• No results found

Influence of increase vat rate on company\u27s liquidity at ljubljana stock market

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Influence of increase vat rate on company\u27s liquidity at ljubljana stock market"

Copied!
60
0
0

Loading.... (view fulltext now)

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. VPLIV POVIŠANJA STOPNJE DDV NA LIKVIDNOST DRUŽB NA LJSE. Avgust, 2017. Katja Novak.

(2)

(3) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. VPLIV POVIŠANJA STOPNJE DDV NA LIKVIDNOST DRUŽB NA LJSE Influence of increase VAT rate on company's liquidity at Ljubljana stock market. Kandidat: Katja Novak Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Računovodstvo, davščine in revizija Mentor/ica: dr. Iztok Kolar Jezikovno pregledal/a: Marjeta Vozlič, prof. slovenskega jezika Študijsko leto: 2016/2017. Maribor, avgust 2017.

(4)

(5) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Iztoku Kolarju za vse usmeritve in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala gre tudi moji družini, sodelavcem, prijateljicam ter fantu za vso podporo, pomoč in potrpežljivost v času študija ter za vzpodbudo k doseganju zastavljenih ciljev..

(6)

(7) POVZETEK Likvidnost predstavlja glavno nit poslovanja podjetja. Namreč likvidnost nam predstavlja sposobnost poravnave vseh obveznosti v določenem časovnem obdobju ob zapadlosti le-teh. Davek na dodano vrednost se je do danes že povišal kar dvakrat, in sicer zadnja sprememba se je zgodila 1. 7. 2013. Za podjetja, zavezana za DDV, je bila to velika sprememba, ki bi lahko vplivala na likvidnost. V diplomskem projektu sem tako proučevala možnost, ali je povišanje stopnje davka na dodano vrednost imelo vpliv na družbe, ki trgujejo na Ljubljanski borzi. Najprej sem opisala in predstavila, kaj je likvidnost, pomen DDV-ja in predstavila Ljubljansko borzo. V empiričnem delu sem izračunala izbrane kazalnike posamezno za delniške družbe na Ljubljanski borzi in za posamezni kazalnik še povprečne vrednosti vseh podjetij na leto in na obdobje. Proučevala sem kazalnike za tri leta pred povišanjem DDV, od vključno 2010– 2012 ter od vključno 2014–2016. Ugotovila sem, da je povišanje stopnje DDV imelo vpliv na likvidnost družb na LJSE, s čimer svojo hipotezo, da povišanje stopenj ni imelo vpliva na likvidnost, zavračam. Proučevani kazalniki so se pozitivno povišali v obdobju po povišanju DDV, tudi za več kot 100 odstotkov. Ključne besede: davek na dodano vrednost, likvidnost, likvidnost družb, stopnja DDV, gospodarstvo, kazalniki likvidnosti. ABSTRACT Liquidity is the main business line of the company. Namely liquidity represents the ability to settle all liabilities within a certain period of time upon expiry. Value added tax has raised two times, the last raise was at July 1, 2013. For companies, obligated for VAT this was a big change and that could have an influence on liquidity. In this thesis I examined the possibility of whether the influence of the increase in value added tax had an influence on companies trading on the Ljubljana Stock Exchange. First I described and presented what liquidity is, the significance of VAT and presented the Ljubljana Stock Exchange. In the empirical part I calculated the selected indicators individually for joint stock companies on the Ljubljana Stock Exchange and for the individual indicator, the average value of all companies per year and per period. I studied the indicators for three years before the increase of VAT, from including year 2010-2012 and from including year 2014-2016. I found out that the increase in the VAT rate had an impact on the liquidity of companies on the LJSE, whereby I deny my hypothesis that the increase of rates had no effect on liquidity. Observed indicators increased positively over the period after the VAT increase, even by more than 100 %. Key Words: value added tax, liquidity, company's liquidity, VAT rate, economy, liquidity indicators.

(8)

(9) KAZALO 1. UVOD_________________________________________________________________________________ 1. 1.1 Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 1 1.2.1 Namen _____________________________________________________________________ 1 1.2.2 Cilji ________________________________________________________________________ 2 1.2.3 Hipoteze ___________________________________________________________________ 2 1.3 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 2 1.3.1 Predpostavke _______________________________________________________________ 2 1.3.2 Omejitve ___________________________________________________________________ 2 1.4 Predvidene metode raziskovanja ____________________________________________________ 2. 2. DAVEK NA DODANO VREDNOST _________________________________________________ 3. 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5. Pojem DDV ______________________________________________________________________ 3 Značilnosti DDV __________________________________________________________________ 3 Zakon o davku na dodano vrednost __________________________________________________ 4 Povišanje stopnje DDV ____________________________________________________________ 5 Učinki dviga DDV _________________________________________________________________ 6. 3. LIKVIDNOST ________________________________________________________________________ 7. 3.1 3.2 3.3 3.4. Pojem likvidnost _________________________________________________________________ 7 Vrste likvidnosti __________________________________________________________________ 8 Dejavniki likvidnosti ______________________________________________________________ 8 Merjenje likvidnosti _______________________________________________________________ 8. 4. LJUBLJANSKA BORZA ____________________________________________________________ 10. 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5. Predstavitev borze _______________________________________________________________ 10 Zgodovina ______________________________________________________________________ 10 Produkti in storitve ______________________________________________________________ 11 Člani borze _____________________________________________________________________ 12 Vzdrževalci likvidnosti ____________________________________________________________ 13. 5. DELNIŠKA DRUŽBA ______________________________________________________________ 15. 5.1. Predstavitev proučevanih delniških družb ____________________________________________ 16. 6. IZRAČUNI LIKVIDNOSTI DRUŽB _______________________________________________ 20. 6.1 Gorenje, d. d. ___________________________________________________________________ 20 6.1.1 Ugotovitve _________________________________________________________________ 21 6.2 Intereuropa, d. d. ________________________________________________________________ 21 6.2.1 Ugotovitve _________________________________________________________________ 22 6.3 Luka Koper, d. d. ________________________________________________________________ 22 6.3.1 Ugotovitve _________________________________________________________________ 23 6.4 Mercator, d. d. __________________________________________________________________ 24 6.4.1 Ugotovitve _________________________________________________________________ 24 6.5 Petrol, d. d. _____________________________________________________________________ 25 6.5.1 Ugotovitve _________________________________________________________________ 25 6.6 Cinkarna Celje, d. d. ______________________________________________________________ 26 6.6.1 Ugotovitve _________________________________________________________________ 27 6.7 Salus, d. d. _____________________________________________________________________ 27 6.7.1 Ugotovitve _________________________________________________________________ 28. i.

(10) 6.8 Telekom Slovenije, d. d. __________________________________________________________ 6.8.1 Ugotovitve ________________________________________________________________ 6.9 Unior, d. d. _____________________________________________________________________ 6.9.1 Ugotovitve ________________________________________________________________ 6.10 DZS, d. d. ______________________________________________________________________ 6.10.1 Ugotovitve ______________________________________________________________ 6.11 Krka, d. d. ______________________________________________________________________ 6.11.1 Ugotovitve ______________________________________________________________. 28 29 30 30 31 31 32 33. 7. SKUPNE UGOTOVITVE KAZALNIKOV __________________________________________ 34. 7.1 7.2 7.3. Kazalnik neto obratnega kapitala ___________________________________________________ 34 Kazalnik dolgovno-kapitalskega razmerja ____________________________________________ 35 Kazalnik kratkoročnega koeficienta _________________________________________________ 36. 8. SKLEP ______________________________________________________________________________ 37. LITERATURA IN VIRI __________________________________________________________________ 39. KAZALO SLIK SLIKA 1: STRUKTURA TRGA IN PRODUKTI .................................................................................................. 11 SLIKA 2: GRAFIČNI PRIKAZ KOEFICIENTA DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA GORENJA, D. D. ........... 20 SLIKA 3: GRAFIČNI PRIKAZ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA INTEREUROPE, D. D. ..................................... 21 SLIKA 4: GRAFIČNI PRIKAZ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA LUKE KOPER, D. D.......................................... 23 SLIKA 5: GRAFIČNI PRIKAZ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA MERCATOR, D. D. .......................................... 24 SLIKA 6: GRAFIČNI PRIKAZ KOEFICIENTA DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA PETROL, D. D. .............. 25 SLIKA 7: GRAFIČNI PRIKAZ KRAKTOROČNEGA KOEFICIENTA CINKARNE CELJE, D. D. ................................. 26 SLIKA 8: GRAFIČNI PRIKAZ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA SALUS, D. D. .................................................. 27 SLIKA 9: GRAFIČNI PRIKAZ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA TELEKOMA SLOVENIJE, D. D. ......................... 29 SLIKA 10: GRAFIČNI PRIKAZ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA UNIOR, D. D. ............................................... 30 SLIKA 11: GRAFIČNI PRIKAZ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA DZS, D. D. .................................................... 31 SLIKA 12: GRAFIČNI PRIKAZ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA KRKE, D. D. .................................................. 32 SLIKA 13: GRAFIČNI PRIKAZ POVPREČNE VREDNOSTI PODJETIJ NETO OBRATNEGA KAPITALA ................. 34 SLIKA 14: GRAFIČNI PRIKAZ POVPREČNE VREDNOSTI PODJETIJ KOEFICIENTA DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA......................................................................................................................................... 35 SLIKA 15: GRAFIČNI PRIKAZ POVPREČNE VREDNOSTI PODJETIJ KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA ............. 36. KAZALO TABEL TABELA 1: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA GORENJE, D. D. ......................................................... 20 TABELA 2: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA INTEREUROPO, D. D. ................................................ 21 TABELA 3: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA LUKO KOPER, D. D. .................................................... 22 TABELA 4: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA MERCATOR, D. D. ...................................................... 24 TABELA 5: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA PETROL, D. D. ........................................................... 25 TABELA 6: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA CINKARNO CELJE, D. D.............................................. 26 TABELA 7: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA SALUS, D. D. .............................................................. 27 TABELA 8: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA TELEKOM SLOVENIJE, D. D. ....................................... 28 TABELA 9: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA UNIOR, D. D. ............................................................. 30. ii.

(11) TABELA 10: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA DZS, D. D................................................................. 31 TABELA 11: IZRAČUNANI KAZALNIKI LIKVIDNOSTI ZA KRKO, D. D. ............................................................. 32 TABELA 12: SKUPNA VREDNOST KAZALNIKA NETO OBRATNEGA KAPITALA .............................................. 34 TABELA 13: SKUPNA VREDNOST KAZALNIKA DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA .............................. 35 TABELA 14: SKUPNA VREDNOST KAZALNIKA KRATKOROČNEGA KOEFICIENTA .......................................... 36. SEZNAM OKRAJŠAV DDV ZDDV P-ZDDV ZTFI ZGD ZIPRS ZFPPIPP LJSE. Davek na dodano vrednost Zakon o davku na dodano vrednosti Pravilnik o Zakonu na dodano vrednost Zakon o trgu finančnih instrumentov Zakon o gospodarskih družbah Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju Ljubljanska borza. iii.

(12)

(13) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) je bil v Sloveniji uveden s 1. julijem 1999. Pomeni obdavčenje prometa proizvodov in storitev. Uvrščamo ga med splošne davke na potrošnjo, ki ga plača končni potrošnik. Glavna lastnost DDV je zagotovitev davčne nevtralnosti med davčnimi zavezanci. Zakonska podlaga o DDV je predpisana v Zakonu o davku na dodano vrednost ter v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Gospodarsko-finančna kriza se je v Sloveniji začela leta 2008 in je pustila kar nekaj posledic. Zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij in javnofinančnega primanjkljaja v letu 2013, je Vlada Republike Slovenije 1. julija 2013 sprejela Zakon o zvišanju stopenj DDV. Tako se je znižana davčna stopnja zvišala z 8,5 % na 9,5 %, splošna stopnja DDV pa se je zvišala z 20 % na 22 %. Podjetja oziroma družbe morajo še posebej paziti na svojo likvidnost. To pa pomeni, da so plačilno sposobni, torej so zmožni sproti poravnavati njihove obveznosti. Hitro se lahko pojavijo težave, ki pripeljejo do propada oziroma likvidacije. Likvidnost lahko ocenimo tudi na podlagi izračunov. Na likvidnost družbe pa lahko vplivajo različni notranji in zunanji dejavniki. Diplomska naloga bo temeljila na proučevanju vpliva sprememb povišanja stopnje DDV na likvidnost družb na Ljubljanski borzi. Z izračuni o likvidnosti bom prikazala stanje pred in po spremembi povišanja stopnje DDV. Na podlagi izračunov bom ugotovila, kolikšen vpliv je imelo povišanje DDV na likvidnost družb ter ali je bil ta pozitiven ali negativen.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave 1.2.1 Namen Namen diplomske naloge je proučevanje vpliva povišanja stopnje davka na dodano vrednost na likvidnost družb na Ljubljanski borzi. Proučevanje bom utemeljila z izračuni o likvidnosti, in sicer od leta 2010 do leta 2016. Najprej bom primerjala izračune za tri leta z nižjim DDV in nato še za tri leta z višjim DDV. Na podlagi primerjav bom nato ugotovila, kakšen je vpliv spremembe povišanja DDV.. 1.

(14) 1.2.2 Cilji Cilji diplomske naloge so:    . opredeliti pojem DDV, opredeliti pojem likvidnost, predstaviti Ljubljansko borzo in njihove družbe, ugotoviti, ali je ter kolikšen je vpliv povišanja stopnje DDV na likvidnost družb na Ljubljanski borzi.. 1.2.3 Hipoteze Hipoteza, ki jo bom skušala na koncu proučevanja ovreči ali potrditi, je, da povišanje stopnje DDV ni imelo vpliva na likvidnost družb na Ljubljanski borzi.. 1.3 Predpostavke in omejitve 1.3.1 Predpostavke Predpostavljam, da so podatki, ki jih bom uporabila iz virov, resnični in pravilni ter da se ne bodo med pisanjem diplomske naloge spremenili in bi tako vplivali na diplomsko delo. Prav tako predpostavljam, da bom imela zadostno količino podatkov, ki jih bom potrebovala za proučevanje diplomske naloge. 1.3.2 Omejitve V diplomski nalogi se bom omejila na gospodarske družbe, ki so članice Ljubljanske borze, in sicer na tiste družbe, ki neprekinjeno trgujejo z vrednostnimi papirji oziroma delnicami. Zaradi velikega števila teh družb se bom omejila na 11 gospodarskih družb. Omejila se bom samo na likvidnost le-teh ter na obdobje od leta 2010 do leta 2016. Omejila se bom na spremembe povišanja stopenj DDV. Omejitev mi bo predstavljala tudi literatura, saj je na temo povišanja stopnje DDV ni veliko, obstaja pa veliko raznolike literature o likvidnosti, ki vsebujejo različne opredelitve. Omejitev imam tudi pri dostopu podatkov pri družbah, saj sem zunanja izvajalka in glavni vir informacij so poslovna poročila za vsako posamezno leto.. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Metode raziskovanja, ki jih bom uporabila v diplomski nalogi, so metoda deskripcije, s to metodo bom opisovala pojme, komparativna metoda, pri tej poteka primerjava ugotovitev vpliva povišanja DDV skozi leta, ter matematična metoda, saj bom uporabljala matematične formule za izračune likvidnosti. Podatke, potrebne za raziskovanje, bom zbirala s pomočjo internetnih virov ter ustrezne literature. Te bom nato uredila oziroma analizirala s pomočjo tabel in grafov v programu Microsoft Word ter Excel.. 2.

(15) 2 DAVEK NA DODANO VREDNOST 2.1 Pojem DDV DDV je vrsta prometnega davka. S takimi davki se obdavčujejo prenosi lastninske pravice na blagu (za namene obdavčitve z DDV se med blago vštevajo tudi nepremičnine) in opravljene storitve. Prometni davki so posredni davki, saj se dodajajo cenam blaga in storitev. Zanje je značilno, da se obračunavajo v odstotku od prodajne vrednosti, lahko pa so določeni tudi v znesku na mersko enoto. Ti davki so zaradi svojega obsega najpomembnejši prihodek slovenskega proračuna (Jeraj in Prusnik, 2012, str. 3) Temeljne osnove davka na dodano vrednost (DDV) ali angleško Value Added Tax (VAT) so (Ložar, 2016):  DDV je v osnovi davek na potrošnjo, kar pomeni, da DDV na koncu plača končni potrošnik v obliki odstotnega dodatka na končno ceno blaga ali storitve. DDV bremeni le tiste kupce blaga in storitev, ki nimajo pravice do odbitka DDV, to pa so predvsem občani oziroma končni potrošniki.  Je posredni davek, saj dobavitelj blaga ali storitev (davčni zavezanec) plača DDV za blago ali storitve nacionalni davčni upravi, potem ko odšteje DDV, ki je že plačan dobaviteljem.  Gre za vsefazni davek, ki se plačuje pri vsaki opravljeni storitvi in vsaki dobavi blaga od ustvarjene dodane vrednosti.  Je prometni davek, kar pomeni, da ga je treba obračunati takrat, ko je promet opravljen in še v nekaterih drugih primerih, ki jih določa ZDDV-1 (npr. neposlovna raba ...). 2.2 Značilnosti DDV Kot navaja Zalokar Nuša (2007, str. 8), je najpomembnejša značilnost DDV, da ga zavezanec ne plača državi toliko, kolikor ga obračuna v svojih prodajnih listinah, temveč plača razliko med tem in tistim, zaračunanim njemu v prejetih nabavnih listinah. Tako DDV bremeni le tiste kupce proizvodov in storitev, ki nimajo pravice do poračuna odbitka DDV, to pa so tako imenovani mali davčni zavezanci in občani-končni potrošniki. Ena od bistvenih lastnosti davka na dodano vrednost je zagotovitev davčne nevtralnosti med davčnimi zavezanci. Nevtralnost za davčnega zavezanca, kupca blaga in storitev pomeni pravico, da od davčne obveznosti v davčnem obdobju odšteje vstopni davek, ki so mu ga zaračunali dobavitelji (Ložar, 2016). Za namene DDV je treba vedeti, kdo je davčni zavezanec. To je oseba, ki neodvisno opravlja katerokoli gospodarsko dejavnost na kateremkoli kraju, s kakršnimkoli namenom ali rezultatom. Osebam, katerih letni promet je nižji od 50.000 EUR obdavčljivega prometa (prag za vstop v sistem DDV), ni potrebno obračunavati DDV od prodaje (z določenimi posebnostmi) in jih imenujemo mali davčni zavezanci. Posebej je. 3.

(16) treba poudariti, da je davčni zavezanec prav tako tudi vsaka oseba, ki občasno dobavlja nova prevozna sredstva, ki se jih prevaža v drugo državo EU (Ložar, 2016). Obdavčljivi dogodek pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. Obveznost obračuna DDV nastane, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, čeprav je plačilo lahko odloženo (Frešer, 2016, str. 21, povzeto po ZDDV-1, 2006). V skladu s slovensko zakonodajo o DDV se DDV za dobave blaga ali storitev obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 %, razen za dobave blaga in storitev, za katere je določena nižja stopnja 9,5 %. Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, je v Prilogi I k ZDDV-1 (Finančna uprava republike Slovenije, 2014). Od vstopa v Evropsko unijo mora Republika Slovenija upoštevati tudi pravo Evropske unije, ki ima prednost nad državnim pravom, vendar je obveznost odvisna od vrste pravnega akta (Frešer, 2016, str. 20, povzeto po Zupančič, Kostelec, Prislan, Prusnik in Zalokar, 2015, str. 27).. 2.3 Zakon o davku na dodano vrednost Osnovna predpisa, ki od 1. januarja 2007 v Sloveniji urejata obračunavanje DDV, sta Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) ter Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju P-ZDDV-1). Ker je Slovenija članica EU, mora tudi pri obračunavanju DDV upoštevati pravo EU, ki se uporablja primarno in neposredno (Ložar, 2016). Osnova za sprejetje ZDDV-1 je tako Direktiva 2006/112/ES, ki postavlja temelje enotne ureditve in je za države članice obvezna. Poleg Direktive se uporablja tudi Izvedbena uredba Sveta (Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011), ki določa izvedbene ukrepe za Direktivo o DDV (prav tam). Poleg P-ZDDV-1 imamo na področju DDV še vrsto drugih podzakonskih predpisov, med katerimi so predpisi, ki opisujejo oprostitve obračuna DDV (Jeraj in Prusnik, 2012, str. 3):  Pravilnik o oprostitvi DDV in trošarin,  Pravilnik o oprostitvi za diplomate ter  Pravilnik o oprostitvi po 51. členu ZDDV-1. Zavezani za DDV morajo poznati tudi Pravilnik o elektronskih davčnih evidencah (prav tam). Zakon o DDV je sestavljen iz 152 členov. V drugem členu zakona je navedena pripadnost DDV, in sicer, da prihodki od DDV pripadajo proračunu Republike Slovenije (ZDDV-1, 2006) V tretjem členu zakona so določeni predmeti obdavčitve DDV.. 4.

(17) Predmet DDV so naslednje transakcije (ZDDV-1, 2006): 1. dobave blaga, ki jih davčni zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) za plačilo; 2. pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Slovenije davčni zavezanec opravi za plačilo: a) davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne zajema ureditev iz tretjega, četrtega ali desetega odstavka 20. člena tega zakona; b) v primeru pridobitve novih prevoznih sredstev, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerih druge pridobitve niso predmet DDV v skladu s točko d) prvega odstavka 4. člena tega zakona, ali katera koli druga oseba, ki ni davčni zavezanec; c) v primeru pridobitve trošarinskih izdelkov, pri katerih nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja trošarine, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerih druge pridobitve niso predmet DDV v skladu s točko d) prvega odstavka 4. člena tega zakona; 3. opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo; 4.. uvoz blaga.. 2.4 Povišanje stopnje DDV Davčna stopnja se lahko zviša ali zniža iz dveh razlogov (Frešer, 2016, str. 21, povzeto po Jeraj in Prusnik, 2012, str. 5):  Spremeni se enotno za vse blago in storitve;  Predpis blago ali storitev na novo uvrsti v skupino, obdavčeno z višjo ali nižjo stopnjo. Stopnje so se v obdobju od nastanka ZDDV spremenile že dvakrat. Tako sta začetni stopnji (19 % in 8 %), ki sta veljali od leta 1999, v začetku leta 2002 zamenjali splošna stopnja v višini 20 % in nižja v višini 8,5 % (Frešer, 2016, str. 21, povzeto po Zupančič, Kostelec, Prislan, Prusnik in Zalokar, 2015, str. 308). Sprememba stopenj davka na dodano vrednost je bila sprejeta z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A), (Uradni list RS, št. 46/2013)(v nadaljevanju ZIPRS1314-A), ki je začel veljati 30. 5. 2013, uporabljati pa se je začel s 1. junijem 2013. ZIPRS1314-A o davku na dodano vrednost govori v 11. členu, kjer 60. členu ZIPRS1314 dodaja 60.a člen, 5.

(18) s katerim se splošna stopnja DDV dvigne z 20 % na 22 %, znižana stopnja DDV pa z 8,5 % na 9,5 %. Nove stopnje DDV začnejo veljati s 1. julijem 2013. V obravnavanem členu so tudi določbe, ki opredeljujejo način zaračunavanja storitev glede na presečni datum (TFL Glasnik, 2013, št. 21).. 2.5 Učinki dviga DDV Dvig DDV bo še bolj ohromil slovensko gospodarstvo. Kot je pojasnil ekonomist Anže Burger, bo dvig DDV zmanjšal potrošnjo – cene izdelkov in storitev za potrošnike se bodo dvignile, obenem pa se bodo prihodki podjetij znižali. Dvig DDV bodo torej čutili tako potrošniki kot podjetja (TS Media, 2014). Dvig DDV bo še povečal brezposelnost in na splošno negativno vplival na gospodarsko aktivnost v Sloveniji, ki je že zdaj ohromljena. Javni sektor si še ni naložil bremena krize. Po mnenju Burgerja so zmagovalci dviga DDV tiste skupine v državi, ki še niso občutile posledic krize, pa bi morale tudi one nositi del bremena. To je zlasti javni sektor, ki jo je v primerjavi z gospodarstvom relativno dobro odnesel (prav tam). Poleg gospodarstva, ki že zdaj nosi velik del bremen krize – nezaposlenih je 130 tisoč ljudi, stopnja zaposlenosti pada iz leta v leto –, bo dvig DDV relativno gledano bolj prizadel ljudi z nizkimi dohodki. Ti namreč namenjajo večji del svojega prihodka potrošnji (prav tam).. 6.

(19) 3 LIKVIDNOST 3.1 Pojem likvidnost Likvidnost je sposobnost podjetja, da svoje plačilne obveznosti izvršuje točno in v polnih zneskih (Frešer, 2016, str. 34, povzeto po Glogovšek, 2008, str. 42). Posledično, likvidnost oziroma likvidno poslovanje lahko razumemo kot sposobnost podjetja poravnavati vse obveznosti ob zapadlosti (plačilna sposobnost), saj je sposobno dovolj hitro spreminjati nedenarno premoženje v denar. Če to ni zmožno, potem rečemo, da je podjetje nelikvidno in mora, poleg rednega poslovanja, iskati druge zunanje vire financiranja, če sploh želi ostati v poslu (Finančni slovar, 2017). V 11. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), je likvidnost definirana kot kratkoročna plačilna sposobnost – sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju. Se pravi, podjetje ali posameznik ima v določenem krajšem obdobju zadostna finančna sredstva, da sproti poravnava svoje obveznosti (prav tam). Likvidnost oziroma kratkoročna plačilna sposobnost kaže na sposobnost podjetja, da v kratkem roku razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi za pravočasno izpolnitev zapadlih obveznosti, kar podjetje dosega z usklajevanjem materialnih, denarnih in poslovnoizidnih tokov ter obvladovanjem tveganja (Frešer, 2016, str. 34, povzeto po Juričič, 2006, str. 135). Likvidna sredstva so, poleg denarja, še kratkoročne terjatve, ki jih je mogoče zanesljivo sproti preoblikovati v denar oziroma uporabljati za plačevanje, sproti unovčljive vrednotnice in druge pravice do unovčljivih vrednotnic ali terjatev ter pravice do zamenjave unovčljivih vrednotnic ali terjatev (prav tam). Na povečanje kratkoročne plačilne sposobnosti lahko podjetje vpliva z naslednjimi ukrepi (prav tam):  Povečevanje prejemkov: unovčevanje vrednostnih papirjev, izplačevanje dobička odvisnih podjetij, izdajanje lastnih vrednostnih papirjev, prodaja nepotrebnih osnovnih sredstev, pospeševanje izterjave terjatev do dolžnikov, povečevanje prodaje, skrajšanje prodajnih plačilnih rokov, povečevanje zahtevanih predujmov pri prodaji, povečanje proizvodnje proizvodov, ki hitreje povečujejo denarni tok.  Zmanjševanje izdatkov: podaljševanje roka, v katerem zapadejo v plačilo obveznosti do drugih, zmanjševanje danih predujmov pri nabavi, zmanjšanje obsega poslovanja, odlaganje uresničevanja načrtovanih naložb, preoblikovanje kratkoročnih obveznosti v dolgoročne.  Usklajevanje prejemkov in izdatkov: prilagajanje odločitev, povezanih z izdatki, gibanju prejemkov.. 7.

(20)  Zmanjševanje možnosti nepričakovanih negativnih vplivov: pri cenah zaradi tržnega tveganja, tveganja obrestne mere in valutnega tveganja; pri kratkoročnih finančnih naložbah zaradi spremembe bonitete dolžnika; pri napakah v poslovanju.  Unovčevanje kratkoročnih finančnih naložb.  Novo zadolževanje.. 3.2 Vrste likvidnosti Likvidnost poslovne osebe razumemo kot sposobnost pravočasnega usklajevanja vplačil in izplačil. To je relativna likvidnost in jo ugotavljamo na dinamični ali statični način. Statična je strukturna likvidnost in jo ugotavljamo s primerjavo postavk v bilanci stanja. V medsebojni odnos postavljamo tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki imajo enak čas vezave ali zapadlosti. Dinamično likvidnost pa ugotavljamo z izkazi denarnih tokov in kaže na denarne pritoke ter odtoke v poslovnem obdobju (Koletnik, 2006, str. 235). Tekoča likvidnost opredeljuje, s kolikšnimi celotnimi gibljivimi sredstvi so pokrite celotne kratkoročne obveznosti. Podjetje bi naj polovico celotnih gibljivih sredstev financiralo iz dolgoročnih virov (stalne zaloge), drugo polovico pa iz kratkoročnih virov (Filipič, Markovič, 1998, str. 163) Pospešena likvidnost predstavlja razmerje med gibljivimi sredstvi, od katerih smo odšteli zaloge, ter celotnimi kratkoročnimi obveznostmi. Gotovinska likvidnost opredeljuje, v kolikšnem razmerju kratkoročna razpoložljiva (likvidna) sredstva pokrivajo celotne kratkoročne obveznosti (prav tam).. 3.3 Dejavniki likvidnosti Poznamo notranje in zunanje dejavnike likvidnosti. Filipič in Markovič-Hribernik (2000, str. 157–158) navajata naslednje notranje dejavnike: zaloge reprodukcijskega materiala, zaloge nedokončane proizvodnje in polproizvodov, zaloge gotovih izdelkov, delitev čistega dobička na lastnike kapitala in na zadržani (nerazdeljeni) dobiček v podjetju ter izsiljeno, nedogovorjeno kreditiranje med podjetji. Kot zunanje dejavnike pa navajata: denarna politika centralne banke, fiskalna politika države in uvedba ali povišanje izvoznih stimulacij za izvoznike povečuje priliv sredstev in s tem plačilno sposobnost (Filipič, Markovič-Hribernik, 2000, str. 158).. 3.4 Merjenje likvidnosti Predstavila bom kazalnike, ki sem jih uporabila v empiričnem delu diplomskega seminarja. Kazalnikov za merjenje likvidnosti je veliko, vendar zaradi omejitev podatkov in omejitev pri diplomskem seminarju sem uporabila samo spodaj navedene. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju določenega podjetja se lahko oceni na podlagi izračuna določenih kazalnikov (Juričič, 2006, str. 136–137). 8.

(21) Neto obratni kapital je opredeljen kot kratkoročna sredstva minus kratkoročne obveznosti (Frešer, 2016, str. 27, povzeto po Brigham, Houston, 2001, str. 695). Podjetja, ki bodo imela kratkoročna sredstva večja od kratkoročnih obveznosti, bodo v prihodnosti lažje poravnala svoje obveznosti (Frešer, 2016, str. 27, povzeto po Titman, Keown, Martin, 2011, str. 50). Neto obratni kapital izračunamo tako, kot prikazuje enačba 1: Enačba 1 𝑁𝑒𝑡𝑜 𝑜𝑏𝑟𝑎𝑡𝑛𝑖 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙 = 𝑘𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑎 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎 − 𝑘𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑒 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 VIR: (Brigham & Houston, 2001). Z večanjem koeficienta dolgovno-kapitalskega razmerja, ta prikazuje razmerje med dolgovi in kapitalom, se povečuje nevarnost, da bo prišlo do plačilne nesposobnosti v obdobju, ko bo podjetju šlo slabo. Vrednost stopnje kapitalizacije bi naj bila 0,5, kar pomeni, da bi naj bilo razmerje med lastnimi in tujimi viri 1 : 1. S tem naj bi lastni viri pokrivali tuje vire, kar tujim virom zagotavlja varnost (Frešer, 2016, str. 28, povzeto po Juričič, 2006, str. 136–137). Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja izračunamo po naslednji enačbi 2: Enačba 2 𝑘𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑜𝑣𝑛𝑜 − 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙𝑠𝑘𝑒𝑔𝑎 𝑟𝑎𝑧𝑚𝑒𝑟𝑗𝑎 =. 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑜𝑣𝑖 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑎𝑙. VIR: (Juričič, 2006). Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) je izračunan kot razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi ter kaže na sposobnost podjetja poplačati zapadle kratkoročne obveznosti z unovčitvijo lastnih kratkoročnih sredstev. Če podjetje zaide v težave, se povečujejo njegove obveznosti do dobaviteljev in druge kratkoročne obveznosti. Čim večji je kazalnik, večja je možnost podjetja, da poravna svoje tekoče obveznosti. Kratkoročni koeficient lahko upoštevamo le kot grobo merilo plačilne sposobnosti, saj ne obravnava likvidnosti posameznih sestavin likvidnih sredstev (Frešer, 2016, str. 28, povzeto po Juričič, 2006, str. 136–137). Kratkoročni koeficient izračunamo po enačbi 3 spodaj: Enačba 3 𝑘𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑖 𝑘𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 =. 𝑘𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑎 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎 𝑘𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑒 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖. VIR: (Juričič, 2006). 9.

(22) 4 LJUBLJANSKA BORZA Podatki in besedilo v poglavju 4 so citirani in povzeti iz spletnega portala Ljubljanske borze (2017).. 4.1 Predstavitev borze Borza je delniška družba, ustanovljena za zagotavljanje pogojev, ki so potrebni za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih in za trgovanje z drugimi finančnimi instrumenti oziroma za organizirano, pregledno, likvidno in učinkovito poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti. Poslanstvo Ljubljanske borze je zagotavljati varno, učinkovito in uspešno delovanje organiziranega dela slovenskega trga kapitala. Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana (Borza) je nejavna delniška družba, ki na področju korporativnega upravljanja spoštuje in izvaja načela upravljanja, ki izhajajo iz veljavnih pravnih norm, internih aktov borze ter ustaljene dobre prakse. Upravljanje Borze deluje po dvotirnem sistemu, v katerem družbo vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Poleg skupščine delničarjev ima Borza s svojim Statutom predvidena tudi dva posebna organa, in sicer Svet borznih članov in Svet izdajateljev, ki nimata neposrednega vpliva na upravljanje Borze, posredno pa prispevata k doseganju njenega poslanstva in strategije.. 4.2 Zgodovina Dne, 18. avgusta 1924, je bil prvi poslovni dan na prvi borzi v Ljubljani, ki je poslovala z vrednostnimi papirji, imenovanimi efekti oziroma vrednotami in z blagom. Ob odprtju se je na borzi na področju vrednostnih papirjev trgovalo s 27 papirji, med katerimi je bilo največ državnih, preostali pa so bili vrednostni papirji predvsem slovenskih denarnih zavodov in industrijskih podjetij. V prvih treh letih poslovanja predvojne borze je bilo največ prometa ustvarjenega v trgovanju z blagom. Od leta 1927, ko je bil dovoljen tudi promet z devizami in valutami, pa je devizni promet postal prevladujoč. Osnovni akt borze je bil statut, ki ga je moral podpisati minister za trgovino in industrijo. Statut je med drugim določal tudi vsebino trgovanja na borzi, formalnosti o poslovanju, pogoje včlanjevanja, pravice in dolžnosti članov borze in druge pomembne določbe. Posledice druge svetovne vojne je čutila tudi takratna borza in z letom 1942 ni bilo praktično nikakršnega prometa več z devizami, valutami in efekti, po koncu vojne pa tudi ni več obstajala. Po skoraj 50-letni prekinitvi je bila 26. decembra 1989 ustanovljena Ljubljanska borza – delniška družba, Ljubljana, ki je dobre tri mesece pozneje začela tudi redno poslovati z različnimi finančnimi instrumenti. 10.

(23) 4.3 Produkti in storitve Ljubljanska borza opravlja naslednje dejavnosti:  upravljanje borznega trga s finančnimi instrumenti, za katere je pridobila dovoljenje agencije,  objavljanje tečajev finančnih instrumentov,  informiranje o ponudbi, povpraševanju, tržni vrednosti in drugih podatkih o finančnih instrumentih,  izvajanje analitsko-raziskovalne dejavnosti na področju finančnega trga;  nudenje tehničnih storitev za potrebe trgovanja;  upravljanje sistema CSI. Poleg navedenih dejavnosti pa borza nudi tudi storitve svojim borznim članom in izdajateljem vrednostnih papirjev. Slika 1: Struktura trga in produkti. VIR: (Ljubljanska Borza, 2010). Struktura borznega trga temelji na vrsti finančnega instrumenta ter na kvaliteti posameznega finančnega instrumenta (velikost, likvidnost, kvalitetno transparentno poslovanje, način trgovanja).. 11.

(24) VRSTE FINANČNIH INSTRUMENTOV:       . delnice, obveznice, investicijski kuponi vzajemnih skladov, indeksni vzajemni sklad, investicijske družbe, naložbeni certifikati, nakupni boni.. Poslovanje z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimi instrumenti se organizira v skladu z zakonom in Statutom ter pravili, navodili in drugimi splošnimi akti borze. Avkcija je trgovalni način na Ljubljanski borzi, v katerem se trguje z manj likvidnimi vrednostnimi papirji (ki ne izpolnjujejo kriterijev likvidnosti glede globine naročil na trgu, števila sklenjenih poslov, vrednostnega obsega prometa). V tem načinu trgovanja se naročila znotraj dneva določen čas samo zbirajo, nato pa se vsi posli sklenejo naenkrat, po enem samem tečaju (t. i. avkcijski tečaj). Neprekinjeno trgovanje je trgovalni način na Ljubljanski borzi, v katerem se trguje z vrednostnimi papirji, ki ustrezajo kriterijem likvidnosti (glede števila sklenjenih poslov, obsega prometa itd.), pri čemer se v času trgovanja posli sklepajo avtomatsko glede na ujemanje nakupnih in prodajnih naročil. Trgovanje se začne z otvoritveno in konča z zaključno avkcijo.. 4.4 Člani borze Člani Ljubljanske borze so lahko borznoposredniška družba, investicijsko podjetje, banka ali posebna finančna institucija, ki izpolnjuje pogoje v skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) ter statutom in pravili borze. Pri članu borze so zaposleni borzni trgovalci, ki imajo edini dovoljenje za opravljanje poslov, zajetih v investicijske storitve. Število članov borze ni številčno omejeno. Če želite postati član borze, morate izpolnjevati naslednje pogoje:  za opravljanje investicijskih storitev in poslov morate pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, če gre za borznoposredniško družbo; ali Banke Slovenije, če gre za banko;  borznoposredniška družba mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo;  v primeru dvotirnega sistema upravljanja mora imeti uprava borznoposredniške družbe dva člana z ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnjami, ki so potrebne za vodenje poslov te družbe, v primeru enotirnega sistema upravljanja pa morata upravni odbor zastopati najmanj dva izvršna direktorja;. 12.

(25)  izpolnjevati je treba pogoje za poravnavanje obveznosti iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu;  imeti morate ustrezen osnovni kapital (najnižji znesek je 730.000 EUR; ZTFI predvideva v okviru posebnih pravil o osnovnem kapitalu borznoposredniške družbe tudi nižje zneske);  zaposliti morate borzne trgovalce, ki bodo opravljali posle zajete v investicijske storitev za stranke borznega člana;  za članstvo morate kot borznoposredniška družba ali banka izpolnjevati še druge pogoje, ki jih določa borza v pravilih. Seznam članov Ljubljanske borze:              . Abanka, d. d., Ljubljana ALTA Invest, d. d., Ljubljana BKS Bank AG, Bančna podružnica, Ljubljana Deželna banka Slovenije, d. d., Ljubljana Erste Group Bank AG, Dunaj GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d. d., Kranj Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Ljubljana Interkapital vrijednosni papiri, d. o. o., Zagreb Nova Kreditna banka Maribor, d. d., Maribor Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana Perspektiva Invest, investicijske storitve, d. o. o. Raiffeisen Centrobank AG, Dunaj SKB banka, d. d., Ljubljana WOOD & Company Financial Services, a.s., Praga. 4.5 Vzdrževalci likvidnosti Status vzdrževalca likvidnosti lahko pridobi vsak borzni član, ki mu je borza na njegovo zahtevo podelila ta status na podlagi predhodnega izpolnjevanja predpisanih pogojev. Status vzdrževalca likvidnosti se lahko pridobi za dobo najmanj enega leta. Za posamezen vrednostni papir lahko storitev vzdrževanja likvidnosti hkrati opravljajo največ trije oziroma v prehodnem obdobju pet članov borze. Borzni član se lahko za opravljanje funkcije vzdrževanja likvidnosti dogovori z izdajateljem in z njim sklene posebno pogodbo. Status vzdrževalca likvidnosti mu borza podeli, le če se vzdrževalec likvidnosti zaveže vzdrževati najmanj minimalne pogoje predpisane z Navodili za vzdrževalce likvidnosti. Prav tako pa se borzni član lahko za vzdrževanje likvidnosti posameznega vrednostnega papirje odloči samostojno, brez dogovora z izdajateljem. Z ureditvijo vzdrževanja likvidnosti želi borza doseči naslednje učinke:  zmanjšanje razponov med ponudbo in povpraševanjem;  povečanje globine trga; 13.

(26)  zmanjšanje spremenljivosti tečajev;  povečanje trgovanja. Cilj uveljavitve vzdrževalcev likvidnosti je predvsem povečanje likvidnosti na slovenskem trgu kapitala. Ključna naloga borze je namreč vsem vlagateljem zagotoviti vstop oziroma izstop iz delniških naložb po bolj pošteni tržni ceni. Sistem vzdrževalcev likvidnosti lahko pripomore k dosegu tega cilja, saj se z njim povečuje globina trga in zmanjšuje razlika med nakupnimi in prodajnimi tečaji. S pridobitvijo vzdrževalca likvidnosti vrednostni papir, s katerim se trguje v avkcijskem načinu trgovanja, preide v neprekinjeno trgovanje. Ureditev vzdrževanja likvidnosti je predvidena za vse segmente vrednostnih papirjev.. 14.

(27) 5 DELNIŠKA DRUŽBA V Zakonu o gospodarskih družbah (2009) (v nadaljevanju ZGD) je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost po tem zakonu je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družba) iz prvega odstavka tega člena se organizirajo v eni izmed oblik (prav tam): - kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba, ali - kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družb. V nadaljevanju bom predstavila delniško družbo, saj za le-te nato v empiričnem delu izračunavam likvidnosti. Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice. Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom. Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut. Najnižji znesek osnovnega kapitala je 25.000 evrov (ZDG, 2006). Prednosti delniške družbe (d. d.) so predvsem (Orehek, 2017):  družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe,  možnost sklepanja pravnih poslov med družbo in njenimi družbeniki,  delovanje na borzi. Slabosti delniške družbe (d. d.) pa (prav tam):    . dolžnost vplačila osnovnega kapitala; izplačevanje dobička je visoko davčno obremenjeno; zahtevnejši postopek ustanovitve; višji stroški poslovanja.. Delnica ima dvojni pomen, in sicer predstavlja alikvotni del osnovnega kapitala in pomeni listino (vrednostni papir), ki vključuje vsebino članskih pravic njenega imetnika. Članske pravice vključujejo premoženjske pravice in članske pravice v ožjem smislu. Najpomembnejša premoženjska pravica je pravica do udeležbe pri delitvi dobička, najpomembnejša članska pravica pa je udeležba pri upravljanju družbe. ZGD-1 deli delnice na tiste z nominalnim zneskom in na kosovne delnice (prav tam).. 15.

(28) 5.1 Predstavitev proučevanih delniških družb Predstavila bom 11 delniških družb, ki sem jih v nadaljevanju proučila oziroma s pomočjo kazalnikov izračunala njihovo likvidnosti. GORENJE, D. D. V povojnih časih je v vasi Gorenje delovala Špehova kovačija, ki se je po nacionalizaciji leta 1950 preimenovala v Okrajno kovinsko podjetje Gorenje z desetimi zaposlenimi (Gorenje, 2017). Skupina Gorenje je eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev izdelkov za dom s 67letno tradicijo. Svoji dve globalni blagovni znamki (Gorenje ter premijsko blagovno znamko Asko) ter šest lokalnih blagovnih znamk so zasnovali tako, da njihovi tehnološko dovršeni, inovativni, energetsko učinkoviti in vrhunsko oblikovani aparati za dom uporabnikom v 90 državah sveta ponujajo preprosto, intuitivno uporabniško izkušnjo in jim olajšujejo življenje (Gorenje, 2014). Skupina Gorenje združuje 11.000 zaposlenih 42 različnih nacionalnosti in ustvari 95 odstotkov svojih prihodkov na globalnem trgu. Imajo lastne proizvodne zmogljivosti v Evropi: v Sloveniji, Srbiji in na Češkem ter razvojno-kompetenčne centre na Švedskem, Nizozemskem, Češkem in v Sloveniji. V letu 2016 so ustvarili 1,258 milijarde evrov prihodkov, največ v Nemčiji, Rusiji, na Nizozemskem, v Skandinaviji, Srednji in Jugovzhodni Evropi ter v ZDA in Avstraliji. V okviru portfeljskih naložb so dejavni tudi na področjih ekologije, orodjarstva, industrijske opreme, inženiringa, hotelirstva, gostinstva ter trgovine (prav tam). INTEREUROPA, D. D. Intereuropa je nastala kot družba z omejeno odgovornostjo leta 1947 v takratni "coni B" Svobodnega tržaškega ozemlja. Intereuropa, d. d., obvladujoča družba, ima sedež v Kopru (Slovenija), kjer posluje prek mreže 8 poslovnih enot. Poleg obvladujoče družbe sestavlja koncern Intereuropa še 12 povezanih družb v 9 državah, kjer ima koncern lastna podjetja z omrežjem poslovnih enot in logističnih terminalov (Intereuropa, 2017). KAPACITETE KONCERNA INTEREUROPA NA DAN 31. 12. 2016 (prav tam):      . 1.374 zaposlenih, 112 lastnih kamionov, priklopnih in drugih dostavnih vozil, 232.400 m2 lastnih skladiščnih površin, 1.670.000 m2 zemljišč. Članstvo v mednarodnih organizacijah: FIATA, IATA, FONASBA, BIMCO, GS1, članstvo v mednarodnih logističnih mrežah: WCA, FETA, HCL.. 16.

(29) LUKA KOPER, D. D. Luka Koper, d. d., v koprskem pristanišču izvaja pristaniške in logistične storitve. Od 2010 njihovo delo odlikuje tudi okoljski certifikat EMAS, sicer pa za kakovost našega dela jamčijo številni drugi certifikati. Vpeti so v mednarodne blagovne izmenjave in mednarodno poslovanje, dosledno pa skrbijo za izboljšanje kakovosti življenja v prostoru, v katerem tudi sami delajo in živijo (Luka Koper, 2015). Leta 1957 je bilo ustanovljeno Pristanišče Koper, ki se je nato v letu 1996 privatiziralo in preoblikovalo v podjetje Luka Koper, d. d., Osnovni kapital podjetja znaša 58.420.964,78 EUR (prav tam). MERCATOR, D. D. Zgodba Mercatorja sega v leto 1949, ko je bilo ustanovljeno podjetje na debelo – Živila Ljubljana, predhodnik Skupine Mercator. Pred več kot 65 leti je bilo v Mercatorju 40 vrst izdelkov, danes pa Mercator na svojih policah ponuja več kot 40 tisoč vrst izdelkov. Na začetku je bilo v Živilih, Mercatorjevem predhodniku, 36 zaposlenih. Danes Mercator na petih trgih zaposluje več kot 21.400 ljudi (Mercator, 2017). Družba Poslovni sistem Mercator, d. d., je obvladujoča družba skupine povezanih podjetij (Skupine Mercator) in ima dvojno nalogo: opravlja trgovsko dejavnost in izvaja različne koncernske naloge za družbe v skupini (prav tam). Skupina Mercator je ena največjih gospodarskih skupin v Sloveniji ter v celotni regiji Jugovzhodne Evrope. Sestavljajo jo trgovske družbe. V Sloveniji je prisotna z desetimi družbami, na drugih trgih Jugovzhodne Evrope pa v okviru Skupine Mercator posluje šest odvisnih družb. Obvladujoča družba Skupine je družba Poslovni sistem Mercator, d. d., s sedežem v Republiki Sloveniji (prav tam). PETROL, D. D. Petrol je največja slovenska energetska družba, največji slovenski uvoznik, največje slovensko podjetje po prihodkih, sočasno pa tudi ena največjih slovenskih trgovskih družb. Med "velike" se uvršča tako po vrednosti aktive in ustvarjenih čistih prihodkov ter dobička, kot tudi po številu zaposlenih in delničarjev (Petrol, 2017). Osrednjo poslovno dejavnost družbe predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in drugimi energenti. Gre za poslovno področje, na katerem Petrol ustvarja več kot 80 odstotkov vseh prihodkov od prodaje, na slovenskem trgu pa dosega tudi vodilni tržni delež. Sočasno Petrol trguje tudi z blagom za široko porabo in s storitvami, s katerimi ustvarja preostalih nekaj manj kot 20 odstotkov prihodka. Pretežni del poslov Petrol za zdaj realizira na slovenskem trgu (prav tam). Podatki za leto 2016 za Petrol, d. d., kažejo, da so imeli čiste prihodke od prodaje (v mrd EUR): 3,2 ter čisti poslovni izid (v mio EUR): 43,7 (prav tam).. 17.

(30) CINKARNA CELJE, D. D. Podjetje Cinkarna je bilo ustanovljeno leta 1873. Do leta 1968 pretežno metalurško podjetje je z razvojem postopno prešlo v prevladujočo kemijsko-predelovalno dejavnost. Težišče aktivnosti te panoge je dandanes namenjeno proizvodnji in trženju pigmenta titanovega dioksida (Cinkarna Celje, 2013). Danes sodi med največja slovenska kemijsko-predelovalna podjetja, kot enovita delniška družba zaposluje več kot 1000 ljudi in ustvarja več kot 150 milijonov evrov skupne letne prodaje. Več kot osemdeset odstotkov svoje celotne prodaje realizira na zahtevnih globalnih trgih (prav tam). SALUS, D. D. Salus je ena vodilnih veletrgovin na področju celovite oskrbe slovenskega trga z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi farmacevtskimi izdelki. V skrbi za zdravje in dobro počutje prebivalcev Slovenije in z veliko odgovornostjo do celotne slovenske družbe uresničujejo svoje poslanstvo že blizu pol stoletja. Aktivno sodelujejo tudi z državnimi in mednarodnimi institucijami, ki delujejo na področju zdravstva in trgovine, investirajo v lekarniško mrežo, podpirajo razvoj slovenskega zdravstva, varujejo okolje in vlagajo v zeleno energijo, ohranjajo kulturno dediščino in zanjo skrbijo (Salus, 2015). V Salusu farmacevtskim družbam, poleg osnovne dejavnosti (distribucije zdravil, medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov za zdravje in dobro počutje), nudijo celostno storitev, ki vključuje storitve s področij: skladiščenja zdravil in drugih medicinskih proizvodov v lasti tretjih, sekundarnega pakiranja zdravil in drugih izdelkov, regulative zdravil, medicinskih pripomočkov in prehranskih dopolnil, farmakovigilance in vigilance medicinskih pripomočkov, farmakoekonomike (prav tam). TELEKOM SLOVENIJE, D. D. Družba Telekom Slovenije je skupaj s svojimi hčerinskimi družbami celovit ponudnik komunikacijskih storitev v Sloveniji. Prepoznavna je kot vodilna pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij ter multimedijskih vsebin (Telekom, 2017). Telekom Slovenije je bil prvi ponudnik fiksne telefonije v Sloveniji, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprva še pod okriljem tedanjega podjetja PTT Slovenije (prav tam). Finančno stabilnost na nivoju Skupine Telekom Slovenije bodo dosegali z: ustrezno strukturo virov financiranja, zagotavljanjem ustrezne likvidnostne rezerve, vključno z dolgoročnimi rezervnimi kreditnimi linijami, izpolnjevanjem finančnih zavez, izboljšanjem finančnih kazalnikov, potrebnih za dvig bonitetne ocene, spremljanjem in proučevanjem trendov na finančnih trgih, izboljšanjem nadzora nad denarnim tokom Skupine Telekom Slovenije z namenom učinkovitejšega upravljanja likvidnosti, vzdrževanjem učinkovitih mehanizmov korporativnega upravljanja, proučevanjem in uporabo alternativnih virov financiranja ter izboljšanjem upravljanja z obratnim kapitalom v vseh družbah v skupini (prav tam). 18.

(31) UNIOR, D. D. Na obronkih Pohorja so prve železarne (fužine) zrasle v 18. stoletju. Do sredine 19. stoletja so na tem območju delovale štiri železarne, med njimi tudi zreška. Delovale so predvsem kot večje kovačnice, ki so na ročni način izdelovale poljedelsko in obrtniško orodje. V 70. letih tovarna z novimi vizijami razvoja dobi tudi novo ime: Unior, tovarna kovanega orodja Zreče (Unior, 2017). V delniški družbi Unior se lahko pohvalijo s tradicijo in mednarodnim ugledom priznanega razvojnega partnerja pri proizvodnji, preoblikovanju in obdelavi kovin na eni ter dolgoletnim in uspešnim delom s področja turizma na drugi strani. Vse svoje dolgoletno znanje in izkušnje s pridom uporabljajo na štirih različnih, med seboj povezanih področjih oz. programih: odkovki, ročno orodje, strojna oprema in turizem. Prepletenost in dopolnjevanje med različnimi oddelki spadata med njihove pomembne prednosti, saj s tem bogatijo svojo ponudbo, si zaradi visoke konkurenčnosti utirajo pot na zahtevne tuje trge ter uspešno dosegajo začrtano razvojno vizijo (prav tam). DZS, D. D. DZS, d. d., s svojo prodajno mrežo maloprodajnih enot in prodajnih centrov pokriva celotno Slovenijo. Je eden največjih trgovcev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, strokovnjak pri oskrbi z učbeniki in delovnimi zvezki, ter velik ponudnik promocijskih daril in tiskovin. Pri nabavi sledi vsem načelom zagotavljanja kakovosti in standardov. Z zbiralniki za odpadni material prispeva svoj delež v skrbi za čisto okolje, skrbno načrtuje procese nabave in vedno bolj nabavlja artikle, ki so okolju prijazni (DZS, 2017). Leta 1945 je vlada Narodne republike Slovenije ustanovila Državno založbo Slovenije in ji določila poslanstvo: izdajanje, založništvo in prodaja učbenikov, učil, tiskovin, knjig in revij. Prve knjige so izšle že leta 1945, in sicer Župančičev Zimzelen pod snegom, ponatis Slovenskega zbornika leta 1942 in prvih deset šolskih knjig (prav tam). KRKA, D. D. Krka se uvršča v vrh generičnih farmacevtskih podjetij v svetu. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja in prodaja zdravil na recept, izdelkov brez recepta in veterinarskih izdelkov. Usmerili so se predvsem v razvoj lastnih visokokakovostnih generičnih zdravil z dodano vrednostjo, ki jih tržijo pod lastnimi blagovnimi znamkami. Med letoma 1954–1964 so ustanovili farmacevtski laboratorij Krka ter prav tako so ustanovili tovarno zdravil Krka (Krka, 2017). Skupino Krka poleg obvladujoče družbe Krka, d. d., Novo mesto sestavljajo odvisne družbe v Sloveniji in tujini. Skupina se ukvarja z razvojem, proizvodnjo, trženjem in prodajo izdelkov za humano uporabo (zdravila na recept, izdelki brez recepta), veterinarskih izdelkov in zdraviliško-turističnih storitev. Proizvodnja izdelkov poteka v Sloveniji, na Poljskem, v Ruski federaciji, na Hrvaškem in v Nemčiji, preostale odvisne družbe zunaj Slovenije pa se ukvarjajo s trženjem in/ali prodajo izdelkov (prav tam).. 19.

(32) 6 IZRAČUNI LIKVIDNOSTI DRUŽB Kazalnike sem izračunala s pomočjo spletnega portala Gvin, kjer je tudi vnesena bilanca stanja za posamezna leta. Gvin.com je spletni servis, ki vam omogoča celovit vpogled v položaj podjetij na slovenskem trgu in pomaga odkriti poslovne povezave, kot so lastništvo, vodstvo in nadzorni sveti v podjetjih. Gvin.com ponuja jasno sliko, kako so podjetja na slovenskem trgu med seboj povezana. Ogledate si lahko celotno evidenco sprememb in poslovanja določenega podjetja, tudi zgodovino dogajanja – pretekle lastniške povezave in podobno. Gvin.com omogoča poglobljene analize, s katerimi lahko raziščete in spremljate gibanje trga in spreminjanje položaja podjetij na njem (Bisnode, 2017).. 6.1 Gorenje, d. d. Tabela 1: Izračunani kazalniki likvidnosti za Gorenje, d. d. 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. Neto obratni 112.713.000 150.592.000 129.134.000 142.610.000 115.985.000 kapital Koeficient dolgovno1,56 1,63 1,65 1,49 1,67 kapitalskega razmerja Kratkoročni koeficient. 1,36. 1,52. 1,46. 1,53. 2016 44.664.356. 1,73. 1,37. 1,13. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 2: Grafični prikaz koeficienta dolgovno-kapitalskega razmerja Gorenja, d. d.. KOEFICIENT DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA 2 1,9 1,8 1,7 1,6 1,5 1,4 1,3 1,2 2010. 2011. 2012. 2014. 20. 2015. 2016.

(33) 6.1.1 Ugotovitve Pri neto obratnem kapitalu vidimo, da so kratkoročna sredstva večja od kratkoročnih obveznosti, kar pomeni, da bo podjetje v prihodnje lažje poravnalo svoje obveznosti. V letu 2016 je viden večji padec kazalnika, kar bi v prihodnje lahko povzročalo težave s poravnavanjem svojih obveznosti. Pri koeficientu dolgovno-kapitalskega razmerja opazimo, da se je kazalnik najprej večal, leta 2014, ko se je DDV povišal, je kazalnik padel in nato se spet povečeval, kar pomeni, da je povečana nevarnost za likvidnostne težave. Padec je prikazan tudi na grafičnem prikazu koeficienta na sliki 2 zgoraj. Kratkoročni koeficient se je poviševal in padal, še posebej leto 2015 in 2016 je padel, kar nam pove, da se je kratkoročna plačilna sposobnost podjetja znižala.. 6.2 Intereuropa, d. d. Tabela 2: Izračunani kazalniki likvidnosti za Intereuropo, d. d. 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. Neto obratni kapital. 15.319.000. 120.477.000. 17.369.000. 2.419.000. 13.107.000. 2.624.350. Koeficient dolgovnokapitalskega razmerja. 2,55. 2,69. 1,43. 1,37. 1,31. 1,19. Kratkoročni koeficient. 1,35. 0,36. 1,81. 1,57. 1,59. 1,13. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 3: Grafični prikaz kratkoročnega koeficienta Intereurope, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 2,4 2,1 1,8 1,5 1,2 0,9 0,6 0,3 0 2010. 2011. 2012. 2014. 21. 2015. 2016.

(34) 6.2.1 Ugotovitve Kratkoročni koeficient je pretežno skozi celotno obdobje višji nad 1, kar pomeni, da podjetji ni potrebno unovčiti vseh svojih kratkoročnih sredstev za pokritje kratkoročnih obveznosti. V letu 2011 je kot razvidno pri kazalcu neto obratnega kapitala bil veliki padec. »Razlog za to je prerazporeditev velikega dela dolgoročnih finančnih obveznosti med kratkoročne finančne obveznosti v matični družbi. Večina prerazporeditev (116,6 milijona evrov) je bila opravljena zato, ker ne dosegamo v pogodbah določenih finančnih zavez (finančni kazalniki), in ne zato, ker bi bilo dospetje teh kreditov krajše od enega leta. Vse zapadle obveznosti do bank redno poravnavamo« (Intereuropa, d. d., Revidirano konsolidirano letno poročilo za leto 2011). To lahko opazimo tudi pri kratkoročnem koeficientu v letu 2011, vendar kot navajajo obveznosti redno poravnavajo. Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja se celotno obdobje zmanjšuje, kar je za podjetje dobro, saj to pomeni, da zmanjšujejo dolgove.. 6.3 Luka Koper, d. d. Tabela 3: Izračunani kazalniki likvidnosti za Luko Koper, d. d. 2010. 2011. 2012. 2014. Neto obratni -50.131.967 -33.311.484 -29.751.297 -1.223.351 kapital. 2015. 2016. 840.768. 183.926. Koeficient dolgovnokapitalskega razmerja. 1,1. 1,04. 0,92. 0,64. 0,59. 0,55. Kratkoročni koeficient. 0,46. 0,48. 0,51. 0,96. 1,02. 1,01. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). 22.

(35) Slika 4: Grafični prikaz kratkoročnega koeficienta Luke Koper, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 1,1 1 0,9 0,8. 0,7 0,6 0,5 0,4 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. 6.3.1 Ugotovitve Kratkoročni koeficient je v obdobju pred povišanjem DDV le rahlo naraščal, nato pa je skoraj enkrat toliko narasel, ter v zadnjih dveh letih znašal več kot 1. To nam pove, da se je kratkoročna plačilna spodobnost oziroma likvidnost zvišala za enkrat več kot v prvem obdobju, kar lahko opazimo tudi na grafu zgoraj. Podjetje je imelo v obdobju pred povišanjem DDV močno negativen neto obratni kapital, vendar so ga pozneje močno izboljšali, zadnji dve leti je bil celo pozitiven, kar pomeni, da je podjetje imelo več kratkoročnih sredstev kot kratkoročnih obveznosti. Opazimo lahko, da je v letu 2016 neto obratni kapital znova močno padel in to lahko negativno vpliva na likvidnost podjetja, če bi koeficient padel pod 0. Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja skozi celotno obdobje pada, kar pozitivno vpliva na likvidnost, saj nam pove, da ima podjetje v letih, ko je kazalnik pod 1, več kapitala kot dolgov. Optimalno razmerje je pri 0,5, saj je takrat razmerje med lastnimi in tujimi viri 1:1 in tako lastni viri pokrivajo tuje. V letu 2016 v veliki večini lastni viri pokrivajo tuje, saj kazalnik znaša 0,55.. 23.

(36) 6.4 Mercator, d. d. Tabela 4: Izračunani kazalniki likvidnosti za Mercator, d. d. 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. Neto obratni - 63.716.000 186.745.000 296.044.000 142.790.000 362.944.000 kapital Koeficient dolgovno1,45 1,46 1,59 1,54 1,55 kapitalskega razmerja Kratkoročni koeficient. 0,55. 0,72. 0,45. 0,83. 1,48. 2016 20.235.044. 1,61. 1,05. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 5: Grafični prikaz kratkoročnega koeficienta Mercator, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 1,8 1,6 1,4 1,2 1. 0,8 0,6 0,4 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. 6.4.1 Ugotovitve Neto obratni kapital v celotnem obdobju niha, vendar opazimo izboljšanje v zadnjih dveh letih. Vidna je očitna razlika v letu 2015. Razlog za tako drastično povišanje kazalnika sem poiskala v letnem poročilu. In sicer navajajo: Skupina je na dan 31. 12. 2015 prerazvrstila za 217.482 tisoč EUR nekratkoročnih sredstev med sredstva za odtujitev. V Skupini poteka proces monetizacije nepremičnin, zato je Skupina zemljišča in zgradbe, ki so predmet procesa monetizacije in jih namerava prodati v letu 2016, prerazvrstila v skladu z MSRP 5 (Pojasnilo 19, Letno poročilo 2015). Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja nam pove, da ima podjetje več dolgov kot kapitala ter koeficient skozi celotno obdobje narašča. To kaže na še večjo nevarnost nelikvidnosti. 24.

(37) Na grafičnem prikazu kazalnika, slika 5, lahko opazimo, da kratkoročni koeficient niha, vendar je očitno bolje v obdobju po povišanju DDV. Tudi tukaj se v letu 2015 vidi naraščaj koeficienta, na katerega so prav tako vplivala sredstva za odtujitev. Kljub padcu koeficienta so v letu 2016 lahko poravnali vse svoje kratkoročne obveznosti z unovčitvijo vseh kratkoročnih sredstev.. 6.5 Petrol, d. d. Tabela 5: Izračunani kazalniki likvidnosti za Petrol, d. d. 2010 Neto obratni kapital Koeficient dolgovnokapitalskega razmerja. 65.888.993. Kratkoročni koeficient. 2011. 2012. 90.183.226 121.306.542. 2014. 2015. 2016. 29.462.575. 69.986.256. 145.078.535. 1,93. 2,41. 2,34. 2,21. 1,91. 1,94. 0,86. 0,83. 0,79. 0,94. 0,84. 0,75. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 6: Grafični prikaz koeficienta dolgovno-kapitalskega razmerja Petrol, d. d.. KOEFICIENT DOLGOVNO-KAPITALSKEGA RAZMERJA 2,5. 2,4 2,3 2,2 2,1 2 1,9 1,8 1,7 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. 6.5.1 Ugotovitve Neto obratni kapital je celotno obdobje negativen in se v vsakem obdobju tudi očitno spreminjal. Leta 2016 je imelo podjetje celo 145 milijonov primanjkljaja. Podjetje je po povišanju DDV sicer kazalnik zelo zmanjšalo, vendar se je ta naslednja leta ponovno višal 25.

(38) ter še povečal kratkoročne obveznosti od kratkoročnih sredstev. V letu 2016 je nevarnost za plačilno nesposobnost bila najvišja, v letu 2014 pa najnižja. Podjetje je imelo tudi veliko dolgov, ki so znašali več, kot so imeli razpoložljivega kapitala. Koeficient ostaja relativno na enakem nivoju, razmerje je tako bilo 1:2. kljub manjšemu padcu koeficienta, je nevarnost plačilne nesposobnosti še zmeraj visoka. Da je podjetje imelo težave z likvidnostjo, nam pokaže tudi kratkoročni koeficient. Leta 2014 je bil ta najvišji. Takrat je podjetje bilo spodobno s kratkoročnimi sredstvi poravnati 94 % kratkoročnih obveznosti, leta 216 pa samo 75 %.. 6.6 Cinkarna Celje, d. d. Tabela 6: Izračunani kazalniki likvidnosti za Cinkarno Celje, d. d. 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. Neto obratni kapital. 5.144.770. 32.745.345. 47.252.868. 57.527.091. 62.199.818. 72.908.590. Koeficient dolgovnokapitalskega razmerja. 0,76. 0,55. 0,47. 0,31. 0,29. 0,27. Kratkoročni koeficient. 1,1. 1,9. 2,67. 4,76. 5,09. 5,72. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 7: Grafični prikaz kraktoročnega koeficienta Cinkarne Celje, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 6 5,5 5 4,5 4 3,5. 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2010. 2011. 2012. 2014. 26. 2015. 2016.

(39) 6.6.1 Ugotovitve Neto obratni kapital je vse obdobje pozitiven ter se vsako leto še viša. To nam pove, da ima podjetje več kratkoročnih sredstev kot pa kratkoročnih obveznosti. Lastni viri od leta 2012 pokrivajo tuje vire, saj je kazalnik pod 0,5 ter se vsako leto še manjša. Podjetje zmanjšuje dolgove in ima posledično tudi več kapitala, zato menim, da težav z likvidnostjo podjetje ne bo imelo. Slika 7 prikazuje naraščaj kratkoročnega koeficienta skozi leta. Podjetje vsako leto izboljšuje svoje poslovanje, in tako lahko poravna vse svoje obveznosti in mu ob tem ni potrebno vnovčiti vseh svojih sredstev.. 6.7 Salus, d. d. Tabela 7: Izračunani kazalniki likvidnosti za Salus, d. d. Neto obratni kapital Koeficient dolgovnokapitalskega razmerja. 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. 15.956.594. 3.637.147. 5.001.198. 2.748.117. 3.409.421. 4.591.708. 0,59. 0,65. 0,62. 0,02. 0,02. 0,01. 1,49. 1,11. 1,16. 6,96. 11,5. 12,86. Kratkoročni koeficient. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 8: Grafični prikaz kratkoročnega koeficienta Salus, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 14 12 10 8 6 4 2 0 2010. 2011. 2012. 2014. 27. 2015. 2016.

(40) 6.7.1 Ugotovitve Neto obratni kapital je celotno obdobje pozitiven, kar kaže na dobro likvidnost podjetja. Čeprav se je kazalnik proti letu 2010 zmanjšal za več kot polovico, še ne kaže na to, da bi podjetje lahko imelo v kratkem likvidnostne težave. Prav tako je koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja v drugem obdobju več kot odličen, saj se je zelo izboljšal. Pove nam, da ima podjetje več kapitala kot dolgov. V prvem obdobju so lastni viri v večini pokrivali tuje. Na odlično likvidnost kaže tudi kratkoročni koeficient, ki kaže, da podjetje ne potrebuje vseh svojih kratkoročnih sredstev za poravnavo vseh kratkoročnih obveznosti. Tudi tukaj se koeficient zelo zviša v drugem obdobju, po povišanju DDV, kar je lepo vidno na sliki 8, vendar ne moremo trditi, da je razlog prav v tem, temveč je, sodeč po pregledu bilance stanja, podjetje v letu 2014 ne le kratkoročna sredstva prepolovilo za več kot 80 % proti letu 2012, temveč tudi kratkoročne obveznosti.. 6.8 Telekom Slovenije, d. d. Tabela 8: Izračunani kazalniki likvidnosti za Telekom Slovenije, d. d. 2010. 2011. 2012. 2014. Neto obratni kapital. 28.216.000. 91.925.000. Koeficient dolgovnokapitalskega razmerja. 1,12. 0,86. 0,83. 0,83. 0,84. 0,88. Kratkoročni koeficient. 0,87. 1,49. 1,63. 2,03. 0,37. 0,76. 131.033.000 142.963.000. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). 28. 2015. 2016. 318.250.000 103.199.824.

(41) Slika 9: Grafični prikaz kratkoročnega koeficienta Telekoma Slovenije, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 2,1 1,9 1,7 1,5 1,3 1,1 0,9 0,7 0,5 0,3 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. 6.8.1 Ugotovitve Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja je po letu 2010 ostal konstanten in nam pove, da so imeli več tujih kot lastnih virov. Čeprav je kratkoročni koeficient po letu 2010 začel naraščati, se je leta 2015 zelo zmanjšal (glej graf). Takrat je imelo podjetje tudi največje likvidnostne težave, saj so ob unovčenju vseh kratkoročnih sredstev lahko pokrili le 37 % kratkoročnih obveznosti. Veliko nihanje je opaženo pri kazalcu neto obratnega kapitala. Leto 2014 je bilo za podjetje najbolj uspešno, tudi likvidnost je bila takrat na podlagi vseh treh kazalnikov najboljša, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da je to posledica dviga stopenj DDV. Obratna zgodba pa se je odvijala v letu 2015. Neto obratni kapital nam pove, da je podjetje imelo za 318 milijonov primanjkljaja. Po primerjavi bilance stanja opazim, da je podjetje v letu 2015 drastično povečalo obveznosti iz izdanih obveznic ter druge kratkoročne finančne obveznosti. Čeprav se je kazalnik izboljšal za več kot polovico, je podjetje še vedno v likvidnostnih težavah, saj ima več kratkoročnih obveznosti kot pa sredstev.. 29.

(42) 6.9 Unior, d. d. Tabela 9: Izračunani kazalniki likvidnosti za Unior, d. d. Neto obratni kapital Koeficient dolgovnokapitalskega razmerja. 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. -9.360.899. 1.640.679. -16.175.442. 45.803.885. 43.614.559. 52.243.586. 1,56. 1,63. 1,86. 1,76. 1,58. 1,54. 0,91. 1,01. 0,87. 1,77. 1,88. 2,07. Kratkoročni koeficient. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 10: Grafični prikaz kratkoročnega koeficienta Unior, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 2,2 2 1,8 1,6 1,4 1,2. 1 0,8 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. 6.9.1 Ugotovitve Neto obratni kapital kaže na težave v prvem proučevanem obdobju podjetja, opazimo naraščanje in padanje kazalnika. V drugem proučevanem obdobju je kazalnik zelo pozitivno visok, kar pomeni, da so imeli veliko več kratkoročnih sredstev kot pa obveznosti. Podjetje ima skozi celoto proučevano podjetje več dolgov kot kapitala, ki vmes nekoliko naraste, vendar na koncu znova za toliko pade. Kljub temu je zaradi več dolgov ogrožena likvidnost podjetja.. 30.

(43) Kratkoročni koeficient nam prikaže odličen rezultat v drugem proučevanem obdobju po povišanju DDV. Takrat je podjetje lahko poravnalo vse svoje kratkoročne obveznosti ob unovčitvi delnih kratkoročnih sredstev. Na sliki 10 opazimo nihanje v prvem obdobju. Ob pregledu vseh treh kazalnikov v zadnjem proučevanem letu v podjetju vidimo, da nimajo večjih težav, razen z dolgovi. Ti jih ob naraščanju lahko privedejo v likvidnostne težave.. 6.10 DZS, d. d. Tabela 10: Izračunani kazalniki likvidnosti za DZS, d. d. 2010 Neto obratni 11.242.681 kapital. 2011. 2012. 26.205.747. 31.464.554. 2014. 2015. 2016. 68.659.178 -50.893.385 -61.443.072. Koeficient dolgovnokapitalskega razmerja. 1,26. 1,26. 1,15. 1,48. 2,59. 2,78. Kratkoročni koeficient. 1,12. 1,33. 1,42. 7,07. 0,57. 0,51. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 11: Grafični prikaz kratkoročnega koeficienta DZS, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 7 6,5 6 5,5 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. 6.10.1 Ugotovitve Pri podjetju DZS, d. o. o., so opazna nihanja pri vseh kazalnikih skozi leta. Najvišji neto obratni kapital so imeli v letu 2014, vendar je ta naslednje leto padel in prešel celo v 31.

(44) negativno stanje. Po pregledu bilance stanja, sem ugotovila, da so se kratkoročne finančne in poslovne obveznosti zelo povišale. Podjetje je imelo skozi vse obdobje več dolgov kot kapitala, to opazimo pri kazalniku dolgovno-kapitalskega razmerja. Ta se je v letu 2015 še povišal, prav tako tudi v letu 2016. Da se podjetju obetajo velike likvidnostne težave, nam pokaže tudi kratkoročni koeficient. Velik padec nam prikaže tudi grafični prikaz na sliki 11. V prvem obdobju je podjetje lahko poravnalo vse kratkoročne obveznosti, medtem ko je v letu 2016 lahko ob unovčitvi vseh kratkoročnih sredstev podjetje poravnalo samo 51 % kratkoročnih obveznosti.. 6.11 Krka, d. d. Tabela 11: Izračunani kazalniki likvidnosti za Krko, d. d. 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. Neto obratni 430.922.000 498.277.000 482.083.000 510.657.000 563.428.000 514.352.016 kapital Koeficient dolgovno0,37 0,28 0,27 0,28 0,23 0,28 kapitalskega razmerja Kratkoročni koeficient. 3,07. 4,19. 3,18. 3,11. 3,84. 2,74. Vir podatkov: (Gvin.com, 2017). Slika 12: Grafični prikaz kratkoročnega koeficienta Krke, d. d.. KRATKOROČNI KOEFICIENT 4,5. 4. 3,5. 3. 2,5. 2 2010. 2011. 2012. 2014. 32. 2015. 2016.

(45) 6.11.1 Ugotovitve Neto obratni kapital v podjetju je skozi celotno obdobje visok ter pozitiven. Čeprav opazimo manjša nihanja, ni skrbi za težave z likvidnostjo. Prav tako je koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja manjši od 0,5, kar pomeni, da ima podjetje več lastnih kot tujih. Kazalnik je celotno obdobje zelo majhen ter konstanten, kar pomeni, da ima podjetje več kapitala kot dolgov. Pri kratkoročnem koeficientu prav tako ne opazimo zaskrbljujočega stanja, saj je koeficient izredno visok, kar pomeni, da podjetju ni potrebno unovčiti vseh kratkoročnih sredstev, da bi pokrila kratkoročne obveznosti. Podjetje Krka, d. d., ima vse kazalnike odlične, zato tudi težav z likvidnostjo v prihodnje ne pričakujemo.. 33.

(46) 7 SKUPNE UGOTOVITVE KAZALNIKOV S pomočjo tabele ter grafov bom predstavila oziroma prikazala skupno vrednost za posamezni kazalnik. Izračunala bom povprečno vrednost za posamezno leto vseh podjetij ter povprečno vrednost posameznega obdobja pred spremembo stopnje DDV ter po spremembi stopnje DDV.. 7.1 Kazalnik neto obratnega kapitala Tabela 12: Skupna vrednost kazalnika neto obratnega kapitala 2010 POVPREČNA VREDNOST PODJETIJ POVPREČNA VREDNOST OBDOBJA. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. 2.877.835 38.023.746 28.469.122 80.816.850 50.018.175 36.552.922 26.456.901. 55.795.982. Vir podatkov: (Tabele v poglavju 6 iz empirčnega dela diplomskega projekta). Slika 13: Grafični prikaz povprečne vrednosti podjetij neto obratnega kapitala. POVPREČNA VREDNOST PODJETIJ NETO OBRATNEGA KAPITALA 90.000.000 80.000.000 70.000.000 60.000.000 50.000.000 40.000.000 30.000.000 20.000.000 10.000.000 2010. 2011. 2012. 2014. 2015. 2016. Pri kazalniku neto obratni kapital sem izračunala v prvem stolpcu povprečno vrednost podjetij, proučevanih v diplomskem delu, za posamezno leto. Opazimo, da podjetja ustvarijo pozitiven neto obratni kapital, kar pomeni, da imajo kumulativno gledano več kratkoročnih sredstev kot kratkoročnih obveznosti. V drugi vrstici sem izračunala povprečno vrednost obdobja, in sicer obdobje pred spremembo stopnje DDV (leto 2010, 2011, 2012) ter obdobje po spremembi DDV (leto 2014, 2015, 2016). Na podlagi podatkov je razvidno povišanje neto obratnega kapitala obdobja za 34.

References

Related documents

FLY OPERATIONS Starting from personal considerations on the experiential learning activities performed at FLY, students will write down a report, discussing critically on

Experts tend to assert that “Gender gaps are closing in terms of education, hours and days worked” (England & Gad, 2002, p. But, still, education and hours of work being equal

Securely squashing White's dream of breaking down Black's barricades with e5. Not only does it undermine Black's influt:nce over f5, it also exposes the g5 pawn to

To permit comparison of engine and vehicle performance and emissions that will not be influenced by variations in the composition of the test fuel, standard or reference gases have

However, this study, to the best of our knowledge, has been the first application of the stochastic frontier production function approach in order to measure and explain the impact

Thus, there is even less confidence in the supply chain operation, and the vicious cycle of the risk spiral repeats itself – lack of supply chain confidence creates excessive

Before we can focus on the Body of Knowledge, we will need to cover critical foundational material on the topic of business analysis.. We'll start by providing an overview, including

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Published data which represents your specific region Survey data on searchable website More predictive analytics Historic, interesting