Taxation of Beekeeping in Slovenia in Comparison with Poland and Hungary

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Delo diplomskega projekta. OBDAVČITEV ČEBELARSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI V PRIMERJAVI S POLJSKO IN MADŽARSKO Taxation of Beekeeping in Slovenia in Comparison with Poland and Hungary. Kandidatka: Petra Bračko Študijski program: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonomske in poslovne vede, izredni študij Študijska usmeritev: Računovodstvo, revizija in davščine Mentor: izr. prof. dr. Dušan Jovanovič Jezikovno pregledala: Maja Krajnc, prof. slovenščine Študijsko leto: 2018/2019. Maribor, september 2019.

(2) ZAHVALA Zahvaljujem se svojemu mentorju, izr. prof. dr. Dušanu Jovanoviču, za nasvete ter strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega projekta. S čebelarstvom se sicer ukvarjam tudi ljubiteljsko, zato sem zelo vesela, da sem v okviru dela diplomskega projekta imela priložnost svoje znanje poglobiti še z ekonomskega vidika. Hvala tudi vsem domačim in vsem ostalim, ki me kakorkoli podpirajo na življenjski poti. Hvala! Čudovito je delati stvari, ki te veselijo..

(3) POVZETEK V delu diplomskega projekta smo obravnavali obdavčitev dohodka čebelarske dejavnosti po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). V osnovi čebelarstvo spada v kmetijski sektor, zato je v okviru pridelave primarnih čebeljih pridelkov, kot so med, cvetni prah, propolis, vosek, matični mleček in čebelji strup, čebelar obdavčen na podlagi pavšalne ocene na panj. Poleg tega je lahko čebelar v okviru pridelave, v kolikor se prostovoljno odloči za to, obdavčen kot pri dohodku iz dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. V nalogi smo se omejili na analizo obdavčitve pridelave čebeljih pridelkov iz naslova dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti in iz dohodka iz dejavnosti. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz petih poglavij. Prvo poglavje je namenjeno uvodu, drugo poglavje pa opisuje čebelarstvo na splošno. V tretjem poglavju, ki predstavlja najpomembnejši del naloge, pojasnjujemo pravna določila in različne metode obdavčitve kmetijske dejavnosti. V četrtem poglavju sta na praktičnem primeru izdelana primerjalna izračuna, ki prikazujeta, kateri način obdavčitve je v določenem primeru za čebelarja najbolj ugoden. V nalogi smo prav tako predstavili obdavčitev čebelarske dejavnosti na Poljskem in Madžarskem. V delu diplomskega projekta smo se trudili, da je tematika napisana v čim bolj poljudnem jeziku, ki je razumljiv širši množici. Predvsem si želimo, da bo delo v pomoč vsem čebelarjem, tudi tistim potencialnim, da bodo skupaj s svetovalcem znali izbrati optimalno metodo obdavčitve dohodka v okviru svoje dejavnosti. Ključne besede: čebelarstvo, načini obdavčitve kmetijske panoge, obdavčitev kmetije po katastrskem dohodku, obdavčitev dejavnosti po dejanskih prihodkih in dejanskih ali normiranih odhodkih, optimalna obdavčitev čebelarstva.. ABSTRACT In this thesis, we presented the taxation of beekeeping income under the Income Tax Act. In the context of bee production, which is a part of agricultural activities, and therefore, in the production of primary bee products such as honey, pollen, propolis, wax, royal jelly and bee venom,a beekeeper can be taxed from the so-called flat-rate estimates per hive. A beekeepeer or the farm household, from the basic agricultural and forestry activities, also have possibilitiy to be taxed on basis of actual revenue and actual or normalized expenses. In task, we confine to the taxation of beekeeping activities by natural persons, engaged from basic agricultural activities. The thesis has five chapters. The first is an introduciton and the second one describes beekeeping in general. In the third chapter, which presents the most important part of the task, we explain the legal provisions and the various possible ways of taxation a farm household. In the fourth chapter, we made comparative calculations on a practical example, that show which method of taxation is most optimal to a beekeeper in a particular case. The task also presented the taxation of beekeepers in Poland and Hungary..

(4) In addition, in thesis we tried to write the topic as much as possible in a pleasant language that is understandable to the general public. Above all, we want to help beekeepers as well as potential ones, that together with a consultant choose the most optimal way to tax their business. Ključne besede: beekeeping, the methods of taxation of farm households, taxation of farm households by cadastral income, taxation of activities by actual revenues and actual or standardized expenses, optimum taxation for beekeeping..

(5) KAZALO 1. 2. 3. UVOD ............................................................................................................................................. 1 1.1. Opis področja in opredelitev problema ................................................................................... 1. 1.2. Namen, cilji in hipoteze raziskovanja ..................................................................................... 1. 1.3. Predpostavke in omejitve ........................................................................................................ 3. 1.4. Predvidene metode raziskovanja ............................................................................................. 3. ČEBELARSTVO NA SPLOŠNO ................................................................................................... 4 2.1. Pomen čebel ............................................................................................................................ 4. 2.2. Ekonomija oskrbe čebel .......................................................................................................... 6. OBRAVNAVA OBDAVČITVE ČEBELARSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI ........................ 9 3.1. Opredelitev čebelarske dejavnosti ........................................................................................... 9. 3.1.1. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) .......................................................................................... 9. 3.1.2. FADN knjigovodstvo .................................................................................................... 10. 3.2. Čebelarstvo kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ............... 11. 3.2.1. Čebelarstvo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji .......................................................... 13. 3.2.2. Obdavčitev dohodka iz OKGD ..................................................................................... 15. 3.3. Čebelarstvo kot dohodek iz dejavnosti .................................................................................. 17. 3.3.1. Obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ............................ 18. 3.3.2. Obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ......................... 19. 4 IZRAČUN OBDAVČITVE ČEBELARSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA S POLJSKO IN MADŽARSKO ........................................................................................................... 21 4.1. Primerjalni izračun obdavčitve čebelarske dejavnosti........................................................... 24. 4.2. Obdavčitev čebelarske dejavnosti na Poljskem in Madžarskem ........................................... 27. 5. SKLEP ........................................................................................................................................... 30. 6. LITERATURA IN VIRI................................................................................................................ 31. i.

(6) KAZALO TABEL Tabela 1: Dohodki fizičnih oseb po ZDoh-2 ter način obdavčitve. ........................................... 10 Tabela 2: Osnovna razlika med pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov. ............................ 14 Tabela 3: Kronologija sprememb obdavčitve v okviru OKGD, po ZDoh-1 in ZDoh-2. .............. 17 Tabela 4: Splošna olajšava po ZDoh-2. ..................................................................................... 21 Tabela 5: Osebne olajšave po ZDoh-2. ..................................................................................... 22 Tabela 6: Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane po ZDoh-2. .................................. 22 Tabela 7: Stopnje dohodnine po ZDoh-2. ................................................................................ 23 Tabela 8: Vrste in stopnje prispevkov za kmete, obvezno vključene v PIZ. ............................. 23 Tabela 9: Primerjalni izračun obdavčitve čebelarske dejavnosti (1). ....................................... 25 Tabela 10: Primerjalni izračun obdavčitve čebelarske dejavnosti (2). ..................................... 26. KAZALO SLIK Slika 1: Kranjska čebela (lat. Apis mellifera carnica) .................................................................. 4 Slika 2: Čebela kot tretja najdragocenejša domača žival v Evropi. ............................................ 6 Slika 3: Prikaz količinske pridelave medu držav članic EU.......................................................... 7 Slika 4: Možni načini ugotavljanja davčne osnove v okviru OKGD. .......................................... 12. ii.

(7) SEZNAM OKRAJŠAV. ZPIZ. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. MKGP. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. PIZ. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ZDoh-2. Zakon o dohodnini. ZKme-1. Zakon o kmetijstvu. ZDavP-2. Zakon o davčnem postopku. ZUKD-2. Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka. ZDDPO-2. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. ZGD-1. Zakon o gospodarskih družbah. OZN. Organizacija združenih narodov. OKGD. Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost. SKD. Standardna klasifikacija dejavnosti. DDV. Davek na dodano vrednost. SRS. Slovenski računovodski standardi. FADN. Mreža knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev. EU. Evropska unija. EC. Evropska komisija. iii.

(8) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Področje dela diplomskega projekta je analizirati obdavčitev čebelarske dejavnosti v Sloveniji in le-to primerjati še z dvema drugima državama članicama Evropske unije (v nadaljevanju EU), in sicer Poljsko in Madžarsko. Čebelarstvo spada v kmetijsko panogo in ima tako pri nas kot drugje po svetu zelo velik gospodarski pomen. V Sloveniji imamo približno 10.000 čebelarjev. Večina teh je ljubiteljskih, profesionalno pa se jih s čebelarjenjem ukvarja le nekaj več kot sto. Poleg medu jih precej prideluje cvetni prah, nekaj tudi matični mleček (MKO 2013, str. 3). Čebelji pridelki so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup. Lahko jih uporabljamo kot hrano, pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav ali kot surovino za pridobivanje nekaterih drugih proizvodov. Vendar je vrednost vseh čebeljih pridelkov veliko manjša kot korist samega opraševanja čebel. Decembra 2017 je Organizacija združenih narodov (v nadaljevanju OZN), na slovensko pobudo, 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Ta dan je namenjen predvsem zavedanju o pomembnosti ohranjanja čebel in drugih opraševalcev. Pomen opraševalcev namreč najbolj ponazori dejstvo, da je od njih odvisna vsaka tretja žlica hrane, ki jo damo v usta. Odgovorno ravnanje do narave in ohranjanje primernega okolja za življenje čebel je hkrati tudi skrb za preživetje človeka samega (Bajd 2018, str. 41). Zanima nas, ali je, tako kot so čebele pomembne za naše preživetje, tudi nacionalna zakonodaja naklonjena našim čebelarjem. V delu diplomskega projekta se bomo tako osredotočili na analizo obdavčitve čebelarske dejavnosti v Sloveniji in le-to primerjali še z dvema drugima državama članicama EU: Poljsko in Madžarsko. Obdavčitev poslovne dejavnosti je pomemben dejavnik, ki lahko bistveno vpliva na rezultate poslovanja. Zato so znanje in veščine davčne politike pomemben del uspešne poslovne politike podjetja. Davčni zavezanec si načeloma prizadeva za zmanjšanje davčnega bremena.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskovanja Namen dela diplomskega projekta je analizirati obdavčitev čebelarske dejavnosti v Sloveniji in le-to primerjati še z dvema drugima državama članicama EU, in sicer Poljsko ter Madžarsko. Za primerjavo s tema dvema državama smo se odločili, saj sta prav tako kot Slovenija članici EU. Na Poljskem bi naj imeli najugodnejši davčni sistem za kmete v EU, na Madžarskem pa je za kmete trenutno veljavna 15% stopnja obdavčitve (Kireyeva 2016, str. 183). Poleg tega sta glede količine proizvedenega medu v EU (po statističnih podatkih, v letu 2017 in 2018) takoj za Romunijo in Nemčijo zasedli tretje in četrto mesto (EC 2019, str. 11). Cilj dela diplomskega projekta je preučiti in preveriti optimalno obdavčitev čebelarske dejavnosti v Sloveniji, dobljene rezultate pa primerjati še z dvema drugima državama EU. Zanima nas, ali je obdavčitev čebelarstva bolj ugodna doma ali v tujini oz. katera od preučevanih držav ima najugodnejšo obdavčitev za čebelarje. Opravljena analiza nam bo 1.

(9) služila kot izhodišče za morebitne predloge oz. rešitve, ki bi jih v Sloveniji na tem področju še lahko izboljšali. V diplomskem projektu smo si zadali dve delovni hipotezi, in sicer: H1: Optimalna obdavčitev čebelarske dejavnosti je odvisna tako od izbrane metode obdavčitve kot tudi od pravno-organizacijske oblike dejavnosti. Obrazložitev hipoteze H1: Čebelarstvo spada v kmetijsko panogo. Na podlagi tega se lahko dohodek, v okviru opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD) po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ugotavlja na enega izmed dveh načinov:  . kot dohodek iz OKGD, kot dohodek iz dejavnosti.. Pri čemer pri dohodku iz dejavnosti poznamo dva različna načina oziroma metodi obdavčitve prihodkov, in sicer:  . upoštevanje dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, upoštevanje dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.. Vidimo, da gre v okviru opravljanja kmetijske panoge pravzaprav za tri različne možnosti obdavčitve posameznika. Vse te možnosti bomo v delu diplomskega projekta tudi preverjali na konkretnih primerih s potrebnimi izračuni. Naj omenimo, da se dejavnost sicer lahko opravlja tudi v drugih pravno-organizacijskih oblikah, kot na primer družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Pri tem se prav tako kot pri fizični osebi, ki opravlja samostojno dejavnost, po ZDoh-2, lahko odločimo za eno izmed dveh metod obdavčitve poslovanja, to je po dejanskih ali normiranih odhodkih. Se pa pri tem upoštevajo določila obdavčitve iz dohodka pravnih oseb, ki je opredeljen z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) (FURSa 2019). H2: Slovenija v primerjavi s Poljsko in Madžarsko nima najbolj ugodne obdavčitve čebelarske dejavnosti. Obrazložitev hipoteze H2: Države članice EU poznajo glede obdavčitve dobička dokaj različne rešitve. Na splošno imamo v Sloveniji glede davčne obremenitve občutek, da plačujemo visoke davke. Kot smo že omenili bi naj na Poljskem imeli najugodnejši davčni sistem za kmete v EU, na Madžarskem pa je za kmete trenutno veljavna 15% stopnja obdavčitve. Sicer je višina stopnje davka od dohodka pravnih oseb v vseh treh preučevanih državah enaka in znaša 19 %. Razlikujejo pa se po stopnji dohodnine, ki je na Madžarskem 15 %, na Poljskem 18–32 % in v Sloveniji 16–50 % (Fidata 2017).. 2.

(10) 1.3 Predpostavke in omejitve V delu diplomskega projekta se bomo pri raziskovanju obdavčitve čebelarske dejavnosti omejili na tri države članice EU, in sicer na Slovenijo, Poljsko ter Madžarsko. Pri proučevanju obdavčitve čebelarske dejavnosti v Sloveniji bomo upoštevali trenutno veljavne predpise. Za obdavčitev čebelarjenja na Poljskem in Madžarskem pa bomo uporabili podatke, pridobljene iz prosto dostopnih objavljenih znanstvenih člankov tujih strokovnjakov, od leta 2014 naprej. Dohodek, dosežen v okviru OKGD, kamor se večinoma uvršča pridelava, je lahko po ZDoh-2 obdavčen kot dohodek iz OKGD ali pa kot dohodek iz dejavnosti. Zato se bomo pri praktičnih primerih za analizo obdavčitve čebelarske dejavnosti omejili na ti dve obliki doseganja dohodka fizične osebe. Glede na podatek, da v Slovenji 93 % čebelarjev uporablja tradicionalno obliko čebelarjenja, na AŽ-panjih1, bomo potrebne izračune in nadaljnjo analizo obdavčitve čebelarske dejavnosti v Sloveniji opravili na izbranem primeru tradicionalne oblike čebelarjenja (MKO 2013, str. 7). Predpostavljamo, da se v času izdelave dela diplomskega projekta trenutno veljavni predpisi s področja obdavčitve čebelarske dejavnosti ne bodo spremenili v takšni meri, da bi le-ti lahko vplivali na proučevano temo, ki jo predstavljamo v delu diplomskega projekta.. 1.4. Predvidene metode raziskovanja. Delo diplomskega projekta bo zasnovano tako na teoretičnem kot tudi empiričnem delu. Poiskali in pridobili bomo primerne vire, na podlagi katerih bomo za potrebe analize uporabili različne metode raziskovanja. V teoretičnem delu bomo uporabili deskriptivno metodo. Najprej bomo predstavili sam pomen čebel in čebelarstva. Nadalje bomo na podlagi trenutno veljavnih predpisov ugotavljali različne možnosti obdavčitve čebelarske dejavnosti v Sloveniji in predstavili obdavčitev čebelarske dejavnosti na Poljskem in Madžarskem. V empiričnem delu bomo z analitičnim pristopom, podkrepljenim z različnimi izračuni, preverili predhodno zastavljeni hipotezi. S pomočjo komparativne in deduktivne metode bomo najprej primerjali različne možnosti obdavčitve čebelarstva v Sloveniji. Dobljeno optimalno rešitev bomo nadalje primerjali z obdavčitvijo čebelarstva na Poljskem in Madžarskem. Opravljena analiza nam bo služila kot izhodišče za presojo, v smislu, ali bi lahko v Sloveniji na tem področju še kaj izboljšali in podali morebitne predloge. Morda pa imamo sami zelo dobre rešitve in smo lahko dober zgled drugim državam.. 1. AŽ-panj je ime za Alberti-Žnideršičev panjski sistem, namenjen čebelarjenju (Bokal et tal. 2008, str. 23).. 3.

(11) 2 ČEBELARSTVO NA SPLOŠNO Čebelarstvo spada v kmetijsko dejavnost in ima tako pri nas kot drugje po svetu zelo velik gospodarski pomen. V Sloveniji imamo približno 10.000 čebelarjev. Večina teh je ljubiteljskih, profesionalno pa se jih s čebelarjenjem ukvarja le nekaj več kot sto. Poleg medu jih precej prideluje cvetni prah, nekaj tudi matični mleček. Sicer se čebelarji povezujejo v okviru čebelarskih društev. Osrednja organizacija je Čebelarska zveza Slovenije (v nadaljevanju ČZS), ki s svojimi strokovnimi službami skrbi za napredek in obstoj čebelarstva v Sloveniji (MKO 2013, str. 3). Čebelarstvo je prav tako del naše bogate zgodovine in kulturne dediščine, kranjska čebela (Slika 1) pa eden od nacionalnih simbolov. »Na svetu bi težko našli deželo, ki je tako tesno povezana s čebelarstvom, kot je ravno Slovenija«. V Sloveniji je zakonsko dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo (lat. Apis mellifera carnica), ki je takoj za italijansko čebelo druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu (Esenko 2018, str. 10). Slika 1: Kranjska čebela (lat. Apis mellifera carnica). Vir: (Miha Kacafura, osebni arhiv).. 2.1 Pomen čebel Na svetu je poznanih okrog 20.000 vrst čebel. Najdemo jih na vseh celinah, razen na Antarktiki. Po znanstveni klasifikaciji spadajo v razred žuželk, podrobneje v red kožekrilcev. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih 563 vrst čebel, najbolj poznana domorodna podvrsta je kranjska čebela (Apis mellifera carnica) (Gogala 2014, str. 179). Kranjska čebela oziroma kranjska sivka, je danes druga najbolj razširjena rasa čebel na svetu. Najdemo jo tudi na območjih Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije, Romunije ter Bolgarije (Kozmus et al. 2015, str. 10). Čebele pridelujejo med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup. Gre za naravne pridelke, ki jih lahko uporabljamo kot hrano, kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav ali kot surovino za pridobivanje nekaterih drugih proizvodov. Vendar treba poudariti, da je vrednost vseh čebeljih pridelkov veliko manjša kot korist njihovega opraševanja rastlin.. 4.

(12) Čebele poleg drugih opraševalcev (med katere spadajo tudi številne druge žuželke) v ekosistemu opravljajo pomembno vlogo. Z opraševanjem namreč omogočajo ohranitev in razmnoževanje številnih vrst rastlin, kar je velikega pomena za človekovo preživetje. Opraševanje je tako potrebno za pridelavo sadja (npr. jabolka, melone, jagode …), zelenjave, poživil (npr. kava, kakav …), zelišč in začimbnic, pa tudi predivnic, kot sta lan in bombaž. Vrednost opraševanja teh proizvodov je globalno ocenjeno na 235 do 570 milijard dolarjev letno (Kozmus et al. 2017, str. 47). Pomen opraševalcev najbolj ponazori dejstvo, da je od njih odvisna vsaka tretja žlica hrane, ki jo damo v usta (World bee day 2018). 80 % cvetočih rastlin na svetu oprašujejo žuželke, od tega jih 85 % oprašijo čebele. Prav tako je ocenjeno, da čebele oprašijo okrog 90 % sadnih dreves (Tautz 2011, str. 57). Svetovni dan čebel OZN je decembra 2017 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Ta dan je namenjen predvsem zavedanju o pomenu čebel in drugih opraševalcev za preživetje človeka. Potrebno je namreč zagotavljati takšno okolje, kjer bodo čebele lahko živele in opravljale svoje osnovno poslanstvo – opraševale. Odgovorno ravnanje do narave in ohranjanje primernega okolja za življenje čebel je hkrati tudi skrb za preživetje človeka samega, da bomo imeli dovolj hrane. Spodbujanje k skrbi za življenjski prostor pa prispeva tudi k ohranjanju primernega in zdravega okolja prihodnjim generacijam (Bajd 2018, str. 41). Pobuda za svetovni dan čebel prihaja pravzaprav iz Slovenije (Arh et al. 2018, str. 10). Ideja se je leta 2014 porodila predsedniku Čebelarske zveze Slovenije, Boštjanu Noč. »Po radiu so predvajali prispevek o svetovnih dneh in njihovem pomenu in takrat se mi je utrnila misel, zakaj tudi čebele nimajo svojega svetovnega dne …«. ČZS je tako skupaj s projektno skupino Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) dosegla sprejetje praznika čebel v svetovnem merilu. V tem obdobju je MKGP vodil mag. Dejan Židan. 20. maja 2018 smo tako prvič praznovali svetovni dan čebel (Kozmus et al. 2017, str. 18). Sicer smo Slovenci na svetovni dan čebel lahko še posebej ponosni, saj je 20. maj prav tako kot svetovni dan čebel tudi rojstni dan velikega čebelarskega mojstra svojega časa, Antona Janše (1734–1773), rojenega v Breznici na Gorenjskem (Kozmus et al. 2015, str. 8). Opraševanju se v preteklosti ni namenjalo takšne pozornosti, saj je za potrebe tega narava lahko poskrbela sama. V zadnjem času pa število opraševalcev po vsem svetu upada. Predvsem v državah v razvoju je zaznati osupljivo rast potreb po opraševanju. V Sloveniji še zaenkrat beležimo dobro poseljenost čebel, medtem ko ponekod v Avstriji, drugod po Evropi in ZDA pridelovalci sadja čebelarjem plačujejo za opraševanje (World bee day 2018). Na upad populacij čebel in drugih opraševalcev vplivajo številni dejavniki. Sodobno kmetijstvo je vse intenzivnejše, zato je večina kmetijskih površin in pokrajin postala neprimernih za opraševalce. Množično uvajanje monokulturnih posevkov, z intenzivnim obdelovanjem zemlje, košnjo in pašo, zmanjšuje tako količino kot tudi kakovost hrane opraševalcev. Poleg človeškega vpliva pa tudi vremenske spremembe, kot so hude poletne suše in tople zime, prav tako neugodno vplivajo na mnoge vrste opraševalcev.. 5.

(13) V splošnem lahko rečemo, da so opraševalci močno ogroženi. Sodobno kmetijstvo namreč opraševalcem ne nudi dovolj bogate hrane in možnosti gnezdenja. V južnem Sečuanu na Kitajskem so v osemdesetih letih 20. stoletja zaradi prevelike uporabe pesticidov čebele poginile. Tamkaj hruškova drevesa oprašujejo ročno, kar je seveda zahtevno in zamudno delo. Američani so izračunali, da bi pri njih takšno opraševanje stalo približno 90 milijard dolarjev (Gogala 2014, str. 79). Slika 2 prikazuje hierarhijo pomembnosti domačih živali v Evropi, kjer se čebela kot opraševalka poljščin uvršča na tretje mesto. Slika 2: Čebela kot tretja najdragocenejša domača žival v Evropi.. Vir: (Tautz, 2008, str. 26).. 2.2 Ekonomija oskrbe čebel Čeprav je Slovenija po številu čebelarjev na 1.000 prebivalcev v samem vrhu držav članic EU – 28, je količinsko ena najmanjših pridelovalk medu v EU. V letu 2017 so tako slovenski čebelarji pridelali okrog 805 ton medu, kar je za približno 38 % manj kot v letu 2016. Sicer se količinsko rekorden pridelek beleži v letu 2001 z 2.550 tonami, najmanjši pa je bil leta 2014 s 471 tonami medu. V Sloveniji na letni ravni porabimo okrog en kilogram medu na prebivalca. V letu 2016 je bila stopnja samooskrbe z medom 59 %, kar pomeni, da je domača prireja medu zadostovala za malo več kot polovico domače porabe. V letu 2017 je Slovenija uvozila za 4 milijone evrov medu, največ iz Hrvaške in Nemčije, iz vsake po 17 % celotnega uvoza. V istem letu ga je izvozila za 1,4 milijona evrov, od tega največ na Japonsko, 72 % (SURS 2018). Slovenski čebelarji dosegajo dokaj visoke stroške pridelave. Denimo v letu 2012 je bila ocenjena lastna cena medu na kilogram 6,2 evra, povprečna drobnoprodajna cena pa okrog 7 evrov. Stroške proizvodnje dviguje že sama tehnologija čebelarjenja, namreč 93 % čebelarjev v Sloveniji uporablja tradicionalni način v AŽ-panjih. Visoka lastna cena je tudi posledica slabih fenoloških pogojev v primerjavi s sosednjimi državami. Sicer pa na 6.

(14) produktivnost in ekonomičnost čebelarske proizvodnje vpliva še veliko drugih dejavnikov (geografski, podnebni, hidrološki, organizacija in tehnika čebelarjenja, nenazadnje tudi sposobnost in znanje čebelarja). Na ekonomski vidik čebelarstva prav tako vpliva tudi uvoz medu podobnih izdelkov, ki medu znižujejo tržno vrednost in ugled (MKO 2013, str. 7). Slika 3 grafično prikazuje pridelavo medu držav članic EU. V letu 2017 in 2018 so največ medu proizvedli v Romuniji, Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem in v Franciji. Slovenija si poleg Malte, Portugalske, Italije in Španije deli zadnje mesto. Sicer Evropa z 12 % zaseda drugo mesto največje proizvajalke medu na svetu, prvo mesto na svetovni ravni pa zaseda Kitajska, z 29 % (EC 2019, str. 11). Slika 3: Prikaz količinske pridelave medu držav članic EU.. Vir: (EC, 2019, str. 9).. Čebelarstvo ne vključuje le pridelovanja hrane, ampak ima zelo pomembno vlogo pri opraševanju in prikazovanju stanja ekosistemov. Zato je zaščita čebel in opraševalcev ena izmed najpomembnejših dejavnosti čebelarjev. V preteklosti so bile teme, povezane s čebelarstvom in čebeljimi pridelki, prezrte ali celo izvzete iz oblikovanja kmetijskih politik. Zadnjih deset let so se razmere spremenile in obravnava čebel je sedaj na dnevnem redu sej Evropske komisije. Upad števila opraševalcev je namreč ena najodmevnejših globalnih okoljskih težav današnjega časa. Številni pomembni industrijski pridelki so odvisni prav od opraševalcev. V zadnjih desetletjih zaznavamo celo več kot 300% rast potreb po opraševanju gospodarskih rastlin, ki so odvisne od opraševalcev (Kozmus et al. 2017, str. 76). Čebelarstvo prav tako lahko predstavlja pomemben vir prihodka na podeželju in spodbuja k skrbi za domače okolje. S tem pripomore k rasti gospodarske varnosti prebivalcev in prispeva k okoljski trajnosti. Pri organizaciji Bees for Development navajajo deset razlogov, zaradi katerih lahko čebelarstvo pripomore k rasti gospodarske varnosti:. 7.

(15) 1. Skrb za čebele je tudi skrb za okolje – čebele ohranjajo biološko raznolikost. 2. Čebele z opraševanjem pripomorejo k večji letini pridelka ter s tem k višjemu zaslužku kmetov. 3. Med in čebelji vosek imata tržno vrednost – ustvarjata koristen prihodek. 4. Čebelje pridelke, kot so na primer med, čebelji vosek in propolis, lahko uporabljamo tudi kot zdravilo. 5. Čebelarstva se lahko loti kdorkoli. Čebelje panje je mogoče izdelati iz krajevnih materialov, stroški katerih so lahko tudi nizki. Priporoča se čebelarjenje s krajevnimi čebelami. 6. Čebelarstvo lahko združimo z drugimi kmetijskimi in družinskimi obveznostmi – ne zahteva nujno veliko časa. 7. Čebelarstvo je primerno tudi za ljudi brez lastne zemlje, saj si čebele poiščejo hrano na cvetočih rastlinah, ne glede na to, kje rastejo. 8. Čebelji pridelki so dragoceni proizvodi, ki omogočajo dohodek večjemu številu ljudi. 9. »Čebelarstvo omogoča prihodek brez uničevanja gozdov ali drugih življenjskih okolij«. 10. Čebele z opraševanjem cvetočih rastlin hranijo sebe, obenem pa zagotavljajo hrano ljudem (Bees for Development 2019).. 8.

(16) 3 OBRAVNAVA OBDAVČITVE ČEBELARSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI Davki so obvezne dajatve, ki jih predpišejo organi oblasti, namenjeni pa so bodisi pokrivanju javnih finančnih potreb bodisi uresničevanju drugih javnih ciljev, predvsem s področja ekonomske in socialne politike. Davki poleg taks in prispevkov sodijo v davščine, katere predstavljajo najpomembnejši vir javnih prihodkov (Milost & Milunovič 2001, str. 11–12). Področje davščin kmetom predstavlja eno najbolj zapletenih področij. Poleg tega se je davčna zakonodaja v preteklih letih veliko spreminjala, kar je še oteževalo njeno spremljanje in razumevanje. Pa vendar, obdavčitev dejavnosti je pomemben dejavnik, ki lahko bistveno vpliva na rezultate poslovanja. Zato so znanje in veščine davčne politike pomemben del uspešne poslovne politike podjetja (Pajntar 2018, str. 3).. 3.1 Opredelitev čebelarske dejavnosti Čebelarstvo spada v kmetijski sektor in se po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) uvršča pod oznako A 01.490 – Reja drugih živali, zato v skladu z Zakonom o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) v nadaljevanju navajamo nekatere izraze, ki so pomembni za razumevanje nadaljnje obravnave. V osnovi gre pri kmetijstvu za dejavnost pridelave rastlin in živinorejo, pa tudi storitve, ki so povezane s to dejavnostjo. Kmetija oziroma tako imenovano kmetijsko gospodarstvo se lahko ukvarja s kmetijstvom v obsegu enega ali več proizvodnih oddelkov, z vodstvom, sedežem ter imenom ali firmo, organizirano kot:      . pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pa vpisana v Centralni register prebivalstva, čebelar, ki ni samostojni podjetnik, agrarna skupnost, pašna skupnost.. Nosilec kmetije je lahko pravna ali fizična oseba in agrarna ali pašna skupnost, ki nosi odgovornost za dejavnost na kmetiji (ZKme-1, 3–5, 2018). 3.1.1 Zakon o dohodnini (ZDoh-2) Za potrebe analize obdavčitve čebelarske dejavnosti smo preučili ZDoh-2, na podlagi katerega podajamo vsebino oziroma analizo obveznosti plačevanja davka od dohodkov fizičnih oseb. Iz tega zakona je dohodek iz naslova kmetijstva lahko obdavčen kot:  . dohodek iz OKGD (poglavje III. 4); dohodek iz dejavnosti (poglavje III. 3).. 9.

(17) Po ZDoh-2 iz poglavja III. 1 so dohodnine oproščene na primer nekatere denarne pomoči in subvencije, starševski dodatek, otroški dodatek, denarna pomoč brezposelnim, invalidnine, dodatek za pomoč in postrežbo, štipendije, odškodnine, preživnine, posmrtnine ter tudi nekateri dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo. Po 19. členu ZDoh-2 se za dohodek fizičnih oseb ne štejejo na primer dediščine, dobitki pri igrah na srečo, izplačila iz sklenjenih zavarovanj, darila fizičnih oseb ter ugodnosti ob nakupu blaga in storitev. Po 15. členu ZDoh-2 se z dohodnino obdavči dohodek fizične osebe, ki ga je oseba prejela v davčnem oziroma koledarskem letu. Pri tem lahko gre ali za sintetično ali za cedularno obdavčitev. Glavne značilnosti in vrste dohodkov, ki spadajo v eno oziroma drugo kategorijo, navajamo v Tabeli 1 (Pajntar 2018, str. 4). Tabela 1: Dohodki fizičnih oseb po ZDoh-2 ter način obdavčitve. SINTETIČNA OBDAVČITEV Značilnosti. Vrste dohodkov. CEDULARNA OBDAVČITEV. . Dohodek se všteva v davčno osnovo.. . Dohodek se ne všteva v davčno osnovo.. . Davčna stopnja je odvisna od višine davčne osnove (dohodninska lestvica).. . Enotna davčna stopnja, pri čemer se posamezni dohodek obdavči kot dokončni davek.. . Dohodek iz zaposlitve,. . . Dohodek iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov,. dohodek iz dejavnosti po sistemu dejanski prihodki - dejanski odhodki,. . dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz prenosa premoženjske pravice,. . dohodek iz kapitala.. . dohodek iz OKGD. . drugi dohodki.. 3.1.2 FADN knjigovodstvo Kratica FADN (Farm Accountancy Data) v slovenskem prevodu pomeni »Mreža knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev«. Gre za metodologijo, po kateri se beležijo podatki posamezne kmetijske dejavnosti, v državah EU. Mreža je bila vzpostavljena pred 50 leti, z namenom oblikovanja baze ekonomskih kazalnikov kmetijskega poslovanja. Podatkovna zbirka poleg primerjave podobnih kmetij v državah EU omogoča tudi različne sektorske analize in napovedi stanja ob posameznih ukrepih kmetijske politike. Poleg tega lahko služi tudi kot podlaga za druge politike, kot na primer za okoljsko, regionalno in denarno politiko (kreditna sposobnost). Knjigovodstvo FADN je v Sloveniji obvezno za prejemnike nepovratnih investicijskih sredstev iz naslova ukrepov Programa razvoja podeželja. Obvezniki lahko obdelavo podatkov izvedejo 10.

(18) sami s pomočjo spletne računalniške aplikacije FADN ali za pomoč izberejo računovodsko pisarno. Za oddajo obdelave podatkov na MKGP morajo poročati do 31. 3. za preteklo leto. Prav tako mora Slovenija v okviru FADN opraviti reprezentativni vzorec knjigovodenja za določeno število kmetij, ki kaže celoto tržno orientiranega kmetijstva v državi. V ta namen so kmetije v vzorec povabljene glede na velikost in vrsto pridelave. Za vstop se nosilci kmetij odločijo po svoji volji, ob izpolnitvi vseh obveznosti poročanja pa prejmejo denarno nagrado, ki se kmetu pavšalistu ne všteva v davčno osnovo. Sicer se vodenje knjigovodstva oziroma poslovnih dogodkov na kmetiji priporoča tudi ostalim posameznim kmetijskim gospodarstvom. Z dobljenimi rezultati se lahko ugotavlja uspešnost poslovanja na svoji kmetiji, primerja poslovanje z drugih podobnih kmetij in tako načrtuje poslovanje za prihodnja leta (Trpin Š. et al. 2016, str. 5–6).. 3.2 Čebelarstvo kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti 69. člen ZDoh-2 določa, da se za dohodek iz naslova OKGD štejejo dohodki s kmetije, pridobljeni v okviru pridelave na kmetijskih in gozdnih površinah, ki so ustrezno evidentirane v zemljiškem katastru. Kmečko gospodinjstvo lahko sestavlja ena ali več fizičnih oseb, stanujočih na istem naslovu in ki niso najeta delovna sila, ter mora v okviru OKGD dosegati najmanj 200 evrov skupnega dohodka, sicer je oproščeno dohodnine in se kot tako ne šteje za kmečko gospodinjstvo. V tem primeru lahko takšna gospodinjstva sezonske viške pridelkov praviloma prodajo končnim potrošnikom. Gre za občasno prodajo manjših količin, ki jih je kmetija pridelala v okviru OKGD. Za osnovno kmetijsko dejavnost se štejejo pridelave, ki so lahko obdavčene pavšalno v okviru katastrskega dohodka, katerega sistem določa Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (v nadaljevanju ZUKD-2). Po 2. členu ZUKD-2 je pavšalna ocena dohodka na panj enaka pavšalni oceni tržnega dohodka, ki bi ga naj bilo možno doseči ob povprečnem čebelarjenju. Za dohodek iz naslova OKGD, ki je lahko obdavčen po katastrskem dohodku, se šteje pridelava poljščin, sadja in nekaterih drugih posebnih kultur, živinoreja, gozdarstvo, pridelava hmelja, grozdja in vina ter oljk in oljčnega olja. Poleg tega se v okvir OKGD uvrščajo tudi postopki priprave kmetijskih pridelkov za prodajo (FURS 2019, str. 5). Za OKGD se po 69. členu ZDoh-2 šteje tudi čebelarstvo. Le-to je odvisno od števila evidentiranih panjev v registru čebelnjakov. OKGD lahko po tem zakonu opravlja tudi čebelar, ki je na dan 30. junija, kot uporabnik oziroma lastnik panjev, evidentiran v registru čebelnjakov. Prav tako je čebelar, v skladu s predpisi, odgovoren za posredovanje podatkov v register, v katerega se mora zabeležiti vsak čebelnjak. Za čebelarstvo, v okviru OKGD, se po 2. členu ZUKD-2 šteje pridelava in prodaja osnovnih čebeljih pridelkov, kot so med, matični mleček, cvetni prah, propolis, čebelji vosek in čebelji strup. V osnovno čebelarsko dejavnost se prav tako uvršča prodaja čebeljih družin in matic. Dejavnosti v tem primeru ni potrebno registrirati pri davčnem organu.. 11.

(19) Z januarjem 2016 se je za kmetije, ki povprečno v dveh letih presegajo 7.500 evrov dohodkov iz OKGD, ukinilo obvezno vodenje računovodskih evidenc (Pajntar 2018, str. 16). Za vrste pridelave, ki ne spadajo v okvir OKGD, se mora zavezanec tozadevno registrirati bodisi v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji bodisi v okviru registrirane dejavnosti – v statusu podjetnika oziroma družbe. Prihodki so v tem primeru obdavčeni ali po dejanskih ali pa normiranih odhodkih. Po 47. členu ZDoh-2 se lahko kmetija za obdavčitev prihodkov v okviru svojega delovanja prav tako odloči za vodenje evidenc po dejanskih prihodkih in odhodkih ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. V tem primeru mora davčno osnovo na izbran način ugotavljati minimalno pet let. Zavezanec mora ob začetku delovanja oziroma ob registraciji predložiti izračun predvidene davčne osnove, višino akontacije in obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Normiranec ob začetku opravljanja dejavnosti izpolni še obrazec z naslovom Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V primeru prostovoljne izbire metode obdavčitve dejavnosti po dejanskih ali normiranih odhodkih dohodka se po 304. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) priglasitev ter določitev nosilca dejavnosti opravita do 31. oktobra za naslednje leto. Slika 4 prikazuje možne načine obdavčitve kmetije v okviru opravljanja OKGD. Slika 4: Možni načini ugotavljanja davčne osnove v okviru OKGD. DOHODEK IZ OKGD. KATASTRSKI DOHODEK. REGISTRACIJA DEJAVNOSTI (47. člen ZDoh-2). DEJANSKI PRIHODKI IN DEJANSKI ODHODKI. DEJANSKI PRIHODKI IN NORMIRANI ODHODKI. Izdajanje računov Kmečko gospodinjstvo, ki davčno osnovo ugotavlja pavšalno, nima obveze do izdajanja računov, kadar gre za prodajo kmetijskih pridelkov neposrednemu končnemu potrošniku. Gre predvsem za neposredno prodajo na domu, prodajo od vrat do vrat, neposredno prodajo na premičnih stojnicah in na tržnici. Sicer ga na željo kupca tudi lahko izstavi. Račun je potrebno izdati v primeru prodaje drugim kupcem, ki niso končni potrošniki, to so na primer trgovine, zadruge, šole, gostinski lokali in občine. Izdani računi se v tem primeru ne. 12.

(20) vštevajo v davčno osnovo kot dohodek. V vsakem primeru pa je potrebno izdati račun, kadar je kmečko gospodinjstvo zavezanec za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) ali pa opravljanje malega obsega predelave presega 3.500 evrov letno (Pajntar 2018, str. 9). Pavšalno nadomestilo Člani kmetije, ki davčno osnovo ugotavljajo po katastrskem sistemu oziroma pavšalno in iz te dejavnosti niso v sistemu DDV, imajo ob dobavi pridelkov ter storitev iz kmetijstva pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila (FURS 2019, str. 4). 3.2.1 Čebelarstvo kot dopolnilna dejavnost na kmetiji Ker se predelava pridelkov, pridelanih na kmetiji, uvršča med dejavnosti predelave, ki se ne štejejo za OKGD, se le-ta lahko opravlja v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti. Dohodek iz tega naslova je obdavčen kot dohodek iz dejavnosti, po dejanskih ali normiranih odhodkih. Po 99. členu ZKme-1 je dopolnilna dejavnost na kmetiji tista dejavnost, ki je povezana z osnovno pridelavo, pri čemer letni dohodek ne sme presegati treh ali petih povprečnih letnih plač na zaposlenega. Gre za dejavnosti, ki omogočajo dodatni izkoristek pridelkov in s tem povečanje dohodka na kmetiji. Za dohodek iz naslova dopolnilnih dejavnosti se davčna osnova ugotavlja na enak način kot pri dohodku iz registrirane dejavnosti. Zavezanci, ki obenem opravljajo dopolnilno in drugo kmetijsko dejavnost, za katero so vpisani v davčni register, pripravijo enotni davčni obračun, ki prikazuje rezultate vseh njihovih dejavnosti. Pri tem morajo biti prihodki od dopolnilnih dejavnosti evidentirani ločeno za potrebe letnega poročanja upravni enoti o doseženem dohodku iz naslova dopolnilnih dejavnosti. Skupine, vrste ter značilnosti in podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti določa Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Po 4. členu te uredbe mora nosilec za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobiti dovoljenje za opravljanje le-te. Po 5. členu uredbe pa mora čebelar za pridobitev dovoljenja o opravljanju dopolnilne dejavnosti, imeti v register čebelnjakov vpisanih najmanj deset čebeljih družin. V register čebelnjakov mora prav tako v skladu s predpisi sporočati potrebne podatke (število panjev). V nadaljevanju, iz III. poglavja Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, navajamo vrste dopolnilnih dejavnosti, ki se neposredno nanašajo na čebelarstvo. Sicer se med dopolnilne dejavnosti, posredno povezane s čebelarstvom, štejejo še na primer prodaja pridelkov in izdelkov s kmetije, izdelava čebeljih panjev, tematski parki, povezani z dejavnostjo kmetije, nadomeščanje na kmetiji, svetovanje … Predelava medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa in voska. Gre za predelavo primarnih kmetijskih pridelkov, v katero uvrščamo proizvodnjo medenega kisa, žganja, medenega piva, proizvodnjo čebeljih pridelkov z dodatki zelišč, sadja ter podobno, proizvodnjo medice, peneče medice, medenih likerjev in tinkture iz propolisa (SKD 10.840 Proizvodnja začimb, dišav in drugih dodatkov, SKD 10.890 Proizvodnja drugih prehrambenih izdelkov, SKD 11.010 Proizvodnja žganih pijač, SKD 11.030 Proizvodnja sadnih vin in podobnih fermentiranih pijač, SKD 11.050 Proizvodnja piva). Pri predelavi je potrebno zagotavljati lastni primarni čebelji pridelek. V primeru, da ima nosilec takšne dejavnosti. 13.

(21) lastno pridelavo sadja in zelišč, lahko le-te prav tako uporablja za proizvodnjo čebeljih pridelkov z dodatki. Sicer se lahko žganje in dodatki za proizvodnjo čebeljih pridelkov, kot so zelišča, suho sadje, alkoholni ali vodni izvlečki iz zelišč kupijo pri drugih kmetijah, ki imajo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava. Apiturizem (SKD 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin), pri čemer mora čebelar imeti najmanj deset čebeljih družin. Medičarstvo, lectarstvo, dražgoški kruhki, medenjaki, pecivo in slaščice (SKD 10.720 Proizvodnja prepečenca in piškotov; proizvodnja trajnega peciva in slaščic), pri čemer lahko kmetija dokupuje moko iz mlinov na lokalnem trgu. Ročna poslikava panjskih končnic (SKD 90.030 Umetniško ustvarjanje). Izdelki iz čebeljega voska (SKD 32.990 Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti). Čebelji vosek se lahko uporablja npr. za izdelavo mila na tradicionalni način (SKD 20.410 Proizvodnja mil in pralnih sredstev). Medena masaža in sproščanje s panjskim zrakom (SKD 96.040 Dejavnosti za nego telesa). Zagotovljena mora biti zaščita pred čebelami. Sproščanje s panjskim zrakom se lahko opravlja le v čebelnjaku. Pri sproščanju s panjskim zrakom se za vsako osebo uporabi nova maska, če se pri sproščanju le-ta uporablja. Točenje medu, polnjenje in pakiranje čebeljih pridelkov in izdelkov ter izdelava satnic (SKD 10.890 Proizvodnja drugih prehrambenih izdelkov, SKD 82.920 Pakiranje). Svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje). Nosilec mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja kmetijstva ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo oz. mojstrski izpit s tega področja ali opravljen študijski program prve stopnje oz. študijski program, ki ustreza izobrazbi najmanj prve stopnje (Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, 2018). V Tabeli 2 povzemamo osnovo razliko med pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov. Torej pridelava spada v osnovno kmetijsko dejavnost in je kot taka lahko obdavčena po katastrskem sistemu oziroma pavšalni oceni na panj. Predelava pa se obravnava kot dopolnilna dejavnost, katere prihodki spadajo v kategorijo dohodka iz dejavnosti. Tabela 2: Osnovna razlika med pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov. PRIDELAVA čebeljih pridelkov (kot osnovna kmetijska dejavnost) Vrste pridelkov oziroma izdelkov.      . Med Cvetni prah Propolis Matični mleček Čebelji vosek Čebelji strup …. 14. PREDELAVA čebeljih pridelkov (kot dopolnilna dejavnost na kmetiji)      . Med z dodatki Medeni liker Propolis tinkture Propolis bonboni Sveče iz čeb. voska Apiterapija ….

(22) 3.2.2 Obdavčitev dohodka iz OKGD Po 70. členu ZDoh-2 se za dohodek iz naslova OKGD v okviru čebelarstva štejejo:  . potencialni tržni dohodki čebelarjenja – pavšalna ocena pridelave; drugi dohodki, kmetijske subvencije in državne pomoči, prejete v okviru opravljanja OKGD.. Davčna osnova od potencialnih dohodkov za pridelavo v panjih je po 71. členu ZDoh-2 določena v višini 70 % ugotovljene pavšalne ocene prihodka na panj, ki se pripiše uporabniku panja. Pavšalna ocena dohodka na panj po Uredbi o določitvi lestvic katastrskega dohodka v obdobju 2017–2019 znaša 17 EUR. Ker ZUKD-2 v predhodni določbi določa, da se v letu 2019 pavšalna ocena dohodka pripiše v 75 % vrednosti pavšalne ocene na panj, znaša le-ta v letu 2019 12,75 EUR (75 % od 17 EUR/panj). To pomeni, da v letu 2019 tozadevno znaša davčna osnova 8,93 EUR/panj (70 % od 12,75 EUR/panj). Obdavčljive kmetijske subvencije Dohodnina se za prejete obdavčljive subvencije s področja kmetijstva, ki spadajo v kategorijo drugi dohodki, plačuje glede na status prejemnika. Kadar je prejemnik takšne vrste subvencije kmet pavšalist, mora predhodno akontacijo dohodnine ob izplačilu le-te plačati sam izplačevalec subvencije. V primeru, kadar je obdavčljiva kmetijska subvencija izplačana osebi, ki je obdavčena na podlagi dohodkov iz dejavnosti, pa le-to v davčnem obračunu prikaže prejemnik dohodka. Sicer se v davčno osnovo vštevajo tudi drugi prejeti dohodki, ki so povezani z dejavnostjo kmetije. Neobdavčljive kmetijske subvencije Po 26. členu ZDoh-2 se od nekaterih dohodkov v zvezi z opravljanjem OKGD dohodnine ne plača. Velja v primeru, kadar se dohodek iz tega naslova ugotavlja pavšalno. Pri tem gre na primer za prejemke iz ukrepov kmetijske politike, povezanih s tehnologijo ali dolgoročnimi vlaganji, prejete zavarovalnine iz naslova škode, denarne pomoči in prejeta plačila za vodenje FADN knjigovodstva. Oprostitev plačila dohodnine Iz 8. točke 26. člena ZDoh-2 se v osnovo za obdavčitev ne všteva dohodek čebelarja od uporabe 40 čebeljih panjev. To pomeni, da je v primeru čebelarske dejavnosti s 30 panji davčna osnova enaka nič. Pri čebelarjenju s 60 panji pa se čebelarju zniža davčna osnova za 40 panjev, kar pomeni da se mu v davčno osnovo šteje pavšalni dohodek od 20 panjev. 26. in 73. člen ZDoh-2 določata še nekatere druge oprostitve dohodnine iz naslova dohodka iz OKGD. Po 314. členu ZDavP-2 mora davčni zavezanec določene ugodnosti iz 73. člena ZDoh-2 uveljavljati z vlogo.. 15.

(23) Olajšava za investiranje Po 73.a členu ZDoh-2 lahko kmetijsko gospodinjstvo uveljavlja tudi znižanje osnove za obdavčitev za olajšavo za investiranje v osnovna sredstva in opremo, ki jo potrebuje v okviru delovanja na kmetiji, in sicer v višini 40 % vloženega zneska. Za vlaganja iz tega naslova se ne šteje nakup zemljišč, nakup in gradnja stavb ter nakup vozil, ki niso traktorji ali druge kmetijske mehanizacije. Olajšava za investiranje se prizna zavezancem sorazmerno glede na skupno število članov, in sicer največ do višine iz osnove za obdavčitev. V primeru neizkoriščenega dela ima kmetija možnost davčno osnovo na ta račun zmanjševati še v naslednjih petih letih po letu vlaganja. Za investiranja, katerih sredstva kmetija prejme iz nepovratnih sredstev s strani proračuna, pa olajšave ni. Predhodna akontacija dohodnine Drugi odstavek 129. člena ZDoh-2 določa predhodno izračunavanje in plačevanje dohodnine od drugih dohodkov. Gre predvsem za kmetijske subvencije, prejete na račun kateregakoli člana kmetije. Akontacija se sicer določi po stopnji:  . 10 % od davčne osnove, v primeru posameznega izplačila večjega od 200 evrov, 0 % od davčne osnove, v primeru posameznega izplačila enakega ali manjšega od 200 evrov.. Akontacija dohodnine 129. člen ZDoh-2 določa za kmetijstvo iz opravljanja pridelave po katastrskem sistemu oziroma pavšalni oceni, stopnjo akontacije dohodnine v višini:  . 10 % od davčne osnove, v kolikor je skupni znesek na posameznega zavezanca enak ali večji od 10 % povprečne plače za predhodno leto; 0 % od davčne osnove, v kolikor je skupni znesek na posameznega zavezanca manjši od 10 % povprečne plače za predhodno leto.. V primeru, da je letna davčna osnova iz 71. člena ZDoh-2 negativna, se šteje, da je davčna osnova enaka nič. Davčni organ odmeri akontacijo dohodnine do 30. marca v določenem letu za predhodno leto. V odmerni odločbi se opravi poračun za predhodno leto in tako določi plačilo obroka akontacije za tekoče leto. Prav tako je na enak način obdavčen nerezident, le da se pri njem upošteva 16% stopnja od dohodka iz OKGD in se šteje kot dokončni davek. Nerezidentu se v odločbi prav tako določi akontacije z naslova prejetih subvencij s področja kmetijstva. Tabela 3 prikazuje kronologijo sprememb plačil, ki so se vštevala v davčno osnovo oziroma so bila oproščena plačila dohodnine in možnost uveljavljanja olajšav z naslova investicij od leta 2005 naprej. 16.

(24) Tabela 3: Kronologija sprememb obdavčitve v okviru OKGD, po ZDoh-1 in ZDoh-2.. Leto. Delež obdavčljivih neposrednih plačil, ki se všteva v davčno osnovo oziroma povprečni znesek na ha. Obdavčitev OMD plačil. Možnost uveljavljanja investicijske olajšave in višina olajšave. 2005. 25 %. DA. NE. 2006. 50 %. DA. NE. 2007. povprečni znesek na ha. DA. NE. 2008. povprečni znesek na ha. NE. NE. 2009. povprečni znesek na ha. NE. 25 %, 30 %. 2010. povprečni znesek na ha ali 50 %. NE. 30 %. 2011. 50 %. NE. 30 %. 2012. 50 %. NE. 40 %. 2013. 50 %. NE. 40 %. 2014. 100 %. NE. 40 %. 2015 in naprej. 100 %, izvzeta zelena komponenta. NE. 40 %. Vir: (Pajntar, 2018, str. 28).. 3.3 Čebelarstvo kot dohodek iz dejavnosti Po 46. členu ZDoh-2 se za dohodek iz dejavnosti upoštevajo prejeti prihodki iz okvira opravljanja registrirane dejavnosti. Gre za podjetniške, poklicne, kmetijske ali druge dejavnosti. Bistvena elementa opredelitve dejavnosti sta:  . trajnost, kadar gre za enkraten ali občasen posel ne moremo govoriti o opravljanju dejavnosti; neodvisnost oziroma samostojnost, zavezanci delujejo za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost, za obveznosti pa jamčijo z vsem svojim premoženjem.. Pomembno je to, da se po 47. členu ZDoh-2 v tako imenovan dohodek iz dejavnosti všteva dohodek iz osnovne OKGD le v primeru, ko se kmetija prostovoljno odloči za ugotavljanje osnove za obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov. Med prihodke se v osnovo za obdavčitev vštevajo tudi prejete subvencije s področja kmetijstva. Po 54. členu ZDoh-2 se kot prihodek iz dejavnosti ne vštevajo:   . dividende, prejete obresti, prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža ali odsvojitve investicijskih kuponov.. 17.

(25) Po tretjem odstavku 48. člena ZDoh-2 se lahko zavezanec odloči za poenostavljen način vodenja evidenc poslovanja, to je z upoštevanjem tako imenovanih normiranih odhodkov, kar je potrebno priglasiti z izpolnjenim obrazcem. Po 59. Členu ZDoh-2 se normirani odhodki upoštevajo v višini 80 % prihodkov, in sicer:  . če v davčnem letu prihodki ne presegajo 50.000 evrov ali če v davčnem letu prihodki ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu najmanj pet mesecev za polni delovni čas zaposlena vsaj ena oseba.. Na podlagi zadnjega davčnega obračuna se določi predhodna akontacija dohodnine in se v tekočem davčnem letu plačuje:  . v mesečnih obrokih (znesek predhodne akontacije presega 400 evrov), v trimesečnih obrokih (znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).. Obroki predhodne akontacije morajo biti poravnani glede na višino akontacije, to je vsak ali vsak tretji mesec, v desetih dneh po dospelosti. Zavezanci, ki se prvič vključijo v podjetništvo, predhodno akontacijo izračunajo sami glede na višino predvideno osnove za obdavčitev (prihodki – odhodki) že ob začetku registracije (Brošura o dohodku iz dejavnosti 2018, str. 4). 3.3.1 Obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov Prvi odstavek 48. člena ZDoh-2 določa, da je osnova za obdavčitev poslovanja registrirane dejavnosti ugotovljena razlika med doseženimi prihodki in odhodki, ki so kot taki nastali v okviru potreb delovanja dejavnosti. Za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov in odhodkov se poleg ZDoh-2 uporablja tudi ZDDPO-2, odvisno od tega, za kakšno vrsto pravnoorganizacijske oblike gre. Po 56. členu ZDoh-2 se poleg davčno priznanih odhodkov iz dejavnosti, v skladu s posebnimi predpisi, kot odhodek prav tako upoštevajo obvezni prispevki za socialno varnost, vezani na socialno zavarovanje zavezanca. 57. člen ZDoh-2 prav tako določa delno priznane odhodke do določenih višin, to so na primer prevoz, malica in službena potovanja. Kot odhodek se po 55. členu ZDoh-2 ne priznajo:    . davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba, dohodnina, odbitni DDV, samoprispevek.. Po 109. členu ZDoh-2 se v davčno osnovo všteva tudi regres za letni dopust, v kolikor le-ta presega 100 % povprečne plače, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja. Po ZDoh-2 ima zavezanec pravico do uveljavljanja znižanja osnove za obdavčitev z določenimi olajšavami, na primer iz naslova vlaganj v raziskave, investicij, zaposlovanja, 18.

(26) dodatnega pokojninskega zavarovanja in donacij, pod določenimi pogoji in do določene višine. Enostavno računovodstvo Po 73. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) lahko zavezanec iz kategorije dohodka iz dejavnosti vodi sam poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva. V tem primeru ne sme presegati dveh od treh določil:   . povprečno število delavcev ne presega tri, letni prihodki so nižji od 50.000 evrov, povprečna vrednost aktive ne presega 25.000 evrov.. Dvostavno računovodstvo V kolikor podjetnik presega merila iz prejšnjega odstavka, se morajo poslovni dohodki iz dejavnosti, po 54. Členu ZGD-1, evidentirati po določilih o dvostavnem knjigovodstvu. Sicer pravila o računovodenju določajo slovenski računovodski standardi (SRS). Na podlagi evidentiranih poslovnih dohodkov je potrebno v treh mesecih po koncu zadnjega poslovnega leta sestaviti in oddati letno poročilo o uspešnosti poslovanja. Akontacija dohodnine Po 128. členu ZDoh-2 se akontacija dohodnine pri dohodku iz dejavnosti, katere davčna osnova se ugotavlja po metodi dejanskih odhodkov, izračuna od davčne osnove, katero lahko poleg odhodkov iz dejavnosti zmanjšujemo še z davčnimi olajšavami. Na podlagi stopenj dohodnine izračunamo višino dohodnine, od katere se odmeri akontacija. Ne glede na prejšnji odstavek se pri kmečkem gospodinjstvu iz naslova OKGD, ki se je odločilo za spremljanje dejanskih prihodkov in odhodkov, lahko akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji akontacije dohodnine. Pri povprečni stopnji se davčna osnova razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmetije, vključenih v obvezno in invalidsko zavarovanje. 3.3.2 Obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov Pri ugotavljanju obdavčitve dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov gre za cedularno obliko obdavčitve. Dohodek iz tega naslova se obdavči s fiksno 20% stopnjo in pomeni dokončen davek. 73. člen ZGD-1 normiranca ne obvezuje do vodenja poslovnih odhodkov in sestave letnega poročila. Voditi pa mora zanj obvezne evidence, ki so načeloma enostavne, tako da si normiranec davčni obračun lahko izdela sam. Po 48. členu ZDoh-2 lahko zavezanec priglasi tako imenovane normirane odhodke v višini 80 % prihodkov, v kolikor prihodki v koledarskem oziroma v davčnem letu ne presegajo 50.000 evrov oz. 100.000 evrov, kadar je pri zavezancu za polni delovni čas zaposlena vsaj ena. 19.

(27) oseba. Velja tudi za dopolnilne in kmetijske dejavnosti, ki ne morejo biti obdavčene po katastrskem sistemu. Ne glede na prejšnji odstavek pa v primeru kmetije iz naslova OKGD, ki ugotavlja osnovo obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov, prihodki ne smejo presegati 100.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmetije, vključenega v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju PIZ). To pomeni, da v primeru dveh zavarovancev sme nosilec uveljavljati normirane odhodke do višine 200.000 evrov letnega prihodka. Ne glede na prejšnji odstavek pa štirinajsti odstavek 48. člena ZDoh-2 določa, da zavezanec v primeru, kadar prihodki v povprečju dveh zaporednih predhodnih let presežejo 150.000 evrov oziroma 150.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmetije, izgubi pravico do uveljavljanja normiranih odhodkov in je tako dolžan ugotavljati dejanske odhodke. Izjema je v primeru, da je zavezanec na novo začel z opravljanjem dejavnosti. Kot začetnik sme tako v prvem kot tudi v drugem letu (v kolikor je začel s poslovanjem zadnjih šest mesecev prvega leta) ugotavljati normirane odhodke ne glede na višino prihodkov. V davčno osnovo se torej iz naslova normiranih odhodkov všteva 20 % prihodkov, pri čemer velja načelo obračunane in ne plačane realizacije. Med prihodke se poleg prihodkov od prodaje vštevajo tudi vsa prejeta plačila z naslova ukrepov kmetijske politike. Normiranci nimajo pravice zniževanja osnove obdavčitve z raznimi olajšavami, prispevki za socialno varnost prav tako ne znižujejo davčne osnove. Investicijske podpore se vključujejo v časovne razmejitve. Po 304. členu ZDavP-2 se morata priglasitev in določitev nosilca dejavnosti, ki ugotavlja davčno osnovo po dejanskih ali normiranih odhodkih, iz naslova OKGD, opraviti pri davčnem organu, in sicer do 31. oktobra za naslednje koledarsko leto. Za druge dejavnosti je to možno kadarkoli med letom, ko se začnejo opravljati. Za naslednja leta se priglasitev opravi z obrazcem obračuna akontacije dohodnine od doseženega dohodka, podaljšanje pa je samodejno. Zavezanec pa mora sam preverjati ali še izpolnjuje pogoje za uveljavljanje normiranih odhodkov.. 20.

(28) 4 IZRAČUN OBDAVČITVE ČEBELARSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA S POLJSKO IN MADŽARSKO Letna davčna osnova Po 109. členu ZDoh-2 se v osnovo za obdavčitev všteva dohodek, pridobljen v davčnem letu. Pri tem se regres za letni dopust všteva le v primeru, da le-ta presega 100 % povprečne mesečne plače za leto, za katero se dohodnina odmerja. Po 119. členu ZDoh-2 se dohodnina odmeri od dobljene razlike med letno davčno osnovo in zneski olajšav. Dohodnina se odmeri glede na stopnjo, kot je prikazano v tabeli 7, na strani 24. Ne velja za dohodek iz dejavnosti, katere zavezanec ugotavlja normirane odhodke (cedularna obdavčitev). Za dohodke, pridobljene v okviru OKGD, se osnova za obdavčitev, ugotovljena po dejanskih odhodkih, prav tako zmanjša za plačane prispevke, v kolikor so le-ti za zavezanca obvezni. V primeru, da je letna davčna osnova iz naslova OKGD negativna, je osnova za obdavčitev enaka nič, kar pomeni, da dosežen dohodek ni obdavčen. Splošna olajšava Kot prikazuje Tabela 4, se po 111. členu ZDoh-2 vsakemu rezidentu, v kolikor že drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave, prizna splošna olajšava. Po 113. členu ZDoh-2 velja tudi kot posebna osebna olajšava za dohodke dijakov ali študentov, na podlagi napotnice. Tabela 4: Splošna olajšava po ZDoh-2. Vrsta zavezanca. Dosežen dohodek v evrih nad. Splošna olajšava v evrih. do. Vsi zavezanci (razen tistih, za katere že nekdo drug uveljavlja olajšavo za vzdrževanega družinskega člana). -. ne glede na višino dohodka. 3.302,70. Za zavezance od dohodka iz naslova dohodka iz zaposlitve ali dohodka iz dejavnosti po dejanskih stroških. -. 11.166,37. 3.302,70 + 3.217,12 = 6.519,82. 13.316,83. 3.302,70 + (19.922,15 – 1,49601 x skupni dohodek). Za zavezance od dohodka iz naslova dohodka iz zaposlitve ali dohodka iz dejavnosti po dejanskih stroških. 11.166,37. Osebne olajšave Tabela 5 prikazuje nekatere osebne olajšave, kot jih določa 112. člen ZDoh-2.. 21.

(29) Tabela 5: Osebne olajšave po ZDoh-2. Namen. Osebna olajšava v evrih. Invalidu s 100% telesno okvaro. 14.971. Prejemniku pokojnine iz obveznega PIZ. 13 % odmerjene pokojnine. Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane Tabela 6 prikazuje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, kot jih določa 114. člen ZDoh-2. Tabela 6: Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane po ZDoh-2. Namen. Olajšava v evrih. Za prvega vzdrževanega otroka. 2.066. Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. 7.486. Za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana. 2.066. Za drugega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke poveča za. 180. Za tretjega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke poveča za. 1.680. Za četrtega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke poveča za. 3.180. Za petega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke poveča za. 4.680. Za nadaljnje vzdrževane otroke se olajšava iz 1. in 2. točke poveča dodatno še za. 1.500. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Po 117. členu ZDoh-2 se zavezancu, ki je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovan, lahko upošteva davčna olajšava iz tega naslova, največ do višine 2.390 evrov. Stopnje dohodnine Tabela 7 prikazuje stopnje dohodnine, kot jih določa ZDoh-2 v 122. členu.. 22.

(30) Tabela 7: Stopnje dohodnine po ZDoh-2. Če znaša neto letna osnova v € nad do 8.021,34 8.021,34 20.400,00 20.400,00 48.000,00 48.000,00 70.907,20. 1.283,41 4.625,65 14.009,65. 70.907,20. 22.943,46. znaša dohodnina v €. + + +. 16 % 27 % 34 % 39 %. nad nad nad. 8.021,34 20.400,00 48.000,00. +. 50 %. nad. 70.907,20. Vir: (ZDoh-2, 2019, 122. člen).. Prispevki za socialno varnost Nosilci kmetije zase in za člane kmetijskega gospodinjstva vložijo prijavo v socialno zavarovanje. V kolikor ob vložitvi prijave dosegajo cenzus dohodka, so obvezani za plačevanje PIZ. Minimalna in maksimalna višina prispevkov je določena v skladu s predpisi. Minimalna osnova za prispevke za leto 2019, preračunana glede na višino 60 % mesečne povprečne plače iz leta 2018, znaša 1.008,93 evrov (FURSb 2019). Po 17. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) prispevke obvezno plačujejo zdravstveno sposobni kmetje, čigar dohodki kmetijske dejavnosti na člana kmetije dosegajo najmanj 60 % letne povprečne plače. Od višine osnove se obračunajo in plačajo vrste prispevkov po določenih stopnjah. Prispevke iz tega naslova je potrebno poravnati najkasneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Tabela 8 prikazuje vrste in stopnje prispevkov za kmete, v okviru obveznega PIZ. Tabela 8: Vrste in stopnje prispevkov za kmete, obvezno vključene v PIZ. Vrsta prispevka. Stopnja prispevka. za PIZ. 15,50 %. za zdravstveno zavarovanje. 6,36 %. za starševsko varstvo. 0,20 %. za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. 0,53 %. Skupaj. 22,59 % Vir: (Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 2018, str. 10).. Odmera dohodnine Po 123. členu ZDoh-2 dohodnino odmeri davčni pristojni organ. Le-ta izda odločbo o višini plačila obveznosti za predhodno davčno leto. Od odmerjene dohodnine se odšteje akontacija – to je že med letom plačana obveznost. V primeru, da je višina dohodnine višja kot med. 23.

(31) letom plačana akontacija, zavezanec razliko doplača. In obratno, v primeru preplačane višine obveznosti pa zavezanec razliko prejme nazaj.. 4.1 Primerjalni izračun obdavčitve čebelarske dejavnosti Enotnega odgovora, kateri izmed možnih načinov obdavčitve je za zavezance najugodnejši, ni. To je odvisno od vsakega posameznega primera. Sicer je za večino kmetij še vedno najugodnejša in najpreprostejša oblika vodenja dejavnosti po sistemu katastrskega dohodka (Pajntar 2018, str. 21). V Tabeli 9 in Tabeli 10 sledita primerjalna izračuna (1 in 2) obdavčitve čebelarske dejavnosti. Ob predpostavki, da gre za čebelarja iz okvira OKGD, ki prejema dohodek samo iz te dejavnosti, smo med seboj primerjali:   . obdavčitev čebelarja na podlagi pavšalne ocene na panj – sistem katastrskega dohodka, obdavčitev čebelarja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, obdavčitev čebelarja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.. V prvem primeru (Tabela 9) gre za čebelarja, ki čebelari stacionarno z 80 panji tipa AŽ. Ob tem denimo letno, z gospodarnimi čebeljimi družinami, povprečno dosega 1.008 kg medu in okrog 50 kg cvetnega prahu (MKO 2013, str. 6). Iz naslova prodaje medu in cvetnega prahu je bilo glede na priporočene cene za čebelje pridelke, v kolikor smo vse izdelke tudi prodali, na letni ravni realiziranih 16.200 evrov prihodkov (CZS 2019). V drugem primeru (Tabela 10) gre za čebelarja, ki čebelari na enak način kot čebelar v prvem primeru, le da ima obsežnejšo dejavnost in čebelari s 160 panji, ob tem pa dosega 30.700 evrov prihodkov. V danih primerih primerjalna izračuna pokažeta ugoden vpliv za čebelarja tako pri obdavčitvi po pavšalni oceni na panj – sistem katastrskega dohodka kot tudi pri registrirani dejavnosti z upoštevanjem dejanskih odhodkov. Do obdavčitve dejavnosti je v obeh primerih prišlo le pri čebelarju normirancu – cedularna obdavčitev po 4% stopnji od vseh dohodkov (oziroma 20% stopnja obdavčitve od 20 % upoštevanih dohodkov). Iz analize vrednosti postavk (Tabela 9 in 10) pri ugotavljanju višine obdavčitve po dejanskih odhodkih vidimo, da čebelarska dejavnost sicer dosega okrog 80 % odhodkov – to je kolikor se jih prizna normirancu. Vendar, ker se normirancu ne upoštevajo olajšave, se ta oblika zaradi dokaj visokih dejanskih odhodkov čebelarju v nobenem primeru ne izplača. Pri obeh tabelah (Tabela 9 in 10) nismo navedli zneska obdavčljive kmetijske subvencije, saj so le-te pri čebelarski dejavnosti redkost. Obdavčljive subvencije pridejo bolj v poštev pri nekaterih drugih kmetijskih dejavnostih in na primer pri mladih prevzemnikih kmetije. V Tabeli 9 čebelar sicer ni obvezen plačnik prispevkov, vendar ker smo navedli, da gre za čebelarja, ki se preživlja le s to dejavnostjo, se nam je to postavko zdelo smiselno upoštevati.. 24.

(32) Tabela 9: Primerjalni izračun obdavčitve čebelarske dejavnosti (1). Ugotavljanje davčne osnove (v EUR) Zap. št.. Katastrski dohodek (pavšalna ocena na panj) (v EUR). Dejanski prihodki. Dejanski prihodki. Dejanski odhodki. Normirani odhodki. PRIHODKI 1. Pavšalna ocena na panj (katastrski dohodek) Prihodki od prodaje pridelkov iz naslova OKGD. 357,20. /. /. /. 16.200,00. 16.200,00. 3. Drugi dohodki – obdavčljive kmetijske subvencije. /. /. /. 4. Skupaj prihodki (1 + 2 + 3). 357,20. 16.200,00. 16.200,00. 2. ODHODKI 5. Material. /. 3.283,20. /. 6. Storitve. /. 2.405,94. /. 7. Amortizacija. /. 4.500,00. /. 8. Finančni odhodki. /. 100,00. /. 9. Prispevki za socialno varnost. 2.735,00. 2.735,00. 2.735,00. 10. Drugi odhodki. /. /. /. 11. Skupaj odhodki (5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10). 2.735,00. 13.024,14. /. 12. Davčno nepriznani odhodki. 2.735,00. /. 2.735,00. 13. Davčno priznani odhodki (1112). /. 13.024,14. /. Davčno priznani odhodki v višini 80 % (normirani odhodki). /. /. 12.960,00. 14. DAVČNA OSNOVA (4-13). 357,20. 3.175,86. 3.240,00. 15. Olajšava za investiranje. 200,00. 200,00. /. 25.

(33) 16. Osnova za dohodnino. 157,20. 2.975,86. /. 17. Splošna olajšava. 0. 2.975,86. /. 18. Olajšava za vzdrževanega družinskega člana (en otrok). 0. /. /. 19. OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE (16-17-18). 0. 0. 3.240,00. 20. Akontacija dohodnine. 0. 0. 648,00. 21. Obračunana in plačana akontacija dohodnine. 0. 0. 600,00. 22. ZA PLAČILO. /. /. 48,00. 23. ZA VRAČILO. /. /. 0. Tabela 10: Primerjalni izračun obdavčitve čebelarske dejavnosti (2). Ugotavljanje davčne osnove (v EUR) Zap. št.. Katastrski dohodek (pavšalna ocena na panj). Dejanski prihodki. Dejanski prihodki. Dejanski odhodki. Normirani odhodki. PRIHODKI 1. Pavšalna ocena na panj (katastrski dohodek) Prihodki od prodaje pridelkov iz naslova OKGD. 1.071,60. /. /. /. 30.700,00. 30.700,00. 3. Drugi dohodki – obdavčljive kmetijske subvencije. /. /. /. 4. Skupaj prihodki (1 + 2 + 3). 1.071,60. 30.700,00. 30.700,00. 2. ODHODKI 5. Material. /. 6.156,00. /. 6. Storitve. /. 5.005,50. /. 7. Amortizacija. /. 9.219,17. /. 8. Finančni odhodki. /. 500,00. /. 26.

(34) 9. Prispevki za socialno varnost. 2.735,00. 2.735,00. 2.735,00. 10. Drugi odhodki. /. 500,00. /. 11. Skupaj odhodki (5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10). 2.735,00. 24.115,67. /. 12. Davčno nepriznani odhodki. 2.735,00. 200,00. 2.735,00. 13. Davčno priznani odhodki (11-12). /. 23.915,67. /. Davčno priznani odhodki v višini 80 % (normirani odhodki). /. /. 24.560,00. 14. DAVČNA OSNOVA (4-13). 1.071,60. 6.784,33. 6.140,00. 15. Olajšava za investiranje. 200,00. 200,00. /. 16. Osnova za dohodnino. 871,60. 6.584,33. 6.140,00. 17. Splošna olajšava. 871,60. 6.519,82. /. 18. Olajšava za vzdrževanega družinskega člana (en otrok). 0. 64,51. /. 19. OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE (16-17-18). 0. 0. 6.140,00. 20. Akontacija dohodnine. 0. 0. 1.228,00. 21. Obračunana in plačana akontacija dohodnine. 0. 0. 1.200,00. 22. ZA PLAČILO. /. /. 28,00. 23. ZA VRAČILO. /. /. /. 4.2 Obdavčitev čebelarske dejavnosti na Poljskem in Madžarskem Kmetijstvo običajno velja za sektor, ki ga je zelo težko obdavčiti. Na davčne sisteme vplivajo tako gospodarski, socialni sistemi kot tudi politične prednostne naloge javne politike vsake posamezne države. Ti sistemi so kljub številnim spremembam še vedno pomanjkljivi in zahtevajo nenehne spremembe prilagajanja novim gospodarskim razmeram. V večini držav članic EU so načela, ki urejajo obdavčitev kmetijstva, podobna tistim v drugih gospodarskih sektorjih, vendar pa imajo kmetje veliko davčnih ugodnosti (Soliwoda, M. & PawlowskaTyszko, J. 2014, str. 106). V nalogi smo se odločili za primerjavo obdavčitve čebelarske dejavnosti s Poljsko (okrog 62.000 čebelarjev) in Madžarsko (okrog 21.000 čebelarjev), ki sta glede količine. 27.

(35) proizvedenega medu v EU po statističnih podatkih takoj za Romunijo in Nemčijo v letu 2017 in 2018 zasedli tretje in četrto mesto (EC 2019, str. 11). Na Poljskem naj bi imeli najugodnejši davčni sistem za kmete v EU, na Madžarskem pa je za kmete trenutno veljavna 15 % stopnja obdavčitve (Kireyeva 2016, str. 183). Pretvornik valut za lažje preračunavanje v nadaljevanju naloge:  . Poljska valuta se imenuje poljski zlot (PLN) in v razmerju z evrom znaša 1 EUR = 4,31 PLN. Madžarska valuta se imenuje madžarski forint (HUF) in v razmerju z evrom znaša 1 EUR = 325,35 HUF (Tečaj evro, 2019).. Poljska V splošnem na Poljskem kmetijsko proizvodnjo večinoma izvajajo tradicionalne družinske kmetije, med njimi več kot 50 % kmetov prideluje predvsem za lastno uporabo. Ocenjujejo, da je le okrog 14 % kmetij sposobnih v zadostni meri prispevati k proizvodnemu potencialu in dati osnovo kmetijskemu sektorju (Lamfalusi et al. 2014, str. 77). Na Poljskem kmetijski dohodek ni obdavčen v splošnem sistemu obdavčitve, ampak ima tako kot na primer Avstrija, Nemčija, Francija in Italija poseben davčni sistem. Gre za ločene davčne predpise, katerih namen je znižanje njihovega davčnega bremena. Poljski kmetijski davek uporablja precej zapletene pavšalne stopnje, ki se redko uporabljajo v sodobnih davčnih sistemih. Vlada določa višino davka z umetnim indeksom glede na ceno rži. Najpomembnejša elementa obdavčitve kmetijstva na Poljskem predstavljata kmetijski davek in dohodnina. Pri tem je kmetijski davek osnovna oblika, dohodnina pa posebna oblika za določene dele kmetijstva, ki se nanašajo le na tako imenovan "kmetijski sektor". Kmetje torej ne plačujejo davka na prejeti kmetijski dohodek. Kmetijski davek se obračuna glede na površino zemljišča, vpisanega v zemljiško knjigo kot njivo ali obdelovalno zemljišče, namenjeno kmetijski dejavnosti, ki ga ponavadi plača lastnik zemljišča. V letu 2015 je pavšalna obdavčitev kmetov znašala približno 3,4 evra na hektar (Szlezak-Matusewicz 2018, str. 50–51). Na Poljskem morajo čebelarji, ki se profesionalno ukvarjajo s to dejavnostjo, čebelariti z najmanj 81 čebeljimi družinami. Kar se tiče davkov, pa se obdavči čebelar, ki ima tako imenovan »posebni oddelek« in presega 868 čebeljih družin. Obdavčitev se nanaša na dohodek brez možnosti odbitnih stroškov in pri eni čebelji družini znaša 3,56 PLN. Zmnožek višine 868 čebeljih družin in 3,56 PLN je tako enako meji letnega zneska oprostitve osebnega dodatka (868 x 3,56 = 3.090,08 PLN oziroma 717,79 EUR). Prav tako na Poljskem obstaja ločena, tako imenovana kmetijska shema socialnega zavarovanja, v kateri so premije za socialno zavarovanje veliko nižje od običajnih shem. Socialno in zdravstveno zavarovanje za čebelarja s »posebnim oddelkom« znaša 277 PLN (64,24 EUR) na mesec, kar je v primerjavi z nekmetijsko poslovno dejavnostjo 431,18 PLN mesečno prvi dve leti ob začetnem zagonu oziroma 1.042,46 PLN po tem obdobju veliko manj. Čebelarji, ki ne vodijo posebnega oddelka, niso zavezani k plačevanju zavarovanja.. 28.

Figure

Updating...

References

Updating...