Tax neutral aspect of the law on material status restructurings of a natural person performing business activities into a corporation

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. Magistrska naloga DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO. November 2012. Nataša Bradač.

(2) UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. Magistrska naloga DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO. November 2012. Avtorica: Nataša Bradač Mentor: prof. dr. Bojan Škof Komentor: doc. dr. Marjan Odar.

(3) Kazalo Povzetek ..................................................................................................................................... 1 Abstract ...................................................................................................................................... 2 1. Uvod ....................................................................................................................................... 3 1.1. Opredelitev raziskovalne teme in raziskovalnega problema........................................... 3 1.2. Teze ................................................................................................................................. 5 1.3. Cilji magistrske naloge.................................................................................................... 6 1.4. Uporabljene raziskovalne metode ................................................................................... 6 1.5. Namen in prispevek k razvoju znanosti ......................................................................... 7 2. Pravna opredelitev podjetnika in zasebnika ........................................................................... 9 2.1. Status podjetnika ............................................................................................................. 9 2.1.1. Pojem, osnovne značilnosti in ureditev.................................................................... 9 2.1.2. Nastopanje v pravnem prometu in posebne določbe o podjetniku......................... 12 2.1.3. Registracija............................................................................................................. 13 2.1.4. Sprememba in prenehanje opravljanja dejavnosti.................................................. 15 2.2. Status zasebnika ........................................................................................................ 16 2.2.1. Status odvetnika ..................................................................................................... 17 2.2.1.1. Pojem, osnovne značilnosti in ureditev........................................................... 17 2.2.1.2. Nastopanje v pravnem prometu....................................................................... 20 2.2.1.3. Registracija...................................................................................................... 20 2.2.1.4. Sprememba in prenehanje opravljanja odvetniške dejavnosti ........................ 22 2.2.2. Status zdravnika in zobozdravnika......................................................................... 23 2.2.2.1. Pojem, osnovne značilnosti in ureditev........................................................... 23 2.2.2.2. Nastopanje v pravnem prometu....................................................................... 26 2.2.2.3. Registracija...................................................................................................... 26 2.2.2.4. Sprememba in prenehanje opravljanja zasebne zdravniške dejavnosti........... 27 2.3. Sklepne ugotovitve .................................................................................................... 28 3. Pravna opredelitev družbe z omejeno odgovornostjo .......................................................... 30 3.1. Pojem, osnovne značilnosti in ureditev......................................................................... 30 3.2. Nastopanje v pravnem prometu..................................................................................... 32 3.3. Registracija.................................................................................................................... 34 3.4. Razmerja med družbo in družbeniki ............................................................................. 34 3.5. Organi družbe ................................................................................................................ 36 3.6. Prenehanje družbe ......................................................................................................... 38 3.7. Enoosebna družba z omejeno odgovornostjo................................................................ 39 3.7.1. Splošno ................................................................................................................... 39 3.7.2. Ustanovitev............................................................................................................. 39 3.7.3. Upravljanje ............................................................................................................. 40 3.8. Odvetniška in zdravniška družba z omejeno odgovornostjo......................................... 41 3.9. Primerjava družbe z omejeno odgovornostjo s podjetnikom, odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo z odvetnikom – zasebnikom ter zdravniške družbe z omejeno odgovornostjo z zdravnikom in zobozdravnikom - zasebnikom ......................................... 43 4. Davčna obravnava podjetnika in odvetnika, zdravnika ter zobozdravnika - zasebnika....... 45 4.1. Davčna obravnava podjetnika ....................................................................................... 45 4.1.1. Dohodnina .............................................................................................................. 45 4.1.1.1. Dohodek iz dejavnosti ..................................................................................... 46 4.1.1.1.1. Davčna osnova ......................................................................................... 47. I.

(4) 4.1.1.1.1.1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov .............................................................................................................. 48 4.1.1.1.1.1.1. Upoštevanje prihodkov in odhodkov ......................................... 48 4.1.1.1.1.1.1.1. Prihodki ............................................................................... 49 4.1.1.1.1.1.1.2. Odhodki ............................................................................... 51 4.1.1.1.1.1.1.3. Posebnosti pri ugotavljanju davčne osnove ........................ 54 4.1.1.1.1.1.1.4. Prilagoditve prihodkov in odhodkov pri poslovanju med povezanimi osebami ..................................................................................... 54 4.1.1.1.1.1.2. Izguba ......................................................................................... 55 4.1.1.1.1.1.3. Davčne olajšave.......................................................................... 55 4.1.1.1.1.1.4. Odbitek tujega davka.................................................................. 60 4.1.1.1.1.1.5. Izračunavanje in plačevanje davka............................................. 61 4.1.1.1.1.1.6. Davčni odtegljaj ......................................................................... 63 4.1.1.1.1.2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ........................................................................................... 63 4.1.1.2. Davek na dodano vrednost .............................................................................. 66 4.2. Davčna obravnava odvetnika, zdravnika, zobozdravnika - zasebnika in sklepne ugotovitve............................................................................................................................. 67 4.3. Analiza podatkov iz registra davčnih zavezancev......................................................... 68 5. Davčna obravnava družbe z omejeno odgovornostjo in primerjava z davčno obravnavo podjetnika ................................................................................................................................. 70 5.1. Splošno .......................................................................................................................... 70 5.2. Obdavčitev dobička rezidenta in nerezidenta s poslovno enoto v Sloveniji ................. 71 5.2.1. Davčna osnova ....................................................................................................... 71 5.2.1.1. Splošno ............................................................................................................ 71 5.2.1.2. Prihodki ........................................................................................................... 72 5.2.1.3. Odhodki ........................................................................................................... 72 5.2.1.4. Posebnosti pri ugotavljanju davčne osnove .................................................... 74 5.2.1.5. Prilagoditve prihodkov in odhodkov pri poslovanju med povezanimi osebami ...................................................................................................................................... 75 5.2.2. Davčno obdobje...................................................................................................... 76 5.2.3. Davčna stopnja ....................................................................................................... 76 5.2.4. Izguba ..................................................................................................................... 77 5.2.5. Davčne olajšave...................................................................................................... 77 5.2.6. Odbitek tujega davka.............................................................................................. 79 5.2.7. Izračunavanje in plačevanje davka......................................................................... 80 5.3. Obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji.................................................................... 82 5.4. Davčna obravnava odvetniške in zdravniške družbe z omejeno odgovornostjo........... 83 5.5. Podobnosti in razlike pri obdavčitvi družbe z omejeno odgovornostjo in podjetnika .. 83 6. Računovodstvo pri podjetniku in odvetniku, zdravniku ter zobozdravniku - zasebniku ..... 86 6.1. Splošno .......................................................................................................................... 86 6.2. Računovodstvo pri podjetniku ...................................................................................... 87 6.2.1. Vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnega poročila ...................................... 87 6.2.1.1. Podjetniki, ki vodijo poslovne knjige in sestavljajo letna poročila................. 88 6.2.1.2. Podjetniki, ki jim ni treba voditi poslovnih knjig in sestavljati letnega poročila ...................................................................................................................................... 93 6.2.2. Predlaganje letnih poročil....................................................................................... 94 6.3. Računovodstvo pri odvetniku, zdravniku ter zobozdravniku - zasebniku in sklepne ugotovitve............................................................................................................................. 95 7. Računovodstvo pri družbi z omejeno odgovornostjo........................................................... 97. II.

(5) 7.1. Vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnega poročila ............................................. 97 7.1.1. Splošna pravila o računovodenju ........................................................................... 97 7.1.2. Konsolidirano letno poročilo.................................................................................. 99 7.1.3. Revidiranje letnih poročil..................................................................................... 100 7.1.4. Letno poročilo ...................................................................................................... 101 7.1.5. Predlaganje letnih poročil..................................................................................... 103 7.1.6. Računovodstvo pri odvetniški in zdravniški družbi z omejeno odgovornostjo ... 104 8. Statusno preoblikovanje podjetnika v kapitalsko družbo................................................... 105 8.1. Statusno – pravni vidik statusnega preoblikovanja podjetnika v kapitalsko družbo... 105 8.1.1. Splošno ................................................................................................................. 105 8.1.2. Glavne korporacijsko pravne značilnosti in prednosti ......................................... 108 8.1.3. Razlogi za statusno preoblikovanje podjetnika oziroma za prenos dejavnosti na pravno osebo .................................................................................................................. 109 8.1.4. Oblike statusnega preoblikovanja podjetnika ...................................................... 113 8.1.4.1. Postopek statusnega preoblikovanja podjetnika s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo)............................................... 114 8.1.4.2. Postopek statusnega preoblikovanja podjetnika s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo) ............................ 117 8.2. Davčni vidik statusnega preoblikovanja podjetnika v kapitalsko družbo ................... 118 8.2.1. Splošno ................................................................................................................. 118 8.2.2. Vidik dohodnine................................................................................................... 119 8.2.2.1. Pogoji za uveljavljanje davčne nevtralnosti .................................................. 119 8.2.2.2. Postopek uveljavljanja davčne nevtralnosti .................................................. 122 8.2.2.3. Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika.......................................................................................... 123 8.2.2.3.1. Podatki o učinkih na davčno osnovo pri zavezancu, ki preneha z opravljanjem dejavnosti ......................................................................................... 125 8.2.2.4. Prenos dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo in davčna nevtralnost126 8.2.2.5. Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri prenosu dela podjetja podjetnika ............................................................................................. 131 8.2.3. Vidik davka na dodano vrednost .......................................................................... 133 8.2.4. Vidik davka na promet nepremičnin .................................................................... 134 8.2.5. Vidik davka na motorna vozila ............................................................................ 134 8.3. Računovodski vidik statusnega preoblikovanja podjetnika ........................................ 134 8.3.1. Vrednotenje podjetja podjetnika .......................................................................... 134 8.3.2. Podjetnikov kapital............................................................................................... 137 8.3.3. Obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenje poslovnih knjig v obdobju od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register ter ugotavljanje davčne obveznosti....................................................................................................................... 140 9. Statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo ......... 143 9.1. Statusno preoblikovanje odvetnika v kapitalsko družbo............................................. 143 9.2. Statusno preoblikovanje zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo .................... 147 9.3. Sklepne ugotovitve ...................................................................................................... 151 10. Davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb, prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ............................................................................................... 153 10. 1. Sklepne ugotovitve................................................................................................... 158 11. Zaključek .......................................................................................................................... 161 12. Literatura .......................................................................................................................... 165. III.

(6) Povzetek Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo. Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi. V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi. Ključne besede: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost.. 1.

(7) Abstract Tax neutral aspect of the law on material status restructurings of a natural person performing business activities into a corporation The aim of this thesis is the study of tax neutral aspect of the law on material status restructurings of a natural person performing business activities into a corporation. Natural persons performing business activities that are dealt with in this thesis are defined as an entrepreneur, a lawyer, a doctor and a dentist – owner. A corporation is referred in this thesis as a limited liability company. The main questions in this thesis are whether a lawyer, a doctor and a dentist that performs its job in the framework of an organized business activity (as an owner) is able to restructure its activity into a corporation (also known as a law or a medical limited liability company) in accordance with the current law on status material restructurings. If this can be done, the question is whether the transaction can be dealt with in a tax neutral manner and by what means this tax benefit can be claimed. Current legislation does not provide a direct answer to these questions however, it is clear that the benefits of tax neutrality can be claimed by the entrepreneur who restructures its business activity into a corporation (limited liability company) in accordance with the Companies Act – ZGD-1, if all the required conditions in the tax legislation are met. Legal forms of business activity from a legal status restructuring, a tax and an accounting aspect is presented in the first part of this thesis. Additionally, a comparison is also drawn between them. Furthermore, the material status restructuring of an entrepreneur is also presented from all three aspects. Due to the different views on the tax aspect of status restructurings in practice the study of the possibility of tax neutral transfer of assets of the part of the business of an entrepreneur on a corporation is provided. In part of the thesis that deals with the accounting aspect of status restructurings special attention was paid to the accounting issues related to: estimation of the value of the business of an entrepreneur, the capital of an entrepreneur, cutoff date of the status restructuring of an entrepreneur and preparation of the accounting documents from that date to the date of the registration of the restructuring in the Court Register. Current legal provisions do not provide direct answers to these questions. In the last part of the thesis the answers to all the crucial questions are provided on the basis of findings and conclusions in every particular chapter. Finally, the tax aspect of the material status restructurings of legal persons (that is mergers and divisions), transfer of assets and exchange of shares is presented and a comparison is drawn with the status restructuring of an entrepreneur. Additionally, final findings and suggestions are presented on this basis. Key words: entrepreneur, lawyer – owner, doctor/dentist – owner, limited liability company, law/medical limited liability company, business activity, taxation of income from business activity, corporation tax, calculation and payment of taxes, accounting books, yearly reports, a company, capital of an entrepreneur, cut-off date, status restructuring of an entrepreneur, status restructuring of a lawyer, doctor/dentist into a corporation, tax neutrality.. 2.

(8) 1. Uvod 1.1. Opredelitev raziskovalne teme in raziskovalnega problema Pestro, dinamično in raznoliko gospodarsko okolje terja od gospodarskih subjektov, med katere sodijo tudi podjetniki, nenehno prilagajanje spremenjenim razmeram na trgu, konkurenčni boj pa zahteva, da so te prilagoditve pravočasne, preproste, učinkovite in za gospodarski subjekt čim manj obremenjujoče. Posledično temu se gospodarski subjekti odločajo (tudi) za reorganizacijo in racionalizacijo svojega poslovanja. Razlogi za tovrstna prestrukturiranja pa niso samo finančni, poslovni oziroma ekonomski, temveč v zadnjem času tudi davčni. Transakcije kot so združitve, delitve, prenosi premoženja, zamenjave kapitalskih deležev in statusno preoblikovanje podjetnika so namreč lahko obravnavane kot davčno nevtralne, to pa lahko pomeni veliko konkurenčno prednost za vse davčne subjekte, ki so udeleženi v posamezni transakciji. Eno izmed oblik preoblikovanja gospodarskih subjektov, kot že omenjeno, predstavlja statusno preoblikovanje podjetnika, ki ga je uzakonil prenovljen Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 42 z dne 19. aprila 2006 in je pričel veljati 4. maja 2006. Zakonska ureditev tovrstnega preoblikovanja predstavlja napredek za vse podjetnike, ki se odločijo za tovrstno preoblikovanje, saj zelo poenostavlja možnost za podjetniško prestrukturiranje. Pred tem je bil namreč postopek za podjetniško prestrukturiranje precej bolj zapleten, dolgotrajen in drag. Vsebinsko se na omenjeno statusno preoblikovanje nanašajo tudi določbe davčnih zakonov in ravno na davčne posledice prehoda (pogojno je namreč z vidika dohodnine oziroma dohodka iz dejavnosti priznana davčna nevtralnost) se nanaša večina dilem, povezanih s tem preoblikovanjem. Davčna nevtralnost pomeni, da razlika med pošteno in davčno vrednostjo, ob prenosu podjetniško organiziranega premoženja (podjetja), ne povišuje davčne osnove prenositelja (podjetnika), ne poračunajo pa se tudi uporabljene davčne olajšave za prenesena sredstva. Podjetnik je tako oproščen plačila dohodnine oziroma davka iz dejavnosti (kot podvrste dohodnine) zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti, davek se plača po sistemu odloga plačila davka pri novoustanovljeni oziroma prevzemni kapitalski gospodarski družbi prek načina vrednotenja in amortiziranja prevzetega premoženja za davčne namene. Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Temeljno vprašanje, na katerega bom v nalogi poskušala odgovoriti, je, ali se lahko davčno nevtralna obravnava prizna tudi odvetnikom, zdravnikom in zobozdravnikom – zasebnikom, ki svojo dejavnost nadaljujejo v pravnoorganizacijski obliki kapitalske družbe. Ker je pri statusnem preoblikovanju podjetnika (tj. pravnoorganizacijski obliki, ki jo bom zaradi njenih lastnosti primerjala s pravnoorganizacijsko obliko odvetnika, zdravnika in zobozdravnika – zasebnika) lahko pridobitelj podjetniško organiziranega premoženja le kapitalska družba (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali komanditna delniška družba), in ker v gospodarski praksi prevladuje izbira družbe z omejeno odgovornostjo, bom proučevanje navedene problematike omejila le na družbo z omejeno odgovornostjo.. 3.

(9) Da bom lahko odgovorila na navedeno vprašanje, bom morala predhodno ugotoviti, ali se odvetniki, zdravniki in zobozdravniki - zasebniki po trenutno veljavni zakonodaji, sploh lahko materialno statusno preoblikujejo v družbo z omejeno odgovornostjo in če, na kakšen način. Podlaga za raziskovanje oziroma za iskanje odgovorov na omenjena vprašanja mi bo, kot že uvodoma nakazano (zaradi primerljivosti pravnoorganizacijskih oblik, ki bodo predmet raziskave v tej magistrski nalogi), predstavljalo statusno preoblikovanje podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. Vsebinsko bom to preoblikovanje in v nadaljevanju še materialno statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika in zobozdravnika kot zasebnikov obravnavala po tem, ko bom s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavila posamezno pravnoorganizacijsko obliko, ki je vključena v predmetno preoblikovanje in med njimi z vseh treh vidikov opravila tudi primerjavo. Na ta način bom ugotovila njihove skupne točke in razlike (kar mi bo v pomoč pri iskanju odgovorov na temeljna vprašanja), pa tudi prednosti in slabosti oziroma razloge za statusno preoblikovanje fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v družbo z omejeno odgovornostjo. Prvi korak vsakega gospodarskega subjekta, ki razmišlja o nadaljevanju dejavnosti v drugi pravnoorganizacijski obliki, bi namreč po mojem prepričanju moral biti tudi v analizi statusno – pravnih, davčnih in računovodskih vidikov posamezne pravnoorganizacijske oblike in samega preoblikovanja, saj je to način, ki lahko pomaga ugotoviti, katera oblika je za nadaljevanje dejavnosti primernejša. Po mojem mnenju lahko le resna analiza privede do optimalne pravnoorganizacijske oblike. V okviru davčne obravnave podjetnika, odvetnika, zdravnika in zobozdravnika kot zasebnikov ter tako ''običajne'', kot tako imenovane odvetniške in zdravniške družbe z omejeno odgovornostjo, bom le-te podrobneje obravnavala z vidika Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2)1 in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-2).2 Z vidika Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1)3 bom obravnavala le podjetnike in odvetnike, zdravnike ter zobozdravnike – zasebnike, pri čemer pa ta obravnava ne bo tako poglobljena kot pri ostalih dveh omenjenih vidikih, saj je njen namen zgolj v dodatni potrditvi ugotovitev na področju obdavčitve z dohodnino, tj. enake davčne obravnave omenjenih subjektov. V sklopu davčne obravnave fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in bodo predmet te raziskave, bom na podlagi določb ZDoh-2 in podatkov, pridobljenih od Davčne uprave Republike Slovenije, ugotovila tudi, na kakšen način v pretežni meri ugotavljajo davčno osnovo odvetniki, zdravniki in zobozdravniki – zasebniki in kateri so razlogi za to. V okviru računovodske obravnave vseh v tej magistrski nalogi obravnavanih subjektov bom predstavila način vodenja poslovnih knjig in davčnih evidenc ter sestavljanje in predlaganje letnih poročil, pri čemer bom opravila tudi primerjavo med njimi. Po preučitvi posameznih pravnoorganizacijskih oblik s pravnega, davčnega in računovodskega vidika ter ugotovitvi razlik oziroma podobnosti med njimi bom vsebinsko obravnavala statusno preoblikovanje podjetnika, in sicer tako s statusno – pravnega, kot tudi davčnega in računovodskega vidika.. 1. Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US:U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012. Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012. 3 Uradni list RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. 2. 4.

(10) V okviru davčne obravnave bom omenjeno preoblikovanje obravnavala tako z vidika ZDoh-2 (s poudarkom na 51. členu), Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2),4 ZDDV-1, Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju: ZDPN-2),5 kot tudi z vidika Zakona o davku na motorna vozila (v nadaljevanju: ZDMV).6 V okviru obravnave statusnega preoblikovanja podjetnika z vidika ZDoh-2 bom odgovorila tudi na vprašanje, ali se na podlagi trenutno veljavnega zakona lahko davčna nevtralnost prizna tudi pri prenosu dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo), saj v praksi glede tega še vedno obstajajo deljena mnenja. Pri iskanju odgovora na to vprašanje bom primeroma na kratko predstavila tudi davčno obravnavo izčlenitve kot pojavne oblike delitve po ZDDPO-2, saj je statusno preoblikovanje podjetnika pojavna oblika tovrstnega preoblikovanja. V nadaljevanju bom pri obravnavi računovodskega vidika statusnega preoblikovanja podjetnika pozornost namenila računovodskim vprašanjem, povezanim z vrednotenjem podjetja podjetnika, s podjetnikovim kapitalom, z obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in z vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. Na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju bom odgovorila na že omenjena temeljna vprašanja te magistrske naloge. Na koncu bom na kratko predstavila tudi davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev, in sicer z namenom primerjave te ureditve z ureditvijo davčnega vidika statusnega preoblikovanja podjetnika. Vse to bo namreč osnova za pripravo zaključnih ugotovitev in predlogov. Magistrska naloga je razdeljena na dvanajst poglavij, ki si sledijo kot je zgoraj predstavljeno, pri čemer prvo poglavje vključuje uvod, zadnji dve poglavji pa zaključek in pregled uporabljene literature. V njej je upoštevana zakonodaja sprejeta do vključno meseca aprila 2012.. 1.2. Teze Pri pisanju magistrske naloge sem upoštevala naslednje predhodno postavljene teze: -. Odvetniki in zdravniki ter zobozdravniki – zasebniki se na podlagi trenutno veljavne zakonodaje lahko materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo, tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo le s prenosom podjetniško organiziranega premoženja na novoustanovljeno odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo.. -. Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje (davčne in statusne) se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti prizna tistim odvetnikom, zdravnikom in zobozdravnikom zasebnikom, ki takšno obravnavo pravočasno priglasijo davčnemu organu, ki izpolnijo. 4. Uradni list RS, št. 13/2011-UPB4, 32/2012. Uradni list RS, št. 117/2006. 6 Uradni list RS, št. 72/2006-UPB2, 9/2010. 5. 5.

(11) pogoje od a) – d) 2. točke četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2, in ki se statusno preoblikujejo (ob smiselni uporabi določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1),7 ki se nanašajo na statusno preoblikovanje podjetnika v povezavi z njihovim statusnim predpisom) s prenosom podjetja na novoustanovljeno odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo, ne pa tudi tistim, ki podjetje prenesejo na prevzemno (že ustanovljeno) odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo. -. V primeru prenosa dela podjetja podjetnika na kapitalsko gospodarsko družbo – družbo z omejeno odgovornostjo se, na podlagi trenutno veljavnega Zakona o dohodnini - ZDoh-2, davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti lahko prizna.. -. Različna davčna obravnava subjektov, ki so si v osnovi podobni in transakcij, ki so si po vsebini blizu, je neupravičena in nedopustna.. -. Zakonodaja, ki ureja predmetno področje, je pomanjkljiva, podnormirana, neusklajena in zastarela.. 1.3. Cilji magistrske naloge Primarni cilj magistrske naloge je ugotoviti, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (tj. kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo), in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Glede na to, da obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami ZGD-1 statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo), je naslednji cilj primerjati vse omenjene pravnoorganizacijske oblike tako s statusno – pravnega, kot tudi davčnega in računovodskega vidika ter ugotoviti njihove skupne točke in morebitne razlike, prednosti in slabosti oziroma tudi razloge za odločitev za materialno statusno preoblikovanje. Vse to naj bi namreč pripomoglo k iskanju odgovorov na temelja vprašanja te magistrske naloge. Ker naj bi bila podlaga za raziskovanje statusno preoblikovanje podjetnika, je cilj te naloge proučiti in obravnavati tudi statusno – pravni, davčni in računovodski vidik tega preoblikovanja in v okviru tega proučiti možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo in odgovoriti še na nekatera računovodska vprašanja, na katera obstoječi predpisi ne dajejo neposrednega odgovora. Poleg tega je cilj magistrske naloge tudi opozarjati na pomanjkljivosti, podnormiranost, nejasnosti in v določenih primerih neusklajenost in zastarelost obstoječe zakonodaje ter predlagati rešitve za odpravo teh pomanjkljivosti.. 1.4. Uporabljene raziskovalne metode Podlago za raziskovalno delo je predstavljal študij strokovne literature in virov, ki obravnavajo materialna statusna preoblikovanja, predvsem statusno preoblikovanje podjetnika 7. Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl.US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl.US: U-I-311/11-5, 32/2012.. 6.

(12) in preoblikovanje odvetnika v odvetniško družbo ter literature in virov, ki iz različnih zornih kotov in vidikov obravnavajo posamezne pravnoorganizacijske oblike, ki so bile predmet proučevanja. Eno poglavitnih metod je predstavljala vsebinska analiza s sistematično vsebinsko klasifikacijo problemov, ki so se ob tem pojavili. V sklopu tega raziskovanja je bilo uporabljeno tudi deduktivno sklepanje (tj. način logičnega sklepanja na temelju splošnih zaznav oziroma teorij). Magistrska naloga je bila namreč zastavljena tako, da temelj raziskovanju (kot že večkrat omenjeno) predstavlja statusno preoblikovanje podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, saj iz določb trenutno veljavnega ZDoh-2 nedvomno (nedvoumno) izhaja, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, ob izpolnjevanju še nekaterih ostalih pogojev, prizna podjetnikom, ki se statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo. Bistvo magistrske naloge pa predstavlja materialno statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika in zobozdravnika kot zasebnikov oziroma predstavljajo vprašanja, vezana na tovrstno preoblikovanje, do obravnave katerih pa pride postopoma. Prej je namreč s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika proučena posamezna pravnoorganizacijska oblika, ki je vključena v predmetna preoblikovanja. S pomočjo analize dejstev je bilo tako mogoče ugotoviti prednosti in slabosti posamezne pravnoorganizacijske oblike oziroma razloge za odločitev določenega subjekta, da nadaljuje dejavnost v drugi pravnoorganizacijski obliki, skupne točke in razlike med subjekti, ki so bili predmet obravnave ipd.. Vse to je predstavljalo podlago za iskanje odgovorov na temeljna vprašanja magistrske naloge, h kateri pa je pripomogla tudi primerjava ureditve davčne nevtralnosti pri fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost, z ureditvijo davčne nevtralnosti pri pravnih osebah. Raziskovanje je temeljilo tudi na lastnih praktičnih izkušnjah s področja obdavčitve pri prenosu premoženja, zamenjavah kapitalskih deležev in združitvah ter delitvah pri pravnih osebah in poznavanju (davčnega) sistema in njegovega delovanja nasploh. V magistrski nalogi so povzeta tudi spoznanja, ugotovitve in stališča drugih avtorjev in davčnega organa, ki so na podlagi lastnih praktičnih izkušenj še nadgrajena oziroma sem prišla do novih ugotovitev.. 1.5. Namen in prispevek k razvoju znanosti Magistrska naloga je zaključeno delo v Sloveniji, ki se sistematično ukvarja s problematiko priznavanja davčno nevtralne obravnave pri materialnem statusnem preoblikovanju fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). Kot taka daje celosten vpogled v to področje. Iz določb trenutno veljavnega ZDoh-2 nedvomno (nedvoumno) izhaja, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti prizna podjetnikom, ki se statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo, trenutno in tudi že pred časom aktualno vprašanje pa je, ali se ta ugodnost prizna tudi odvetnikom, zdravnikom in zobozdravnikom – zasebnikom, ki se (če se po trenutno veljavni zakonodaji lahko) materialno statusno preoblikujejo v tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo. Na temo preoblikovanja odvetnikov – zasebnikov v odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo je bilo sicer že objavljenih nekaj člankov v različnih publikacijah, ne pa tudi na temo preoblikovanja zdravnikov in zobozdravnikov – zasebnikov v zdravniško družbo z 7.

(13) omejeno odgovornostjo. V Sloveniji še ne obstaja zaključeno strokovno delo, ki bi celovito, zaokroženo in sistematično (tako s statusno – pravnega, davčnega kot računovodskega vidika s poudarki na težavah, ki se pojavljajo v praksi) obdelalo to problematiko. Prav tako na tem področju nimamo sodne prakse. Več ali manj si lahko pomagamo le s predpisi, ki ''urejajo'' to področje in z nekaj strokovne literature, ki ureja posamezne pravnoorganizacijske oblike (npr. podjetnika, družbo z omejeno odgovornostjo) in statusna preoblikovanja po ZGD-1, s pomočjo katerih lahko pridemo do nekih zaključkov. Magistrska naloga je tako prispevek k slovenski pravni teoriji davčnega prava in bo lahko v pomoč, ko se bo spreminjala in dopolnjevala obstoječa zakonodaja, oziroma ko se bo (če se bo) spreminjal sistem na tem področju, prav gotovo pa je že danes lahko v pomoč vsem podjetnikom in odvetnikom, zdravnikom ter zobozdravnikom, ki že opravljajo samostojno poklicno dejavnost in že ali pa še bodo razmišljali o nadaljevanju dejavnosti v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo, pa tudi tistim, ki se šele odločajo za samostojno pot. Naloga namreč bralcu predstavi celotno sliko - tako pravni, kot davčni in računovodski vidik posamezne pravnoorganizacijske oblike in samega statusnega preoblikovanja, vključno s problematiko na tem področju.. 8.

(14) 2. Pravna opredelitev podjetnika in zasebnika 2.1. Status podjetnika 2.1.1. Pojem, osnovne značilnosti in ureditev Temeljni predpis, ki ureja status podjetnika kot gospodarskega subjekta, je ZGD-1.8 Ta v šestem odstavku 3. člena podjetnika opredeljuje kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.9 Skladno z ureditvijo v omenjenem zakonu in pravno dosledno je tako podjetnik le ena od pravnoorganizacijskih oblik, ki fizičnim osebam omogoča neposredno ukvarjanje s pridobitno dejavnostjo.10 Posebej je status podjetnika urejen v II. delu ZGD-1, v določbah 71. do 75. člena. V 71. členu ZGD-1 je določeno, da se za podjetnika smiselno (toliko in tako, kot to dovoljujejo temeljne statusne značilnosti podjetnika) uporablja vrsta določb tega zakona, ki se nanašajo na družbe. To so določbe o: -. dejavnosti (6. člen), firmi (12. do 23. člen), sedežu (29. in 30. člen), podružnici (31. člen), prokuri (33. do 37. člen) in poslovni skrivnosti (39. in 40. člen).. 8. Poleg tega zakona njegov pravni položaj ureja še vrsto drugih predpisov - mednje sodijo: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010-ORZFPPIPP21, 26/2011, 47/2011, 87/2011-ZPUOOD), Zakon o varstvo konkurence – ZVK (Uradni list RS, št. 18/1993, 56/1999-ZPOmK, 110/2002), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmk (Uradni list RS, št. 64/2007-UPB2, 36/2008-ZPOmK-1), Obligacijski zakonik - OZ (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB1) ter številni drugi. 9 Podjetnika poznajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah (na primer v Avstriji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Švici, Veliki Britaniji, na Danskem, Finskem, Nizozemskem, Portugalskem, Norveškem), njegove opredelitve pa so si podobne. V vseh omenjenih državah je opredeljen kot fizična oseba, ki na trgu opravlja dejavnost, za svoje obveznosti iz poslovanja pa odgovarja z vsem svojim premoženjem. Praviloma je vpisan v poseben register in v pravnem prometu nastopa s svojo firmo, ki praviloma sestoji (tudi) iz njegovega imena in priimka. Velja za najenostavnejšo pravnoorganizacijsko obliko. Podrobneje o tej pravnoorganizacijski obliki v posamezni državi Maitland – Walker J., Guide to European Company Laws, Sweet & Maxwell, London 1997. Kot pravnoorganizacijska oblika je podjetnik poznan tudi v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju: ZDA). Tudi tam je opredeljen kot fizična oseba, ki na trgu opravlja dejavnost. Velja za najenostavnejšo in za ustanovitev tudi najcenejšo, zato pa tudi najbolj priljubljeno pravnoorganizacijsko obliko. Za ustanovitev ni treba izpolniti nobenih formalnih pogojev, razen če se za opravljanje dejavnosti zahteva posebna licenca ali če je v register vpisana firma podjetnika, ki ne vsebuje njegovega imena. Podjetnik preneha, ko umre ali ko se odloči, da bo prenehal opravljati dejavnost, lahko pa se tudi preoblikuje v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Njegova največja slabost je, da za obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim premoženjem. Več o tem Williams C., Barton D., Coltrain D., Selecting business structure, An Informational Guide to Forming Business, Arthur Capper Cooperative Centre, Kansas State University, May 2000, str. 5 – 6. 10 Prelič, v: Kocbek M., Ivanjko Š., Prelič S., Plavšak N. in ostali, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, Ljubljana 2007, 1. knjiga, str. 912.. 9.

(15) Navedba omenjenih določb ni taksativna. Tem določbam bi namreč lahko dodali še nekaj drugih določb (na primer iz 11. člena, ki se nanašajo na objavo podatkov in sporočil družbe ter uporabo jezika). Na tem mestu je treba opozoriti tudi na posebno ureditev, ki velja za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za srednje in velike družbe. V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZGD-1 se namreč za podjetnika, katerega podjetje ustreza omenjenim merilom, smiselno uporabljajo tudi določbe ZGD-1, ki veljajo za kapitalske družbe, z izjemo 57. člena ZGD-1, ki se nanaša na revidiranje.11 Poleg navedenih skupnih, splošnih določb veljajo za podjetnika tudi posebne določbe ZGD-1: - v zvezi s firmo, podjetjem, prokuro in zastopstvom za primer smrti (72. člen), - o načinu vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov (73. člen), - o vpisu v ustrezen register (74. člen) ter - o spremembi in prenehanju opravljanja dejavnosti (75. člen). Pri opredeljevanju statusa oziroma pravnega položaja podjetnika je poleg že omenjenih določb treba upoštevati še dve skupini določb, in sicer določbe ZGD-1, ki so namenjene posebej podjetniku zunaj II. dela (to so predvsem določbe o statusnem preoblikovanju podjetnika) ter določbe drugih zakonov, ki se smiselno ali izrecno uporabljajo za podjetnika.12 V skladu z omenjeno osnovno definicijo podjetnika v šestem odstavku 3. člena ZGD-1 je podjetnik lahko le posamezna (posamična) fizična oseba. Če bi šlo za več oseb, bi te lahko izbrale le katero od oblik gospodarske družbe.13 Tudi ko podjetniki med seboj sklenejo posebno civilnopravno societetno pogodbo, ta ne ustvari novega pravnega subjekta, kar pomeni, da še nadalje vsak podjetnik v pravnem prometu nastopa samostojno.14 Ena izmed osnovnih značilnosti podjetnika je, da na trgu trajno in samostojno oziroma neodvisno (zaradi lastne koristi in rizika) opravlja pridobitno (gospodarsko) dejavnost, katere namen je pridobivanje dobička. Kot dejavnost sme opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. Omenjeno dejavnost opravlja v okviru svojega (organiziranega) podjetja. Ugotavljam, da pojem podjetja v ZGD-1 ni opredeljen, se pa ta zakon na več mestih sklicuje nanj. Podjetje je generični pojem za skupnost organiziranega premoženja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti, s pravicami in obveznostmi. Praviloma pojem podjetja zajema tudi delavce, ki opravljajo delo v podjetju, vendar prisotnost delavcev ni pogoj za obstoj podjetja. Podjetje nima pravne osebnosti, ni nosilec dejavnosti in ne nastopa v pravnem prometu. Podjetje je sredstvo podjetnika, s katerim ta skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti nastopa na trgu. Podjetnik podjetje organizira s svojim lastnim premoženjem, podobno kot družbeniki, ki ob ustanovitvi gospodarske družbe, s premoženjem, ki ga vložijo v družbo, kot ustanovitelji organizirajo družbino podjetje.15 Podjetnik tako razpolaga z dvoje 11. Bratina B., Jovanovič D., Podgorelec P., Primec A., Gospodarsko statusno pravo, Planet GV, Ljubljana 2007, str. 217. 12 Zabel, v: Kocbek M., Ivanjko Š., Prelič S., Plavšak N. in ostali, že navedeno delo, str. 475. 13 Zabel, prav tam, str. 471. 14 Bratina B., Jovanovič D., Podgorelec P., Primec A., že navedeno delo, str. 217. 15 Ivanjko Š., Kocbek M., Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, GV Založba, Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2003, str. 82 – 105; Škof B., Ivanjko Š., Štravs S., Vukovič K., Prenos dejavnosti in preoblikovanje samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo, Priročnik, Gospodarska zbornica Slovenije, 2006, str. 7; Ivanjko Š., Podjetje in družba, Podjetje in delo, št. 1, letnik 1994, str. 18 – 32.. 10.

(16) vrst premoženja – podjetniško organiziranim (podjetjem) in tistim, ki ni povezano z opravljanjem pridobitne dejavnosti. Podjetje podjetnika ni pravna oseba, je samo del njegovega premoženja oziroma njegove aktivnosti kot pravnega subjekta na področju pridobitne dejavnosti.16 Ker podjetje oziroma podjetniško organizirano premoženje nima lastne pravne osebnosti, z nosilcem dejavnosti ne more sklepati dvostranskih pravnih poslov kot na primer pogodbe o zaposlitvi, najemne pogodbe, kupoprodajne pogodbe ipd..17 Povedano drugače, podjetje fizične osebe, ki opravlja dejavnost (tj. v obravnavanem primeru podjetje podjetnika) in fizična oseba (oziroma podjetnik kot ''navadna'' fizična oseba) nimata ločene pravne osebnosti (subjektivitete), zato fizična oseba s svojim podjetjem ne more stopati v pravna razmerja (na primer stvarna, dolžniško upniška, korporativna, delovna ipd.).18 Podjetnik za začetek opravljanja pridobitne dejavnosti ne potrebuje posebnega (ustanovnega) kapitala, stroški ustanovitve pa so nizki. ZGD-1 v prvem odstavku 7. člena določa, da podjetnik za obveznosti iz poslovanja podjetja odgovarja z vsem svojim premoženjem, tako tistim, ki je namenjeno in služi opravljanju pridobitne dejavnosti, kot tistim, ki služi zadovoljevanju njegovih osebnih potreb. Gre za osebno, samostojno in neposredno odgovornost podjetnika, ki nima značaja solidarne odgovornosti, saj njegovo podjetje (kot že omenjeno) nima statusa pravne osebe.19 V primeru, da podjetnik sklene pogodbo o tihi družbi kot nosilec tihe družbe je v skladu z določbami 7. člena ZGD-1 odgovoren tudi za obveznosti, ki nastanejo iz poslovanja tihe družbe. Po mojem mnenju lahko podjetnik zaposluje neomejeno število delavcev, saj ne obstaja predpis, ki bi določal število delavcev, ki jih lahko zaposli. Posluje preko transakcijskega računa, odprtega pri ponudniku plačilnih storitev,20 pri tem pa lahko prosto razpolaga z gotovino oziroma denarnimi sredstvi. Slednje pomeni, da podjetnik nima obveznih pologov na transakcijski račun, dvigi pa so lahko nedokumentirani. Denarna sredstva lahko neomejeno porablja tudi za svoje osebne potrebe.21 Podjetnik ima lahko podružnice, ki so ločene od sedeža podjetnika in smejo opravljati vse posle, ki jih sicer opravlja podjetnik. Podružnice se vpišejo v register. Glede na to, da se v praksi pogosto dogaja, da se izraz podjetnik enači z izrazom obrtnik (čeprav ne pomenita isto), v nadaljevanju opozarjam na temeljno razliko med njima, in sicer: 16. Ivanjko Š., Kocbek M., že navedeno delo, str. 303, op. 410. Drobež Tomšič M., Korbar J., Macarol B., Dvostavno knjigovodstvo zasebnikov s štiri in več mestnim kontnim načrtom, Studio Macarol, Ljubljana 2003, str. 18. 18 Situacija je torej v tem primeru drugačna kot npr. pri pravni osebi in lastniku pravne osebe, kjer sta pravni subjektiviteti podjetja pravne osebe in lastnika pravne osebe ločeni, tako da lahko ta dva med seboj stopata v pravna razmerja (sklepata posle - posojilne, prodajne, najemniške ipd.). 19 Ivanjko Š., Kocbek M., že navedeno delo, str. 303. 20 Ugotavljam, da mora imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun. To pomeni, da ne more imeti istega transakcijskega računa za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti in za namene gospodinjstva. Glej tretji odstavek 37. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2. 21 Mora pa podjetnik v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 39 (Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006 – popr., 1/2010, 90/2010 – popr.; v nadaljevanju: SRS 39) voditi evidenco pretokov denarnih sredstev med svojim podjetjem in gospodinjstvom. 17. 11.

(17) podjetnik se lahko ukvarja z vsemi gospodarskimi dejavnostmi, če zakon ne določa drugače, podjetnik obrtnik pa se lahko ukvarja le z dejavnostmi, ki jih določa Obrtni zakon (v nadaljevanju: ObrZ),22 in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.23 ObrZ določa obrt kot način opravljanja dejavnosti (obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti in dejavnosti domače in umetne obrti). Pravica do opravljanja omenjenih dejavnosti se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register, ki je javna knjiga in ga vodi Obrtna zbornica Slovenije (v nadaljevanju: OZS). Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in ga lahko pridobi tako podjetnik kot gospodarska družba, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ObrZ. Izda ga OZS in ga ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.24 Na podlagi navedenega lahko zaključim, da ni vsak podjetnik tudi obrtnik oziroma da podjetnik ni nujno tudi obrtnik.. 2.1.2. Nastopanje v pravnem prometu in posebne določbe o podjetniku Prav tako kot gospodarska družba mora tudi podjetnik v pravnem prometu nastopati s svojo firmo25 in z navedbo sedeža.26 V skladu z določbami 72. člena ZGD-1 firma podjetnika vsebuje poleg oznake dejavnosti (12. člen ZGD-1) in morebitnih dodatnih vsebin (13. člen ZGD-1) še ime in priimek podjetnika ter skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika – ''s.p.''. V pravnem prometu pa lahko podjetnik uporablja tudi skrajšano firmo, vendar le, če jo vpiše v Poslovni register Slovenije.27 Skrajšana firma vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako ''s.p.''. Okrajšava ''s.p.'' je obvezni dodatek označbi podjetnikovega podjetja zaradi ločevanja statusne oblike nosilca gospodarske dejavnosti od poslovanja družb.28 Označba dejavnosti je lahko v firmo vnesena na različne načine, bistveno pa je, da nakazuje dejavnost, ki jo podjetnik dejansko opravlja.29 ZGD-1 nadalje v 72. členu določa, da lahko v primeru, če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika, če ta s tem izrecno soglaša. Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Dedič mora v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju obvestiti Agencijo Republike Slovenije za 22. Uradni list RS, št. 40/2004-UPB1, 117/2006-ZDavP-2, 102/2007. Poleg Obrtnega zakona položaj obrtnika ureja še vrsto drugih podzakonskih aktov. 23 Ivanjko Š., Kocbek M., že navedeno delo, str. 298. 24 Več o tem Bratina B., Jovanovič D., Podgorelec P., Primec A., že navedeno delo, str. 222 – 226. 25 Firma je ime, s katerim podjetnik posluje (prvi odstavek 12. člena ZGD-1). Registrski organ mora po uradni dolžnosti paziti, da je firma sestavljena v skladu z zakonom. 26 Sedež podjetnika je kraj, ki je kot sedež podjetnika vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer podjetnik opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njegovi posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo (29. in 30. člen ZGD-1). 27 Drugi odstavek 6. člena Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije (Uradni list RS, št. 121/2006). 28 Ivanjko Š., Kocbek M., že navedeno delo, str. 302. 29 Zabel, v: Kocbek M., Ivanjko Š., Prelič S., Plavšak N. in ostali, že navedeno delo, str. 477.. 12.

(18) javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), da nadaljuje zapustnikovo podjetje (4. točka tretjega odstavka 75. člena ZGD-1). Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot podjetnik. Na vseh sporočilih, ki jih podjetnik pošlje posameznemu naslovniku, morajo biti navedeni tako firma in sedež podjetnika, kot njegova matična številka.30 Isto velja tudi za naročilnice. Na sporočilih, ki se pošiljajo v okviru obstoječih poslovnih stikov, pa morata biti navedena le firma in sedež. Prokura31 s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika ne preneha. To pomeni, da podjetje kljub smrti ali izgubi poslovne sposobnosti podjetnika ne ostane brez poslovodstva, prav tako pa se ne spremeni obseg pooblastil. Podjetnik lahko že v času svojega podjetniškega delovanja imenuje zastopnika za primer smrti. To je oseba, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščena za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Zastopnik za primer smrti olajša poslovanje podjetja do trenutka, ko podjetje prevzamejo dediči. Če podjetnik določi zastopnika za primer smrti, za imenovanje katerega ZGD-1 ne zahteva posebne oblike, ga je treba vpisati v Poslovni register Slovenije. Potem ko nastopi dedovanje, pa lahko dediči podjetnika takšnemu zastopniku vsak čas prekličejo pooblastilo.. 2.1.3. Registracija ZGD-1 v prvem odstavku 74. člena določa, da lahko podjetnik (ne glede na svojo velikost) dejavnost začne opravljati, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije (v nadaljevanju: PRS).32 S tem pridobi pravno sposobnost. Izjema velja v primerih, ko gre za dejavnosti, določene s posebnimi predpisi. V takih primerih mora podjetnik pred začetkom poslovanja v zvezi s temi dejavnostmi, v skladu z zakonom, pridobiti posebno upravno odločbo (odločbo o izpolnjevanju pogojev, obrtno dovoljenje, licence ipd.) ali pa izpolniti posebne pogoje, ki so predpisani za opravljanje te dejavnosti in jih preverjajo pristojne inšpekcijske službe.33 V skladu z drugim odstavkom 74. člena ZGD-1 mora podjetnik v prijavi za vpis v PRS navesti: 30. Način določitve matične številke določa Uredba o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije. Prokura je posebna oblika pooblastila za zastopanje gospodarskih subjektov v prometu blaga in storitev. Prokuro kot obliko zastopanja podrobno ureja ZGD-1 v 33. do 38. členu. Prokurist je pooblaščen za sklepanje vseh vrst pravnih poslov, ki jih lahko sklepa gospodarski subjekt, razen za odtujevanje in obremenjevanje nepremičnin, za kar mora biti posebej pooblaščen (Ivanjko Š., Kocbek M., že navedeno delo, str. 168). 32 Poslovni register Slovenije je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost, o njihovih delih in o podružnicah tujih podjetij, kot jih ureja zakon, ki ureja gospodarske družbe. Poslovni subjekti so pravne osebe, podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti (2. člen Zakona o Poslovnem registru Slovenije – ZPRS-1 (Uradni list RS, št. 49/2006, 33/2007-ZSReg-B)). 33 Pšeničnik, v: Kocbek M., Ivanjko Š., Prelič S., Plavšak N. in ostali, že navedeno delo, str. 491. Dejavnosti, za katere je treba pridobiti posebna dovoljenja oziroma licence, so objavljene tudi na spletnih straneh URL: http://www.gov.si/mg, http://evem.gov.si/sp ali http://japti.si. 31. 13.

(19) -. predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dneva vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dneva vložitve prijave za vpis,34 firmo podjetnika in podatke o sedežu, podatke o skrajšani firmi, če jo ima, podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko, podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko, navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal, podatke o drugih delih podjetnika (poslovne enote, režijski obrati, kiosk ipd.) kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja PRS, in izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj (analogno ureditvi pri gospodarskih družbah), kar pripomore k širšemu upoštevanju načel finančne discipline.. AJPES ima za vodenje podatkov o podjetnikih v PRS brezplačen neposreden dostop in možnost prevzema podatkov iz Centralnega registra prebivalstva in drugih javnih registrov in evidenc (tretji odstavek 74. člena ZGD-1). S tem se olajša administrativno breme podjetnika glede posredovanja podatkov, obenem pa se z vsebinsko (dvosmerno) povezljivostjo PRS omogoča učinkovita in racionalna medregistrska (in eksterna) komunikacija, ki je nujni pogoj za učinkovit nadzor nad ustreznostjo registrskih podatkov, ter seveda celovita medregistrska usklajenost in ažurnost.35 Način in postopek vpisa ter vodenje podatkov o podjetnikih v PRS podrobno ureja Uredba o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije, ki je bila izdana na podlagi Zakona o Poslovnem registru Slovenije. Priloga in sestavni del omenjene uredbe je med drugim tudi obrazec Prijava za vpis v PRS. S 1. junijem 2005 in uvedbo tako imenovanega projekta (e-)VEM (vse na enem mestu) so se postopki za podjetnika v zvezi z njegovo registracijo, s spremembo registrskih podatkov in izbrisom iz PRS zelo poenostavili. Odpravile so se namreč številne administrativne ovire, vzpostavilo pa se je okolje prijazno podjetništvu. Podjetnik lahko na enem mestu (na točki VEM ali preko portala e-VEM) opravi številne storitve, povezane z njegovo registracijo, vpisom v ustrezne registre (na primer register davčnih zavezancev - RDZ), prijavo oziroma odjavo v obvezno zdravstveno zavarovanje, postopkom identifikacije za DDV, spremembo registrskih podatkov, prenehanjem opravljanja dejavnosti itd., pri vsem tem pa mu je nudena tudi strokovna pomoč za to usposobljenih oseb. Vse storitve portala e-VEM in na točkah VEM so brezplačne. V okviru omenjenega projekta sodeluje več ustanov javne uprave (izpostave AJPES, davčni uradi Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS), upravne enote in krajevni uradi, vstopna točka Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (v nadaljevanju: JAPTI) in drugi izvajalci nalog in programov podjetniškega in inovativnega okolja – lokalni podjetniški centri, vstopne točke, podprte s projektom Phare – vzpostavitev sistema vse na enem mestu, vstopne točke OZS in Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: GZS) z območnimi zbornicami), ki na. 34. Predlagan datum vpisa bodočemu podjetniku omogoča izbiro in natančnejšo opredelitev dneva registracije in vpisa v register, kar olajša njegovo obravnavo (zdravstvenih in drugih) zavarovanj, davčne obravnave ipd.. Z določitvijo predlaganega datuma vpisa se onemogoča dolgotrajnejši odlog (ali rezervacija) vpisa, kar pripomore k pravni varnosti in ažurnosti registra (Pšeničnik, prav tam, str. 490). 35 Pšeničnik, prav tam, str. 491.. 14.

(20) podlagi povezovanja različnih infrastruktur in ločenih evidenc skušajo zagotoviti enotne in poenostavljene postopke ter informacije v zvezi z njimi.36. 2.1.4. Sprememba in prenehanje opravljanja dejavnosti Podjetnik mora v skladu z določbami 75. člena ZGD-1 vsako spremembo podatkov, ki jih je posredoval ob vpisu v PRS, AJPES prijaviti najkasneje v 15 dneh po nastanku spremembe. Prav tako mora podjetnik ali od njega za ta namen posebej pooblaščena oseba, AJPES prijaviti prenehanje opravljanja dejavnosti, in sicer najmanj 15 dni prej. Vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti mora podjetnik na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi datum prenehanja opravljanja dejavnosti (drugi odstavek 75. člena ZGD-1). Predhodna prijava prenehanja opravljanja dejavnosti pa ni potrebna in smiselna, če podjetnik preneha opravljati dejavnost brez svoje volje (na primer zaradi stečaja ali smrti).37 ZGD-1 v nadaljevanju (tj. v tretjem odstavku 75. člena ZGD-1) določa primere, v katerih po uradni dolžnosti pride do izbrisa podjetnika iz registra. Organ, pristojen za izbris, je AJPES. Ta podjetnika izbriše iz registra: 1. na podlagi obvestila registrskega organa, da se je podjetnik statusno preoblikoval v kapitalsko družbo, 2. če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila zaradi javne objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena tega zakona ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena tega zakona (za državno statistiko ter druge evidenčne, analitsko – informativne, raziskovalne in davčne namene), 3. če na podlagi lastnih podatkov ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri podjetniku v PRS kot njegov poslovni naslov vpisan naslov: -. na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali ki ne obstaja,. 4. na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje, 5. na podlagi obvestila pristojnega sodišča o začetku postopka stečaja nad podjetnikom, v skladu z zakonom, ki ureja stečaj,. 36. Več o tem na spletni strani URL: http://evem.gov.si/evem/ in Bojc S., Kako postati samostojni podjetnik?, Delo, 17. 2. 2009, str. 19. 37 Pšeničnik, v: Kocbek M., Ivanjko Š., Prelič S., Plavšak N. in ostali, že navedeno delo, str. 495.. 15.

(21) 6. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom prepovedal podjetniku opravljanje dejavnosti, ki je vpisana v PRS, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti, 7. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom ugotovil, da podjetnik ne opravlja dejavnosti, ki je vpisana v PRS, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti, 8. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je podjetniku s pravnomočnim aktom izrekel ukrep izgona tujca iz države in 9. če na podlagi obvestila davčnega ali drugega pristojnega organa ugotovi, da je podjetnik dal neresnično izjavo v zvezi z neporavnanimi dospelimi obveznostmi iz njegovih prejšnjih poslovanj. V katerih od naštetih primerov mora biti k obvestilu priložen akt, iz katerega izhaja obstoj izbrisnega razloga in v katerih primerih mora biti izdan sklep o obstoju izbrisnega razloga ter na podlagi česa AJPES po uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu, določa ZGD-1 v četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku 75. člena. Način in postopek prenehanja opravljanja dejavnosti je urejen v Uredbi o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije, ki zajema izvedbeno vsebino tako že omenjenega četrtega odstavka 74. člena ZGD-1, kot tudi osmega odstavka 75. člena tega zakona. Na ta način so združene vse registracijske zahteve podjetnika na obrazcu Prijava za vpis v PRS, ki je priloga omenjene uredbe. V skladu z devetim odstavkom 75. člena ZGD-1 se določbe o prenehanju opravljanja dejavnosti smiselno uporabljajo tudi, če podjetnik namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo.. 2.2. Status zasebnika Osebe, ki na trgu opravljajo dejavnost kot svoboden poklic, se ne štejejo za podjetnika v smislu ZGD-1.38 Pojem svobodni poklic z zakonom ni opredeljen. V praksi in teoriji tudi ni enotne definicije.39 Svobodne poklice običajno opredelimo kot poklice z visoko stopnjo usposobljenosti, ki se praviloma izvajajo osebno, neodvisno in s polno osebno odgovornostjo. S svobodnimi poklici je pogosto povezana določena doba usposabljanja in uspešno opravljen strokovni izpit. Temeljni postulati svobodnih poklicev so neodvisnost in nepristranskost, sodelovanje pri stalnem poklicnem razvoju, poštenost in neoporečnost, nadzor pomožnega osebja ter zaupnost. Gre za z zakonom varovane dejavnosti, kjer varovanje pomeni, da kdor ni vpisan v poseben register, take dejavnosti ne sme izvajati, vpisani pa podležejo določeni disciplini in kontroli. Značilno za svobodne poklice je, da se opravljajo v splošnem interesu, saj vzpostavljajo vzvode za izvajanje temeljnih pravic posameznikov, kot so pravica do zdravja, 38 39. Ivanjko Š., Kocbek M., že navedeno delo, str. 298. Prav tam, str. 298, op. 393.. 16.

(22) pravnega varstva ipd.. Svobodni poklici tako predstavljajo pomemben del civilne družbe, saj so svojevrsten posrednik med državo in državljanom. Zaradi zagotavljanja kakovosti storitev so svobodni poklici podvrženi strogim izobrazbenim in poklicnim standardom.40 Svobodni poklici so urejeni s posebnimi zakoni. Oseba, ki na trgu opravlja dejavnost kot svoboden poklic, se razlikuje tudi od podjetnika obrtnika. Podjetnik obrtnik namreč opravlja svojo gospodarsko dejavnost z uporabo veščine, nosilec svobodnega poklica pa opravlja dejavnost oziroma storitve s svojim intelektualnim znanjem.41 Upoštevaje navedeno lahko zaključim, da med svobodne poklice uvrščamo tudi odvetnike, zdravnike in zobozdravnike, ki jih bom podrobneje obravnavala v nadaljevanju. Vprašanje, ki se mi na tem mestu zastavlja, je, ali lahko te osebe, ki na trgu opravljajo (pridobitno) dejavnost kot svoboden poklic, štejemo za zasebnike, in kaj ta pojem pravzaprav pomeni ter katere osebe vse vključuje. Ugotavljam, da pojem zasebnik izhaja iz davčne terminologije. V skladu z ZDoh-2 so zasebniki fizične osebe, ki samostojno (neodvisno) opravljajo dejavnost in so vpisane v ustrezen register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije. Iz navedenega izhaja, da je pojem zasebnika širši od pojma podjetnika in pomeni poleg podjetnikov, katerih statusni predpis je ZGD-1, tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov.42 Na podlagi tega zaključujem, da so zasebniki tudi odvetniki, zdravniki in zobozdravniki, ki opravljajo samostojno poklicno (odvetniško oziroma zdravniško) dejavnost.. 2.2.1. Status odvetnika. 2.2.1.1. Pojem, osnovne značilnosti in ureditev V 137. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS)43 je določeno, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Temeljni predpis, ki ureja status odvetnika, je tako Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv).44 Ta določa, da odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. 40. Ulčar T., Davčni vidik statusne oblike opravljanja odvetništva, Davčno – finančna praksa, št. 7 – 8, julij – avgust 2009, str. 21. 41 Ivanjko Š., Kocbek M., že navedeno delo, str. 298. 42 Zupančič V., Knjigovodstvo po SRS 39 in obdavčitev zasebnikov, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev, Ljubljana, april 2004, str. 15. 43 Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006. 44 Uradni list RS, št. 18/1993, 24/1996 Odl.US: U-I-201/93-19, 24/2001, 48/2001 Odl.US: U-I-371/98-34, 111/2005 Odl.US: U-I-212-03-14, 54/2008, 35/2009. Ostale pravne podlage, ki urejajo odvetništvo v Republiki Sloveniji, so še Zakon o odvetniški tarifi – ZOdvT ((Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009 – ZOdv-C); ZOdvT je sicer že razveljavljen, vendar se še vedno uporablja do uveljavitve predpisa, ki bo urejal odvetniško tarifo), Kodeks odvetniške poklicne etike (1994, dopolnjen 2001, 2009 in 2011), številni avtonomni akti Odvetniške zbornice Slovenije (na primer statut) ter mednarodne listine in veljavni akti, pri čemer so najpomembnejše direktive EU in Kodeks poklicne odvetniške etike CCBE, sprejet 1988 (URL: http://www.odv-zb.si/).. 17.

(23) Odvetnik je pravni strokovnjak, ki v okviru svojega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih (prvi odstavek 2. člena ZOdv). Pri svojem delu je samostojen (ni podrejen nobenemu državnemu ali drugemu organu) in neodvisen (pri svojem delu je vezan le na poklicne standarde poštenosti, strokovnosti in skrbnosti), za svoje delo pa je odgovoren stranki. V skladu z določbami ZOdv lahko svoj poklic opravlja individualno (kot svoboden poklic).45 Vsi odvetniki, ki v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, se obvezno združujejo v Odvetniško zbornico Slovenije - OZS (41. člen ZOdv).46 Odvetniška zbornica Slovenije zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika in pri njem zaposlenih. Zavarovalna premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka Odvetniški zbornici Slovenije (prvi in drugi odstavek 9. člena ZOdv). Pri zastopanju stranke je odvetnik dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (drugi odstavek 11. člena ZOdv). Za svoje delo je odvetnik upravičen do plačila in do povračila svojih stroškov po odvetniški tarifi47 oziroma do višjega plačila, če se o tem pisno dogovori s stranko. V premoženjskopravnih zadevah se s stranko lahko dogovori, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15-odstotni delež od zneska, kot ga bo sodišče prisodilo stranki (prvi do tretji odstavek 17. člena ZOdv). Pri opravljanju svojega poklica oziroma odvetniške dejavnosti ima odvetnik določene omejitve, saj ZOdv v prvem odstavku 21. člena določa, da je z opravljanjem odvetniškega poklica nezdružljivo: -. opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem, umetniškem ali publicističnem področju, opravljanje plačane državne službe, opravljanje notariata, opravljanje poslovodne funkcije v gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki ni zajeta v 35. členu ZOdv in opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica.. Nadalje ZOdv v drugem in tretjem odstavku istega člena določa, da je odvetnik upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica. Le v obsegu izpolnitve teh zahtev je dopustna odvetnikova 45. Lahko pa svoj poklic opravlja tudi v odvetniški družbi ali na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi. Določbe ZOdv, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače (drugi odstavek 4. člena ZOdv). 46 Zbornica, ki je pravna oseba, katere najvišji organ je skupščina, spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike, opravlja druge z zakonom določene naloge ter sodeluje z odvetniškimi organizacijami drugih držav (42. in 43. člen ZOdv). 47 Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje (5. člen ZOdv).. 18.

No results found