembna za razvoj integrirane zdravstvene informacijske infrastrukture, ki lahko izboljša storitev in zmanjša medicinske napake (Mantzana, et al., 2007). Pričakuje se, da se bodo investicije v informacijski sistem v zdravstvenem sektorju še povečale. Vendar se trenutno opisuje le del preoblikovanja zdravstvenega informacijskega sistema, ki bo potrebno za doseganje kakovosti storitvenih ciljev. Cilj tega posebnega vprašanja je pokazati, kako je lahko informacijski sistem pomoč pri oblikovanju prihodnosti zdravstvenega informacijskega sistema skozi empirične in teoretične raziskave. Zdravstvene organizacije se bodo v prihodnosti soočale z velikimi ovirami, za katere so raziskovalci informacijskih sistemov dobro pripravljeni. V raziskavi so (Wilson & Lankton, 2004) med pomembnimi ovirami navedli: uporabo informacijskih tehnologij za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe samega procesa in zmanjšanje zdravstvenih napak, razvoj e-storitev, povezovanje z zavarovalnicami, zdravstvenimi administratorji, zdravstveno osebje in paciente, prepoznavanje ovir za sprejemanje in nadaljnjo uporabo zdravstveno informacijskega sistema, prilagoditev uporabe, usmerjene na področje zdravja ipd.. 4.

(16) 1.2 Mobilne aplikacije za zdravstvene informacijske sisteme V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter in velik nabor informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami (Ipsos, 2016). Ideja o dostopanju do informacij od kjerkoli in kadarkoli se je pojavila kmalu po računalniški uveljavitvi obdelovanja medicinskih podatkov. Platforme za ta namen so že razvite (pametni mobilni telefoni, tablice ...), zdravstvene informacije je treba le še prebrati, obdelati in jih smiselno prikazati, za kar pa je potrebna ustrezna programska oprema (Hribar, 2015). V Viktoriji (Avstralija) so izvedli raziskavo med zdravstvenimi delavci, in sicer kakšna je njihova uporaba mobilnih tehnologij v kliničnih okoljih, odnosih do komunikacijskih aplikacij in kakšna je varnost teh aplikacij. Rezultati te raziskave so pokazali, da so mobilne aplikacije v bolnišnici široko uporabne od študentov do svetovalcev. Vsi anketiranci so mnenja, da so aplikacije primerne za hitro obveščanje pacientov o informacijah, vendar so vsi imeli pomisleke v zvezi s posledicami zasebnosti, ki izhajajo iz izmenjave informacij o pacientih na ta način. Nekateri anketiranci so bili celo mnenja, da uporaba teh aplikacij ni v skladu z veljavno zakonodajo in politiko (Nikolic, et al., 2018).. 1.3 Uporabniški vmesniki Žalik, et al. (2002) navajajo, da se je na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel prodor osebnih računalnikov, saj so postali računalniki cenovno dostopni individualnim uporabnikom. Naenkrat so namesto programerjev postali uporabniki računalnikov tudi nespecialisti, kot so tajnice, učitelji, inženirji, otroci … Prav zaradi tega je postalo zavedanje nujno o pomembnosti uporabniških vmesnikov oziroma vmesnikov človek-stroj. Računalniška podjetja so se začela zavedati, da človeku prilagojen uporabniški vmesnik pomeni ključno prednost na trgu, zato so začeli z uvedbo principa uporabniku prijaznega načina uporabe računalniškega stroja. V sredini osemdesetih let se prvič pojavi izraz interakcija človek-stroj (HCI-human. 5.

(17) computer interaction), ki označuje, da je predmet raziskovanja širši kot samo načrtovanje uporabniškega vmesnika. HCI zajema vse dejavnike, ki se pojavijo pri interakciji med računalnikom in človekom. Za HCI uporabljamo dve najširše sprejeti neformalni definiciji: − Interakcija človek-stroj vključuje množico procesov, dialogov in akcij, s katerimi uporabnik uporablja računalnik na interaktiven način. − Interakcija človek-stroj je znanstvena disciplina, ki se ukvarja z načrtovanjem, ocenitvijo in izgradnjo interaktivnih računalniških sistemov, namenjenih človeku in za študij temeljnih pojavov, ki jih spremljajo (Žalik, et al., 2002).. 1.4 Grafični uporabniški vmesniki Pri grafičnih uporabniških vmesnikih se je osredotočenost pomaknila na razumevanje oblikovanja vizualne postavitve in optimizacije vhodnih naprav. Razvoj tehnologije (npr. mobilnih računalnikov, mobilne tehnologije) in načini vnosa (npr. zvok, vizija in gesta) so pripeljali do širjenja metod načrtovanja in vrednotenja ter osredotočenja na učinke konteksta o uporabniških izkušnjah naprav, aplikacij in storitev (Ritter, et al., 2014a). Pri načrtovanju grafičnega vmesnika pri razvoju mobilne aplikacije je treba upoštevati smernice oziroma vzorce, saj z njimi rešujemo probleme, na katere naletimo pri načrtu uporabniškega vmesnika. Te težave so razvrščene v tri glavna problemska področja: poraba prostora na zaslonu, mehanizmi interakcije in ostali splošni napotki, ki jih zasledimo pri operacijah na mobilnih napravah. Pri izdelavi grafičnega vmesnika moramo upoštevati možnost različnih dimenzij in razmerij zaslonov na mobilnih aplikacijah (Nilsson, 2009). 1.4.1. Izkoriščenost zaslona. Vizualizacija lahko naredi široko paleto mobilnih aplikacij bolj intuitivno in produktivno. Ozadje tehnične omejitve, kot je velikost majhnega zaslona, onemogočajo preprosto uporabo vizualizacijskih aplikacij. V 20. stoletju so se raziskovalci začeli ukvarjati z vizualizacijo aplikacij na mobilnih napravah z novejšimi programskimi orodji (Chittaro, 2006). 6.

(18) Pri prikazu vsebine, ki je večja kot zaslon, je potrebna uporaba drsnikov, pri čemer je primernejša uporaba vertikalnega drsnika, saj so informacije v isti vrstici bližje kot pa informacije v različnih vrsticah. Včasih pa je treba zaradi predolgega vertikalnega drsnika poiskati kompromis in pripraviti dva različna pogleda – če nam to platforma omogoča, in sicer enega za pokončno in drugega za ležečo orientacijo. Tako ima uporabnik možnost izbire, da se na podlagi dimenzij vsebine odloči za orientacijo zaslona, ki mu v danem trenutku najbolj ustreza (Nilsson, 2009). 1.4.2. Mehanizmi interakcije. Pri interakciji uporabnika z mobilno aplikacijo je glavno področje vnašanje besedila. Pri mobilnih aplikacijah imamo več načinov vnašanja besedila, in sicer z uporabo kretenj na zaslonu, z zaslonsko tipkovnico in v redkih primerih s fizično tipkovnico. Pomembno je, da se izognemo prekomernemu vnašanju besedila (Nilsson, 2009). Žalik, et al. (2002) še dodajajo, da lahko iz zavedanja, kako človek procesira informacije, neposredno ali posredno izpeljemo temeljne zahteve za zasnovo uporabniškega vmesnika: − Implementacija posameznih nalog in prikaz informacije naj bosta konsistentna. − Vzpodbujanje uporabnika k urjenju s tem, da se omogočim avtomatsko procesiranje posameznih zaporedij ukazov. Uporabniku naj bo omogočeno podajati zaporedje ukazov z minimalno količino tipkanja, uporabo pomembno smiselnih ukazov, ki si jih je lahko zapomniti in hitrim odzivom sistema. − Ne sili uporabnika, da si zapomni nepotrebne dele informacij. 1.4.3. Meniji. V magistrskem delu bomo pri izdelavi mobilne aplikacije uporabili 3 menije, in sicer, možnost naročanja na prvi pregled, kontrolni pregled in poseg, s katerimi bomo izbirali možnost, kam želimo vpisati podatke. Zimmermann, et al., (2015) navajajo, da poznamo več vrst menijev: − binarni meniji, − spustni meniji oziroma padajoči meniji, 7.

(19) − razširljivi meniji. Žalik, et al. (2002) še dodajajo naslednje nasvete za načrtovanje menijev: − imajo naj naslovno vrstico, − omogočimo uporabniku, da se vrne v predhodni meni, − ohranimo konsistentni format, − menijev ne razmečemo po prikazovalniku, − organizacija izbir v meniju naj bo konsistentna in izvedena po enem izmed naslednjih kriterijev: abecedni vrstni red, pogostost uporabe in združevanje podobnih izbir, − nedvoumno označimo izbrano izbiro, − v enem meniju naj ne bo prevelikega števila izbir (manj kot 12). 1.4.4. Obrazci. V prototipu mobilne aplikacije za naročanje pacientov, ki ga bomo izdelali v magistrskem delu, bodo vpisi podatkov pacientov (ime, priimek, telefonska številka, vrsta naročanja ...) temeljili na obrazcih. Žalik, et al. (2002) dodajajo nekaj nasvetov za načrtovanje obrazcev: − polja, namenjena vpisovanju, se morajo razlikovati od ostalih podatkov, − v polja z navodili moramo preprečiti vpis, − polja za vpis so lahko fiksne ali spremenljive dolžine, − besedilo naj bo jedrnato in nedvoumno, − popravljanje napak naj bo omogočeno in enostavno, − shranjevanje podatkov naj ne bo samodejno, ko uporabnik zaključi zadnji vnos. 1.4.5. Barve. Malo študij je preučilo učinke barv v aplikacijah in napravah za zdravje. Barve lahko v aplikacijah uporabimo koristno za poudarjanje in razvrščanje ter pozitivno vplivamo na samoučinkovitost, saj barve vplivajo na vedenje (Zhao & Balague, 2015). Človeško oko ima tri vrste senzorjev za barvo in so različno občutljivi ter tudi različno razporejeni po očesu. Paličice omogočajo črno-belo gledanje, čepnice pa 8.

(20) barvno gledanje. Človek ima tri vrste čepnic z različnimi fotopigmenti, ki absorbirajo modro, zeleno in rdečo barvo. Modre so razporejene po očesu, rdeče in zelene pa v središču očesa (Korošak, 2001). Na osnovi zgradbe očesa in njegovega delovanja tako (Žalik, et al., 2002) navajajo, da rdečo in zeleno barvo uporabljamo v središču prikazovalnika, modro pa za barvo ozadja. Ker oko ne more razlikovati barv majhnih objektov in drobnih detajlov, le-te obarvamo z belo, sivo ali črno barvo. Zaznava barv pa je odvisna tudi od okolja, zato barve na različnih ozadjih izgledajo drugače. Prav tako pride tudi do iluzije o velikosti objekta glede na njegovo barvo, na primer rdeč kvadrat vidimo večji kot enako velik zelen kvadrat. Podobno je tudi z oddaljenostjo objektov. Rdeči objekti izgledajo bližje, modra barva pa jih naredi oddaljene, zato uporabimo rdečo barvo za ospredje, modro pa za ozadje. Tudi pri svetlosti objektov je potrebno biti pazljiv, saj je meje med objekti, ki imajo enako svetlost težko zaznati, zato jih moramo nedvomno ločiti. Glede na opisane vplive barv na zaznavanje človeškega očesa so tako (Žalik, et al., 2002) podali nekaj nasvetov za uporabo barv pri načrtovanju uporabniških vmesnikov: − Ne pretiravamo z uporabo barv. Pri elektronskih obrazcih je primerno uporabiti do 7 barv, pri aplikacijah računalniške grafike pa se intenzivni uporabi barvnih odtenkov ne smemo izogniti. − Barve uporabljamo glede na znane paradigme (npr. nizka temperatura – modra, visoka temperatura – rdeča). − Zelo uporabna lastnost je, da si lahko uporabnik sam nastavi barve. − Potrebna je tudi prilagoditev vmesnika za barvo slepe, saj je velik del populacije delno barvno slepih. Če zaslonsko masko dobro vidimo v enobarvni tehniki, bo dobro vidna tudi v barvah. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj prispodob pri načrtovanju uporabniških vmesnikov. Uporabniški vmesniki so načrtovani za naslednje možne okoliščine: − računalniški sistem bo zamenjal obstoječi ''ročni'' sistem, − nadgradil bo obstoječi računalniški sistem, kjer bo temeljna funkcionalnost sistema ostala enaka,. 9.

(21) − gradimo povsem nov računalniški sistem brez predhodnika (Žalik, et al., 2002). Pri magistrskem delu bomo nadgradili obstoječ računalniški sistem, in sicer mobilno aplikacijo za naročanje pacientov, kjer pa bo temeljna funkcionalnost sistema ostala enaka.. 1.5 Uporabniško usmerjen razvoj Pri razvoju mobilne aplikacije je pomembno vključevanje uporabnikov v sistem načrtovanja in razvoja; tako bomo v nadaljevanju predstavili enega od načinov razvoja računalniškega sistema ter predstavili njegovo pomembnost vključevanja končnih uporabnikov. Namen uporabniško usmerjenega razvoja je, da v sam proces načrtovanja in razvoja prototipa ter končnega produkta čim bolj vključiti končne uporabnike sistema z namenom čim boljšega zagotavljanja ustreznosti sistema (Nomadic Media, 2005). Načela in smernice, ki jih uporabljamo pri načrtovanju in vrednotenju sistemov, so: funkcionalnost, uporabnost, učinkovitost, zanesljivost in vzdržljivost (Ritter, et al., 2014b). V članku (Ritter, et al., 2014b) še dodajajo, da sta funkcionalnost in uporabnost ključna, saj moramo upoštevati ali so informacije funkcionalne in relevantne ter ali je uporaba enostavna. Pomembno je, da ugotovimo uporabnikova pričakovanja in želje, to lahko pridobimo z njihovim vključevanjem in sodelovanjem v razvojni ekipi. S tem pridobimo tudi povratne informacije uporabnikov, vendar proces načrtovanja in razvoja prototipa s tem ni zaključen. Nujno je še končno testiranje, saj bodo uporabniki s tem načinom pridobili točno to, kar si želijo oziroma potrebujejo (Černezel, 2011).. 1.6 Varnost Zdi se, da bosta daleč največja ovira varnost in zasebnost pri prodoru rešitev s področja zdravstva. Večina pametnih naprav danes uporablja eno ali več oblik varne komunikacije za prenos podatkov do druge naprave, vendar so te naprave še vedno ranljive za morebitni vdor ali zlorabo podatkov. Na tem področju tako pričakujemo 10.

(22) vedno strožjo regulativo za varovanje zdravstvenih podatkov posameznika (Varga, 2016). Mobilne naprave imajo razne zaščitne kode, kot so npr. PIN-koda (Personal Identification number), gesla, prstni odtisi, prepoznava obraza, različni vzorci na ekranu itd., vendar pa takšno zaklepanje naprav ne reši problema, če so podatki na spominski kartici, ki jo je mogoče premestiti v drugo napravo in uporabiti (Botha, et al., 2009).. 11.

(23) 2. Namen in cilji raziskave. Namen magistrskega dela je izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije. Cilji v teoretičnem delu so: − pregledati tujo literaturo in se seznaniti s prednostmi in slabostmi že obstoječih mobilnih aplikacij za naročanje pacientov, − seznaniti se z zdravstveno-informacijskimi sistemi, − opredeliti pojem mobilne aplikacije, − seznaniti se in opredeliti grafične uporabniške vmesnike. Cilji v empiričnem delu so: − ugotoviti prednosti in slabosti že obstoječe mobilne aplikacije, − poiskati možnosti za izboljšanje mobilne aplikacije za naročanje pacientov, − izdelati prototip mobilne aplikacije za naročanje pacientov.. 12.

(24) 3. Raziskovalna vprašanja. V magistrskem delu z naslovom Mobilna aplikacija za naročanje pacientov smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: •. Kakšna naj bo razdelitev skupin pri naročanju pacientov na posvet v prototipu aplikacije?. •. Kakšne so prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja pri obstoječi mobilni aplikaciji za naročanje pacientov?. 13.

(25) 4. Raziskovalna metodologija. Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, saj smo se s pomočjo bibliografskih baz COBISS, PubMed, Google Scholar in Google iskalnikom soočili z domačo in tujo literaturo, se seznanili s prednostmi in slabostmi že obstoječih mobilnih aplikacij za naročanje pacientov ter pregledali raziskave s področja razvoja zdravstveno informacijskih sistemov. Pri empiričnem delu pa smo s pomočjo strukturiranega intervjuja pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih na osnovi SWOT- analize obdelali in uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip mobilne aplikacije smo izdelali v ustreznem programskem orodju. Za izdelavo prototipa smo uporabili programsko orodje Just in mind.. 4.1 Raziskovalne metode Literaturo bomo iskali s pomočjo različnih bibliografskih baz, kot so COBISS, Google Scholar, PubMed ter spletni iskalnik Google. Ključne iskalne besedne zveze so bile: ''mobile aplication'', ''health mobile aplication'', medical aplication'', ''graphical user interface'', ''mobile application in medicine''. Omejitveni kriteriji iskanja so bili: obdobje 2000 do 2016, jezik besedil v slovenščini in angleščini, celotno besedilo raziskav in člankov, znanstveni in raziskovalni članki. Izključitveni kriteriji iskanja so bili: starejše obdobje od leta 2000, neznanstvena in strokovna literatura, povzetki raziskav in člankov ter tuj jezik besedil, ki ne zajema angleščine. Za instrument raziskovanja smo uporabili polstrukturirani intervju, saj lahko na podlagi odgovorov govornika zastavimo še dodatna podvprašanja. Intervju smo izvedli na zasebni kliniki v Savinjski regiji. Intervju je potekal individualno, brez časovne omejitve in motenj iz okolja. Govornik je imel možnost svobode govora, ki je bil usmerjen k ciljem raziskave za pridobitev ustreznih rezultatov. Intervju je podprt tudi z ustreznimi podvprašanji, ki usmerjajo govornika k določenemu cilju raziskave. Intervju je bil posnet z diktafonom, naredili smo dobesedni prepis posnetkov. Prepis in obdelava podatkov je potekala s pomočjo računalniškega programa Word, ločeno od organizacije. Za izvedbo polstrukturiranih intervjujev smo uporabili 5 osnovnih vprašanj, ki se navezujejo na mobilno aplikacijo za 14.

(26) naročanje pacientov, in sicer tisto, ki jo trenutno uporabljajo na sodelujoči zasebni kliniki v Savinjski regiji. Z intervjuji smo želeli pridobiti čim več podatkov o obstoječi mobilni aplikaciji, ki pa smo jih na podlagi SWOT-analize obdelali in dobljene podatke nato uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Jovanova (2011) opredeljuje, da je SWOT (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats) analiza strateško orodje za oblikovanje celovite strategije za nadaljnje poslovanje. Sestavljata jo zunanja in notranja analiza, ki zajema prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja, kar nudi vpogled v sedanje ter prihodnje vplive na uspešnost podjetja. Uporabna je za vse vrste podjetij in enot. Za izdelavo prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov smo uporabili programsko orodje Just in mind. Oblikovan prototip z ustreznimi izboljšavami želimo v prihodnosti implementirati in kasneje omogočiti uporabo v zdravstvenih organizacijah, saj bi bila aplikacija te vrste v veliko pomoč zaposlenim, ki se soočajo z naročanjem pacientov, ostalim zaposlenim v timu pa bi omogočala vpogled v razpored pacientov in zasedenosti ambulant ter zdravstvenih sodelavcev. Aplikacija ponuja prednosti, kot so manjša poraba pisarniškega materiala (knjige za naročanje ...), neodvisnost od lokacije (mobilno napravo imamo vedno pri sebi), hiter način komuniciranja z ostalimi v timu in hitra možnost pridobitve ustreznih informacij ipd. Aplikacija ima tudi prednosti za paciente, saj se bodo izognili nepotrebnim pogovorom po telefonu, ki postavijo paciente v neprijetne situacije. Pri pogovoru po telefonu se od pacienta zahteva ime, priimek, telefonsko številko ter vrsto prvega pregleda ali kontrolnega pregleda. Aplikacija omogoča tudi večjo razpoložljivost časa za naročanje, saj se jim ni treba naročiti na pregled v trenutku, ko je oseba za naročanje pacientov v ambulanti oziroma pri računalniku.. 4.2 Raziskovalno okolje Raziskava bo potekala znotraj zasebne klinike v Savinjski regiji med zaposlenimi oziroma vsemi uporabniki obstoječega sistema. Trenutno že uporabljajo na kliniki mobilno aplikacijo za naročanje pacientov, vendar želijo izboljšave oziroma posodobitve obstoječe mobilne aplikacije.. 15.

(27) 4.3 Raziskovalni vzorec Raziskovalni vzorec bo zajemal 7 uporabnikov obstoječega sistema. Sodelovali bodo vsi, ki se soočajo z že obstoječim sistemom naročanja pacientov.. 4.4 Etični vidik Sodelujoči v raziskavi so bili seznanjeni z namenom in cilji raziskave. Intervjuvanci so v raziskavi sodelovali prostovoljno, predstavili smo jim tudi možnost odklonitve sodelovanja ter zagotovljena jim je bila popolna anonimnost. Zbrani podatki so uporabljeni izključno za namen raziskovalnega dela. Pri tem smo upoštevali človekove pravice in svoboščine po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).. 4.5 Predpostavke in omejitve raziskave Omejitve pri raziskovanju so bile predvsem pri zbiranju podatkov, saj raziskava vključuje manjše število vključenih, omejena pa je bila le na uporabnike obstoječega sistema oziroma na samo eno kliniko, zato podatkov ne bomo mogli posploševati.. 16.

(28) 5. Rezultati. V magistrskem delu smo na podlagi že obstoječe mobilne aplikacije, ki jo uporabljajo v sodelujoči zasebni kliniki za naročanje pacientov, s pomočjo pridobljenih podatkov v okviru izvedenih intervjujev uporabnikov izdelali prototip, ki ga bomo v nadaljevanju prikazali. S prototipom, ki smo ga izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind, smo želeli prikazati funkcionalnost in uporabnost novejše aplikacije za naročanje pacientov. Slika 1: Prikaz po datumu. Slika 2: Prikaz na koledarju. Na obeh slikah je prikazana trenutna mobilna aplikacija, ki se uporablja za naročanje pacientov. Aplikacija omogoča vnašanje datuma in uro naročanja, ime in priimek pacienta, telefonsko številko pacienta ter vrsto obiska. Na sliki 1 je prikazan zapis naročenih pacientov po uri na isti dan, na sliki 2 pa je prikazan izgled zapisa na koledarju. S pomočjo intervjujev smo želeli pridobiti mnenje uporabnikov obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih nato obdelali in jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov.. 17.

(29) Tabela 1: SWOT-analiza obstoječe mobilne aplikacije – prednosti in slabosti PREDNOSTI:. SLABOSTI:. − enostavna aplikacija (hiter dostop in urejanje podatkov),. − vedno na novo vpisovanje podatkov, − ni možnosti izbire vrste obiska (prvi pregled, kontrolni pregled, poseg),. − možnost urejanja terminov (datum, ura),. − vedno novo vpisovanje vrste obiska,. − avtomatski zapis podatkov pacienta na koledar,. − nepraktičen zapis podatkov pacienta,. − enostaven zapis datuma in ure obiska,. − nepraktičen zapis vrste pregleda, ročno vpisovanje vrste pregleda,. − enostavna možnost prestavitve pacienta in termina obiska,. − varnost aplikacije, zaščitena je le tehnologija.. − možnost iskanja pacienta v koledarju, − možnost povezljivosti med člani tima.. V tabeli 1 so prikazane prednosti in slabosti obstoječe mobilne aplikacije. Kot je iz tabele razvidno smo pod prednosti navedli enostavno uporabo aplikacije ter zapisa termina v aplikaciji, možnosti urejanja terminov ter prestavitve obiska pacienta, možnost iskanja pacienta v koledarju in možnost povezljivosti med člani tima. Najpogosteje izpostavljena prednost, ki smo jih pridobili z intervjuji, je, da ima aplikacija možnost avtomatskega zapisa podatkov pacienta v koledar. Intervjuvanec navaja: ''Aplikacija mora vsebovati funkcijo, razdeljeno na tri vrste obiskov, to so prvi pregled, kontrolni pregled in poseg, za katere se pacient naroča. Prav tako se morajo ti podatki pacienta avtomatsko vpisati in prikazati v skupnem koledarju, ki mora biti na vpogled med drugi člani tima.''. 18.

(30) Tabela 2: SWOT-analiza obstoječe mobilne aplikacije − priložnosti in tveganja/nevarnosti PRILOŽNOSTI:. TVEGANJA/NEVARNOSTI: izguba mobilne tehnologije in s tem vseh podatkov,. − zunanji razvoj tehnologije (uporabnost aplikacije tudi v drugih organizacijah),. − pokvarljivost tehnologije; življenjska doba posameznih komponent, konstantno vzdrževanje naprav, vplivi iz okolja (padec, voda ...),. − prihranek časa,. − varnost podatkov v aplikaciji,. − praktičnost (ni potrebna uporaba dodatnih pripomočkov – zvezek, pisalo ...),. − sprememba zakonov (glede uporabe mobilnih tehnologij).. − uporabnost (ni potrebna ustna komunikacija med člani tima v primeru odsotnosti na delu).. V tabeli 2 so prikazani rezultati o priložnostih in tveganjih/nevarnostih obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjujev. Pod priložnosti smo izpostavili predvsem to, da nam aplikacija omogoča zunanji razvoj tehnologije kot na primer uporabnost aplikacije tudi v drugih organizacijah. Pod tveganja oziroma nevarnosti smo navedli izgubo mobilne tehnologije in s tem vseh podatkov. Ta problem je lahko rešljiv s povezljivostjo mobilne aplikacije drugih v timu, pri katerih se podatki niso izgubili. Pod tveganja smo navedli tudi varnost podatkov v aplikaciji, ki smo jo zaščitili z uporabniškim imenom in geslom vsakega uporabnika, prav tako pa ima vsaka mobilna tehnologija funkcijo zaklenitve tehnologije. Največje in nepredvidljivo tveganje oziroma nevarnost so spremembe zakonov o mobilnih tehnologijah, saj bo vsako leto porast mobilnih tehnologij večji, nadzor in varnost pa vprašljiva. Glede na pridobljene rezultate intervjujev smo v nadaljevanju predstavili prototip mobilne aplikacije, ki smo ga izdelali s pomočjo računalniškega orodja Just in mind.. 19.

(31) Pridobljeni rezultati iz intervjujev, ki smo jih uporabili pri izdelavi prototipa: − zapis naročanja pacientov je razdeljen na tri vrste obiska, in sicer prvi pregled, kontrolni pregled in poseg. Te vrste naročanja nam ponudi funkcija v aplikaciji, izbiro potrdimo s klikom, nato pa nas aplikacija vodi skozi celoten potek naročanja pacientka, ki se zaključi z zapisom podatkov pacienta v koledar; − podatke pacienta, ki so zapisani v koledarju, lahko spreminjamo; − možnost spreminjanja termina pacienta, enostavno spreminjanje ure ali dneva naročenega pacienta, − aplikacija funkcijo iskanja pacienta v koledarju, − aplikacija ima funkcijo povezljivosti med drugimi člani tima, saj imamo tako vsi na vpogled proste termine in možnost naročanja pacientov iz drugih lokacij.. 20.

(32) Slika 3: Prijava uporabnika. Na sliki je prikazana prva stran oziroma vstopna stran v mobilno aplikacijo. Vstop v aplikacijo je varovan z uporabniškim imenom in geslom uporabnika, ki bi bila za celotno organizacijo enotna. Iz slike 3 je razvidno, da je vpis uporabniškega imena viden, samo geslo pa je zakrito. Pomembno je, da so podatki v aplikaciji varovani, saj vanjo vpisujemo osebne podatke pacientov.. 21.

(33) Slika 4: Naročanje pacienta na pregled ali poseg. Z vpisom uporabniškega imena in gesla ter klikom na gumb prijava na sliki 3 nas aplikacija vodi na naslednji korak, ki je prikazan na sliki 4. Pri tem koraku izberemo vrsto naročanja. Možne izbire naročanja so prvi pregled, kontrolni pregled in poseg. Pri tem izberemo eno izmed možnosti naročanja. Če želimo pacienta naročiti na prvi pregled, se nam s klikom na prvi pregled iz spodnje strani mobilne naprave prikažejo možnosti (laser, polnila, PRP, posvet za poseg ipd.), za katero vrsto prvega pregleda želimo naročiti pacienta, kot je prikazano na sliki 4. Vrsto naročanja pacienta potrdimo s klikom na gumb ''done''. Tukaj imamo še možnost naročanja na kontrolni pregled (šivi ex, dreni ex, prevez, kontrolni pregled po operativnem posegu ipd.), ki se enako kot pri prvem pregledu prikažejo iz spodnje strani mobilne aplikacije. Enako izberemo vrsto naročanja ter potrdimo s klikom na gumb ''done''. Pri naročanju imamo še možnost, da lahko pacienta naročimo na poseg. Postopek izbire vrste posega ter potrditve je enak kot pri prvem pregledu in kontrolnem pregledu.. 22.

(34) Slika 5: Koledar naročanja pacienta. Z izbiro in potrditvijo naročanja pacienta nas aplikacija vodi v naslednji korak, ki je prikazan na sliki 5. Pri tem koraku imamo na levi strani ekrana prikazan koledar naročanja, kjer izberemo datum, ki pacientu ustreza za obisk, na desni strani ekrana pa so prikazani pacienti, ki so ta dan že naročeni in ob kateri uri. Prikazani so tudi podatki pacienta in vrsta obiska. Za izbiro datuma kliknemo na izbrani dan v koledarju, kot je prikazano na sliki (npr. 6. marec). S tem dejanjem nas aplikacija usmeri na naslednji korak, ki je prikazan na sliki 6.. 23.

(35) Slika 6: Podatki pacienta. Na sliki 6 je prikazan naslednji korak, v katerega nas aplikacija usmeri po izbiri datuma v koledarju. Zdaj vnesemo podatke pacienta, in sicer njegovo ime, priimek in telefonsko številko. Kot je razvidno iz slike, nam aplikacija poda še izbiro datuma in ure obiska pacienta. Tukaj lahko še vedno spremenimo ali potrdimo izbrani termin. Aplikacija nas usmeri na naslednji korak tedaj, ko imamo vpisane vse podatke pacienta, datum in uro obiska ter to potrdimo s klikom na gumb done.. 24.

(36) Slika 7: Nov pacient ali vpogled v koledar. S potrditvijo podatkov pacienta in termina obiska nas aplikacija usmeri v zadnji korak, ki je prikazan na sliki 7, kjer se prikaže kljukica na ekranu, ki pomeni, da je pacient dodan v koledar. Pri zadnjem koraku je nato možnost vpisa novega pacienta ali vpogled v koledar s klikom na gumb nov vpis ali koledar.. 25.

(37) 6. Interpretacija in razprava. Iz pregleda novejše literature nismo zasledili, da bi v Sloveniji obstajala tovrstna aplikacija na tržišču ali v razvoju. Zasledili smo številne druge aplikacije, ki temeljijo predvsem na telesnih aktivnostih (vadba, fitnes ipd.) ter prehrani (diete, zdrav način prehranjevanja ipd.). Razvitih je tudi nekaj aplikacij, ki jih pacienti uporabljajo za nadzor zdravstvenega stanja, npr. za diabetes. Po svetu so mobilne aplikacije v zdravstvu v polnem razcvetu. V zadnjih nekaj letih so se začela razna raziskovanja in želje z uvajanjem mobilnih aplikacij v zdravstvu, pri čemer bi bili uporabniki zdravstveni delavci, ki bi jim aplikacije olajšale delo ter dvignile njihovo produktivnost. Hribar (2007) navaja, da so mobilne naprave elektronske naprave, ki jih uporabljamo za brezžično komunikacijo. Prav tako navaja, da so se mobilne naprave skozi leta spreminjale in iz običajnega telefona postale večpredstavnostne komunikacijske naprave in da omogočajo uporabo storitev in aplikacij V magistrskem delu smo izvedli raziskavo med zdravstvenimi delavci. Zanimalo nas je, kakšna je uporabnost grafičnega vmesnika za naročanje pacientov, ki ga trenutno uporabljajo v organizaciji. Raziskava je pokazala, da mobilno aplikacijo uporabljajo vsi zdravstveni delavci in so mnenja, da je široko uporabna zaradi prisotnosti mobilne tehnologije kjerkoli ter hitre dostopnosti do informacij oziroma prostih terminov ter podatkov o pacientih. Tudi Nikolic, et al., (2018), ki so izvedli raziskavo med zdravstvenimi delavci v Avstraliji, so ugotovili, da so mobilne aplikacije v bolnišnici široko uporabne tako študentom, zdravstvenim delavcem in svetovalcem. Prav tako so ugotovili, da so vsi anketiranci mnenja, da so aplikacije primerne za hitro obveščanje pacientov o informacijah. V magistrskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, na katere lahko odgovorimo s pomočjo rezultatov, ki smo jih pridobili iz raziskave. Pri prvem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšna mora biti razdelitev skupin pri naročanju pacientov na posvet v prototipu aplikacije. Pri analizi podatkov smo prišli do ugotovitve, da je potrebna razdelitev vrste naročanja na tri možnosti, in sicer naročanje pacientov na prvi pregled, kontrolni pregled in poseg. Vsako vrsto naročanja pa še posebej razčlenili. Tako smo izdelali tri možnosti naročanja, v kateri aplikacija še dodatno prikaže vrsto storitve. Na primer pacient se naroči na prvi 26.

(38) pregled, izberemo možnost naročila v aplikaciji na prvi pregled, aplikacija nato poda storitve, ki jih opravljamo na prvem pregledu, uporabnik pa izbere ustrezno storitev. Tukaj gre brez dodatnega tipkanja storitve, pri tem pa je preglednost in uporabnost aplikacije večja. V Sloveniji smo se v zadnjem času začeli srečevati z e-Naročanjem. Splošna bolnišnica Brežice (2017) navaja, da gre pri e-Naročanju za centralno spletno naročanje za vse slovenske zdravstvene institucije javnega sektorja. ENaročanje omogoča vpogled v čakalne sezname vseh specialistov na enem mestu, pacient lahko sam izbira ponudnika kjerkoli v Sloveniji z v tistem trenutku najkrajšo čakalno dobo. Storitev e-Naročanje omogoča elektronsko napotitev in naročanje pacientov na zdravstvene storitve s primarne na sekundarno in terciarno zdravstveno raven ali znotraj sekundarne oziroma terciarne zdravstvene ravni. Postopek eNaročanja poteka na podlagi izdane elektronske napotnice, ki jo izda osebni zdravnik. Pri drugem raziskovalnem vprašanju pa so nas zanimali prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja pri obstoječi mobilni aplikaciji. Iz analize podatkov je razvidno, da je anketirancem pomemben hiter dostop do aplikacije ter njena enostavna uporaba. Prednost in možnost aplikacije je urejanja terminov. V primeru, da pacient ne more priti na dogovorjeni termin, lahko z možnostjo prestavitve termina pacienta samo prestaviš v drugi termin, ki mu ustreza. Pomemben rezultat je tudi, da se podatki pacienta in termin prikažeta v koledarju, v katerega imajo vsi člani tima vpogled. To pomeni, da mora imeti aplikacija možnost povezljivosti med člani tima. Kot slabost obstoječe mobilne aplikacije so intervjuvanci navedli nepregleden zapis podatkov pacienta v koledarju, saj aplikacija nima možnosti vodenja uporabnika skozi postopek naročanja pacienta. Z analizo podatkov smo prišli še do rezultatov o tveganjih in priložnostih. Med tveganja smo iz rezultatov navedli pokvarljivost aplikacije, saj ima vsaka mobilna tehnologija neko življenjsko dobo posameznih komponent ter možnost izgube aplikacije. Iz raziskave smo pridobili še podatke o priložnostih mobilne tehnologije, in sicer je aplikacija lahko uporabna tudi v drugih organizacijah; s tem omogočimo zunanji razvoj tehnologije. V Sloveniji iz pregleda literature nismo zasledili še tovrstne aplikacije, ki bi jo v zdravstvenih ustanovah uporabljali za naročanje pacientov. Zasledili pa smo, da SRC Infonet (2017) predstavlja aplikacijo, s katero se pacienti sami naročajo na pregled 27.

(39) pri osebnem zdravniku ali specialistu, preko aplikacije pošljejo prošnjo osebnemu zdravniku za podaljšanje veljavnosti obnovljivega recepta, odprtje bolniškega staleža in kratko mnenje osebnega zdravnika. To lahko pacienti sami uredijo brez klicanja po telefonu le ob delovnem času ambulante, oziroma ima ambulanta le določeno uro, med katero sprejemajo klice, v tistem času pa se zgodi, da je telefon zaseden. Prav tako prihranimo čas, ki bi ga porabili za obisk ambulante le za podaljšanje recepta.. 28.

(40) 7. Sklep. Danes si sveta in življenja brez mobilnih tehnologij ne znamo predstavljati. Uporabljamo jih pri vsakodnevnih opravilih in prostem času, vse bolj pa se mobilna tehnologija vpeljuje tudi na delovna mesta in v izobraževanje. Na osnovi tega smo se odločili to področje podrobneje raziskati in rezultate prikazati v magistrskem delu, saj si lahko na delovnem mestu z mobilno aplikacijo olajšamo delo in izboljšamo učinkovitost. V magistrskem delu smo želeli s pomočjo že obstoječe aplikacije, ki jo uporablja v sodelujočem podjetju, izdelati učinkovitejšo mobilno aplikacijo za naročanje pacientov. S pomočjo programskega orodja Just in mind in podatkov iz intervjuja smo izdelali prototip mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Največja novost pri izdelanem prototipu je, da smo razčlenili možnosti oziroma vrste pregledov, na katere se naročajo pacienti. Dodali smo funkcijo, s katero hitreje izberemo vrsto obiska pacienta, in sicer prvi pregled, kontrolni pregled in poseg. Znotraj te funkcije pa lahko izberemo, za kateri posvet oziroma poseg se pacient naroča. V raziskavi smo ugotovili, da je to najučinkovitejši in najhitrejši postopek vpisovanja oziroma naročanja pacientov na obisk. Ostalo je še nekaj odprtih vprašanj in idej, ki so se porodila med oziroma po raziskavi in jih vanjo nismo vključili. V mobilno aplikacijo bi lahko vključili še avtomatsko obveščanje pacientov, tako da aplikacija pošlje dan prej obvestilo pacientom za dogovorjeni termin. Vprašanje, ki se je porodilo že po zaključeni raziskavi, je povezljivost mobilne aplikacije z drugimi mobilnimi tehnologijami. Najobširnejše vprašanje pa je sama implementacija mobilne aplikacije, saj smo izdelali prototip. Pri implementaciji pa nastopijo vprašanja glede izdelave mobilne aplikacije ter cena. Izdelava ter cena implementacije mobilne aplikacije pa je odvisna od zahtev naročnika, saj lahko spreminjamo oziroma uporabimo drugačen grafični uporabniški vmesnik, dodamo povezljivost mobilnih tehnologij ter vključimo obveščanje pacientov.. 29.

(41) Literatura Bawden, D., 1996. Health informatics education; an information-related undergraduated perspective. Education for Information, 14(1), pp. 1−6. Botha, R. A., Furnell, S. M., A. & Clarke, N. L., 2009. From desktop to mobile: examining the security. Computers & Security, 28(3-4), pp. 130−137. Chittaro, L., 2006. Visualizing information on mobile devices. Computer, 39(3), pp. 40−45. Černezel, A., 2011. Uporabniško usmerjen razvoj mobilnih aplikacij: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Harl, D., 2008. Pomen ERP (Enterprise resource planning) sistemov za učinkovitost logističnih procesov ter implementacija le-teh v podjetju gorenje: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Hribar, A., 2015. Mobilne tehnologije pri razvoju osebnega zdravstvenega kartona: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko. Hribar, U., 2007. Razvoj mobilnih tehnologij. In: V. Vehovar, ed. Mobilne rekleksije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, pp. 285−322. iHELP, 2011. iHELP. [Online] Available at: http://www.ihelp.si [Accessed 12. 05. 2018]. Ipsos, 2016. Mobilna tehnologija. [Online] Available at: https://www.ipsos.com/slsi/mobilna-tehnologija [Accessed 12. 05. 2018]. Jovanova, A., 2011. Do strategije podjetja s SWOT analizo. [Online] Zavod mladi podjetnik. Available at: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/dostrategije-podjetja-s-swot-analizo [Accessed 1. 6. 2017]. Kolenc, L., 1999. Položaj informatike v zdravstveni negi glede na celotno informatiko. In: M. Šlajmer Japelj, ed. Informatika v zdravstveni negi: prispevki za razvoj. Maribor: Tiskarska dejavnost Tehniških fakultet Maribor, pp. 1−15. Korošak, B., 2001. Biologija človeka. Ljubljana: Mohorjeva založba. Korošec, R., 2003. Oracle collaboration suite. Portorož: Slovensko društvo Informatika. 30.

(42) Lep, M. & Mesarec, B., 2012. Informacijski sistemi – osnovni pojmi in definicije. In: Prometna informatika. [pdf] Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. [Online] Available at: http://www.fg.uni-mb.si/ predmeti/pi/PI-1_ISvPrometu-Osnove.pdf [Accessed 4. 11. 2017]. Mantzana, V., Themistocleous, M., Irani, Z. & Morabito, V., 2007. Identifying healthcare actors involved in the adoption of information systems. European Journal of Information Systems, 16(1), pp. 91−102. Milošič, M., 2011. Mobilne aplikacije v poslovnem svetu. [Online] Intrix. Available at: https://www.intrix.si/blog/it-aktualno/mobilne-aplikacije-v-poslovnem-svetu/ [Accessed 25. 05. 2017]. Nikolic, A. et al., 2018. The use of communication apps by medical staff in the Australian health care system: survey study on prevalence and use. JMIR Medical Informatics, 6(1), p. e9. Nilsson, E. G., 2009. Design patterns for user interface for mobile applications. Advances in Engineering Software, 40(12), pp. 1318−1328. Nomadic Media, 2005. User-centred design: user-centred design guidelines for methods and tools. [pdf] Available at: https://www.vtt.fi/inf/julkaisut/muut/2005/ UCD_Guidelines.pdf [Accessed 3. 7. 2018]. Prijatelj, V., 2005. Priložnosti in ovire pri elektronskem zbiranju podatkov zdravstvene nege. Obzornik Zdravstvene Nege, 3(39), pp. 175−179. Prijatelj, V., Dornik, E., Rajkovič, U. & Žvanut, B., 2011. Razvoj informatike v zdravstveni negi v Sloveniji. Ljubljana: Slovensko društvo za medicinsko informatiko, Sekcija za informatiko v zdravstveni negi. Prijatelj, V., Rajkovič, U., Leskošek, B. & Mušič, D., 2005. Poročilo z jesenskega srečanja članov SIZN. Utrip, 13(12), p. 18. Ralf-Gordon, J., 2010. 500m people will be using healthcare mobile applications in 2015.[Online] research2guidance. Available at: https://research2guidance.com/ 500m-people-will-be-using-healthcare-mobile-applications-in-2015-2/ [Accessed 25. 5. 2017]. Rdeči križ Slovenije, 2014. Mobilna aplikacija za prvo pomoč. [Online] Available at: http://www.rks.si/sl/Mobilna_aplikacija_za_prvo_pomoc_3/ [Accessed 12. 5. 2018]. Ritter, F. D., Baxter, G. D. & Churchill, E. F., 2014a. Foundations for designing user-centered systems. London: Springer. 31.

(43) Ritter F. E., Baxter G. D. & Crunchil E. F., 2014b. User-centered systems design: a brief history. In: Foundations for designing user-centered systems. London: Springer, pp. 33−54. Rupnik, R. & Krisper, M., 2003. Mobilne aplikacije. Dnevi slovenske informatike. Portorož, Slovensko društvo Informatika, Ljubljana. Splošna bolnišnica Brežice, 2017. E-naročanje. [Online] Available at: https://www. sb-brezice.si/enarocanje.html [Accessed 19. 6. 2018]. SRC Inofnet, 2017. DoZdravnika.si: predstavitev. [Online] https://dozdravnika.si/predstavitev/ [Accessed 19. 6. 2018].. Available at:. U.S. Food and Drug Administration, 2015. Mobile medical applications: guidance for industry and food and drug administration staff. [pdf] Available at: https://www.fda.gov/downloads/MedicalDevices/DeviceRegulationandGuidance/Gui danceDocuments/UCM263366.pdf [Accessed 25. 5. 2017]. Wilson, E. V. & Lankton, N. K., 2004. Interdisciplinary research and publication opportunites in information systems and health care. Communications of the Association for Information Systems, 14(1), pp. 332−343. Varga, M., 2016. Korak v pravo smer? Monitor, 26(9), pp. 88−89. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo. Zhao, Z. & Balague, C., 2015. Designing branded mobile apps: Fundamentals and recommendations. Business Horizont, 58(3), pp. 305−315. Zimmermann, G., Stratmann, A., Reeb, D. & Glaser, T., 2015. Patterns for user interface adaptations. In: J. Zhou & G. Salyendy, eds. Human aspects of IT for the aged population. Design for Aging. ITAP 2015. Lecture Notes in Computer Science, (vol. 19193). Los Angeles, August 2-7, 2015. Cham: Springer, pp. 426−436. Žalik, B., Zadravec, M. & Podgorelec, D., 2002. Računalniške periferne naprave in uporabniški vmesnik: učbenik. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.. 32.

(44) Priloge Priloga1: Intervju Sem Rebeka Hrovat, študentka fakultete za Zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Pišem magistrsko delo z naslovom Mobilna aplikacija za naročanje pacientov in bi želela s pomočjo intervjuja pridobiti informacije, ki mi bodo v pomoč pri izdelavi magistrskega dela. Sodelovanje je anonimno, rezultati bodo uporabljeni izključno v raziskovalne namene. Prosila bi Vas za Vaše sodelovanje. Hvala za pomoč. 1. Na sliki je prikazan grafični vmesnik za aplikacijo za naročanje pacientov, ki jo trenutno uporabljamo v organizaciji. Kako vi ocenjujete trenutno mobilno aplikacijo in kakšne so vaše izkušnje?. 2. Kakšna je vaša ocena varnosti uporabljene aplikacije?. 3. Kot je razvidno iz aplikacije se v Vaši organizaciji soočate z dvema načinoma naročanja pacientov in sicer tisti, ki prihajajo na posvet prvič in tisti, ki prihajajo na kontrolne preglede po posegih. Kaj menite o tem, da bi vaša aplikacija imela možnost razdelitve v dve skupini pacientov za naročanje? Kako želite, da je ta razdelitev prikazana in kakšne naj bodo funkcije?. 4. Ali želite, da Vas aplikacija vodi glede poteka vnašanja pacientovih podatkov ob naročanju? Če želite, da Vas aplikacija vodi, kakšen naj bo ta potek oziroma vrstni red vnašanja pacientovih podatkov v aplikacijo?. 5. Kako gledate na to, da bi imela aplikacija funkcijo, s katero bi omogočili vidnost naročenih pacientov drugim v timu? Ali želite, da sami določite vidnost podatkov drugim v timu?. 1.

(45)

No results found