Outdoor advertising in the case of brand Coca-Cola

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Diplomski projekt. ZUNANJE OGLAŠEVANJE NA PRIMERU BLAGOVNE ZNAMKE COCA-COLA. September 2015. Vanesa Justinek.

(2) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Diplomski projekt. ZUNANJE OGLAŠEVANJE NA PRIMERU BLAGOVNE ZNAMKE COCA-COLA Outdoor advertising in the case of brand Coca-Cola. Kandidat: Vanesa Justinek Študijski program: Poslovna ekonomija Študijska usmeritev: Marketing Mentor: prof. dr. Bruno Završnik Jezikovno pregledala: Nataša Purkat Študijsko leto: 2014/2015. Maribor, september 2015.

(3) ZAHVALA Kandidatka Vanesa Justinek, smer študija Marketing in program Poslovna ekonomija, se zahvaljujem mentorju dr. Brunu Završniku za pomoč in podporo pri diplomski nalogi..

(4) POVZETEK V diplomskem projektu z naslovom Zunanje oglaševanje na primeru blagovne znamke Coca-Cola pojasnjujem predvsem oglase, ki so zunaj zaprtih prostorov. Zunanje oglaševanje je oblika tržnega komuniciranja in plačana oblika oglaševanja, ki poteka prek sredstev javnega obveščanja. V to obliko oglaševanja spadajo veleplakati (jumbo plakati), mali panoji (city panoji), digitalni panoji, polepitve na prevoznih sredstvih, oglasni stebri, transparenti nad voziščem, obešanke in oglasni stolpi. V prvem, teoretičnem delu sem predstavila pomen zunanjega oglaševanja, njegove prednosti in slabosti. Obravnavala sem tudi vprašanje, kako oglaševanje vpliva na promet in kako na okolje, v smislu razsvetljave. Na kratko sem opisala stroške in značilnosti dobrih oglasov ter zgodovino oglaševanja. V drugem, teoretičnem delu sem predstavila podjetje Coca-Cola. Kokakolo je po naključju odkril farmacevt John Stith Pemberton v ZDA. Želel je posnemati francoskega izumitelja, ki je prvi napravil vino iz koke, vendar mu v Ameriki niso dovolili proizvodnje alkoholne pijače, zato se je odločil za brezalkoholno. Pemberton je sestavine naročal iz več krajev in jih preizkušal v raznih kombinacijah. Tako je v kotlu zvaril preparat, ki je osnovni recept izdelave kokakole. Recept je še danes najbolj varovana in slavna formula na svetu. Družba The Coca-Cola Company ima več kot 300 partnerskih polnilnic, ki ponujajo več kot 3300 pijač. Polnilnice so lahko odpirali samo tam, kjer je bila visokokakovostna voda. Predstavila sem zgodovino poslovanja in podjetje Coca-Cola v Sloveniji ter opisala najpopularnejše oglase, kot so Coca-Colin Božični tovornjak, ki izhaja iz ZDA in sega v leto 1995. V tovornjaku že od vsega začetka potuje Božiček. Naštela sem izdelke Coca-Cole (Coca-Cola light, Fanta, Sprite, Schwepps, Nestea) ter na kratko opisala sestavine v teh pijačah. V tretjem delu sem opravila raziskavo z anketnim vprašalnikom, tega pa analizirala po vprašanjih. Anketirala sem 80 naključnih oseb, starih od 14 do 81 let, z različnimi poklici in stopnjami izobrazbe, med temi je bilo 50 žensk in 30 moških. Z anketo sem ugotovila mnenje ljudi o nekaterih Coca-Colinih oglasih, ki so bili objavljeni v tujini. Nekaj vprašanj sem postavila o Coca-Coli, nekaj pa je bilo splošnih o zunanjem oglaševanju. Dobila sem različne odgovore. Zadnje, 12. vprašanje sem postavila nekoliko splošno in preverila, kaj raje pijejo, vodo ali kokakolo. Večina jih je odgovorila vodo, kar se mi zdi glede na snovi v kokakoli, ki sem jih na kratko opisala, zelo dober podatek. Tako se raje odločijo za bolj zdravo osvežitev. Zanimiv podatek je še bil, da jih je večina slišala za Coca-Colin tovornjak, ko je bil na turneji po Sloveniji, nekaj jih ga je tudi videlo. Ključne besede: oglaševanje, zunanji oglasi, promet, okolje, Coca-Cola, Coca-Colini oglasi.

(5) ABSTRACT The thesis, entitled Outdoor advertising through the example of the Coca-Cola trademark, discusses adverts on outdoor sites rather than indoor. Outdoor advertising is a type of payable marketing communication that relies on mass media. This type of advertising includes: billboards, small boards, digital billboards, vehicle wraps, advertising columns, over-the-street banners and lamp-post adverts. The first theoretical part touches on the significance of outdoor advertising, its advantages and disadvantages. It also examines its influence on traffic and the environment in terms of lighting. Moreover, it briefly describes related costs, the characteristics of good adverts and the history of advertising. The second theoretical part deals with the company Coca-Cola. John Stith Pemberton from the US discovered Coca-Cola by accident. His goal was to imitate a French inventor who was the first to create coca leaf wine. However, America at that time enforced prohibition on the production of alcohol, so he opted for an alcohol-free version. Pemberton ordered the ingredients from different places and tested various combinations. He then brewed a sample that constitutes the basic recipe for Coca-Cola, which remains the world's most guarded and famous formula. The Coca-Cola Company has over 300 bottling partners that offer more than 3,300 beverages. Its bottling partners could operate only in places with excellent water quality. The thesis provides insight into the history of Coca-Cola's business and its Slovene branch and describes some of the most popular adverts, such as the Christmas truck that has started touring in the US in 1995. Santa Claus has been travelling with the truck since the very beginning. The thesis also lists Coca-Cola's products (Coca-Cola light, Fanta, Sprite, Schwepps, Nestea) and briefly describes their ingredients. As for the third part of the thesis, it contains a survey questionnaire and its thorough analysis. A total of 80 randomly selected people aged from 14 to 81 from different professions and levels of education took part in the survey. The sample comprised 50 women and 30 men. The goal was to determine their opinion about different CocaCola's adverts that were published abroad. The questions were related to Coca-Cola and to outdoor advertising in general. Their answers and opinions were diverse. The 12th and the last question was: What do you prefer, water or Coca-Cola? The majority said water, which is a good result, considering the described ingredients contained in Coca Cola. This means that they opt for a healthier refreshment drink. It was interesting to see that the majority of the respondents had heard about Coca-Cola's truck when it toured Slovenia and some of them even spotted it. KEYWORDS: ADVERTISING, OUTDOOR ADVERTS, TRAFFIC, ENVIRONMENT, COCACOLA, COCA-COLA'S ADVERTS..

(6)

(7) KAZALO 1. UVOD ________________________________________________________________________________ 1. 1.1 1.2 1.3. Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 1 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 1. 2. ZUNANJE OGLAŠEVANJE ___________________________________________________________ 2. 2.1 Pomen zunanjega oglaševanja ______________________________________________________ 2 2.2 Vrste zunanjih oglasov in njihova tehnična struktura ____________________________________ 2 2.3 Značilnosti kakovostnih oglasov _____________________________________________________ 5 2.3.1 Prednosti in slabosti zunanjih oglasov ____________________________________________ 5 2.3.2 Nadzor stroškov in časa zunanjega oglaševanja ____________________________________ 6 2.4 Zgodovina zunanjega oglaševanja v Sloveniji __________________________________________ 6 2.5 Oglaševanje in promet_____________________________________________________________ 7 2.5.1 Objekti za oglaševanje ________________________________________________________ 7 2.5.2 Vpliv oglaševanja na udeležence v prometu _______________________________________ 7 2.6 Vpliv oglaševanja na okolje _________________________________________________________ 7 2.6.1 Vpliv oglaševanja na okolje in živali ______________________________________________ 8 2.6.2 Pretirano osvetljevanje ________________________________________________________ 8 2.6.3 Zunanje oglaševanje, korupcija in ekonomska rast __________________________________ 8. 3. BLAGOVNA ZNAMKA COCA-COLA ________________________________________________ 9. 3.1 Zgodovina oglaševanja Coca-Cole____________________________________________________ 9 3.1.1 Začetki zunanjega oglaševanja __________________________________________________ 9 3.1.2 Zgodovina božičnega tovornjaka _______________________________________________ 10 3.1.3 Coca-Colin Božiček __________________________________________________________ 10 3.1.4 Prihodnost Coca-Cole ________________________________________________________ 11 3.2 Coca-Cola v Sloveniji _____________________________________________________________ 11 3.3 Izdelki podjetja Coca-Cola HBC Slovenija _____________________________________________ 12 3.4 Oglaševanje Coca-Cole v Sloveniji __________________________________________________ 12 3.4.1 Prvi božični tovornjak po Sloveniji ______________________________________________ 12 3.5 Sestavine kokakole in njihovi vplivi na zdravje ________________________________________ 13. 4. PREPOZNAVNOST ZUNANJEGA OGLAŠEVANJA COCA COLE ________________ 14. 4.1. Analiza anketnega vprašalnika _____________________________________________________ 14. 5. SKLEP ______________________________________________________________________________ 30. LITERATURA IN VIRI __________________________________________________________________ 31. KAZALO SLIK SLIKA 1: PRVI OGLAS COCA-COLE ................................................................................................................. 9 SLIKA 2: OGLAS IZ LETA 1889 ....................................................................................................................... 9 SLIKA 3: COCA-COLIN BOŽIČEK ................................................................................................................... 11. i.

(8) KAZALO GRAFOV GRAF 1: SPOL ANKETIRANCEV.................................................................................................................... 14 GRAF 2: SPOL ANKETIRANCEV.................................................................................................................... 15 GRAF 3: STOPNJA IZOBRAZBE..................................................................................................................... 15 GRAF 4: KAJ NAJPREJ POMISLITE, KO VIDITE OGLAS ZA COCA-COLO? ....................................................... 17 GRAF 5: OGLAS ZA COCA-COLO, KI JE OSTAL V SPOMINU .......................................................................... 18 GRAF 6: KATERI OGLAS OD NAVEDENIH SE VAM JE NAJBOLJ VTISNIL V SPOMIN? .................................... 18 GRAF 7: KAJ VAS PRI ZUNANJEM OGLAŠEVANJU NAJBOLJ PRITEGNE? ..................................................... 19 GRAF 8: ALI VAM JE OGLAS ZA COCA-COLO VŠEČ? .................................................................................... 20 GRAF 9: ALI BI SE NA PODLAGI OGLASA ODLOČILI ZA NAKUP COCA COLE? .............................................. 22 GRAF 10: ALI VAS JE SAMA IZVIRNOST OGLASA PRITEGNILA? ................................................................... 22 GRAF 11: KOLIKO DENARJA NA MESEC PORABITE ZA NAKUP COCA-COLE? ............................................... 23 GRAF 12: NA KATERO VRSTO OGLASA STE NAJBOLJ POZORNI, KO VOZITE ALI STE V VOZILU? .................. 24 GRAF 13: NA KAJ POMISLITE, KO SLIŠITE BESEDNO ZVEZO COCA-COLA? .................................................. 24 GRAF 14: PRIMERJALNI GRAF ..................................................................................................................... 25 GRAF 15: ALI SO VAS MED VOŽNJO KDAJ ZMOTILI SVETLIKAJOČI NAPISI NA REKLAMNIH PANOJIH, KI STOJIJO OB CESTI? (ŽENSKE) ............................................................................................................. 25 GRAF 16: ALI SO VAS MED VOŽNJO KDAJ ZMOTILI SVETLIKAJOČI NAPISI NA REKLAMNIH PANOJIH, KI STOJIJO OB CESTI? (MOŠKI) .............................................................................................................. 26 GRAF 17: ALI SO VAS MED VOŽNJO KDAJ ZMOTILI SVETLIKAJOČI NAPISI NA REKLAMNIH PANOJIH, KI STOJIJO OB CESTI? (SKUPAJ) ............................................................................................................. 26 GRAF 18: ALI STE SLIŠALI ZA PRVO BOŽIČNO TURNEJO PO SLOVENIJI, KO JE S COCA-COLINIM TOVORNJAKOM PO VSEH REGIJAH SLOVENIJE POTOVAL BOŽIČEK S PALČKOM? .............................. 27 GRAF 19: KO SE ODLOČITE ZA OSVEŽILNO PIJAČO, KAJ RAJE IZBERETE? (ŽENSKE) .................................... 28 GRAF 20: KO SE ODLOČITE ZA OSVEŽILNO PIJAČO, KAJ RAJE IZBERETE? (MOŠKI) ..................................... 28 GRAF 21: KO SE ODLOČITE ZA OSVEŽILNO PIJAČO, KAJ RAJE IZBERETE? (SKUPAJ) .................................... 28 GRAF 22: KO SE ODLOČITE ZA OSVEŽILNO PIJAČO, KAJ RAJE IZBERETE? (PO STAROSTI) ........................... 28. KAZALO TABEL TABELA 1: SPOL ANKETIRANCEV ................................................................................................................ 14 TABELA 2: STAROST ANKETIRANCEV .......................................................................................................... 15 TABELA 3: STOPNJA IZOBRAZBE ................................................................................................................. 16 TABELA 4: POKLICI ...................................................................................................................................... 16 TABELA 5: KAJ NAJPREJ POMISLITE, KO VIDITE OGLAS ZA COCA-COLO? ................................................... 17 TABELA 6: OGLAS ZA COCA-COLO, KI JE OSTAL V SPOMINU ...................................................................... 18 TABELA 7: KATERI OGLAS OD NAVEDENIH SE VAM JE NAJBOLJ VTISNIL V SPOMIN?................................. 19 TABELA 8: KAJ VAS PRI ZUNANJEM OGLAŠEVANJU NAJBOLJ PRITEGNE? .................................................. 19 TABELA 9: ALI VAM JE OGLAS ZA COCA-COLO VŠEČ? ................................................................................. 21 TABELA 10: ALI BI SE NA PODLAGI OGLASA ODLOČILI ZA NAKUP COCA COLE? ......................................... 22 TABELA 11: ALI VAS JE SAMA IZVIRNOST OGLASA PRITEGNILA? ................................................................ 23 TABELA 12: KOLIKO DENARJA NA MESEC PORABITE ZA NAKUP COCA-COLE? ........................................... 23 TABELA 13: NA KATERO VRSTO OGLASA STE NAJBOLJ POZORNI, KO VOZITE ALI STE V VOZILU? .............. 24 TABELA 3: NA KAJ POMISLITE, KO SLIŠITE BESEDNO ZVEZO COCA-COLA? ................................................. 25 TABELA 15: ALI SO VAS MED VOŽNJO KDAJ ZMOTILI SVETLIKAJOČI NAPISI NA REKLAMNIH PANOJIH, KI STOJIJO OB CESTI? ............................................................................................................................ 26 TABELA 16: ALI STE SLIŠALI ZA PRVO BOŽIČNO TURNEJO PO SLOVENIJI, KO JE S COCA-COLINIM TOVORNJAKOM PO VSEH REGIJAH SLOVENIJE POTOVAL BOŽIČEK S PALČKOM? .............................. 27 TABELA 17: KO SE ODLOČITE ZA PIJAČO, KAJ RAJE IZBERETE? ................................................................... 29.

(9) 1 UVOD 1.1 Opis področja in opredelitev problema Zunanje oglaševanje je vrsta oglaševanja, pri kateri podjetja oglašujejo zunaj zaprtih prostorov. Gre za oglase, ki se pojavljajo na veleplakatih (imenovani tudi jumbo plakati), malih panojih (imenovani tudi city panoji), digitalnih panojih, na prevoznih sredstvih in podobno. Osnovni namen zunanjega oglaševanja je izpostavljenost potrošnikov oglasnim sporočilom. Po večini podjetja za oglaševanje izberejo organizacijo, ki se z oglaševanjem ukvarja že dalj časa in stvar resnično obvlada. Seveda pa so sredstva za oglaševanje v podjetju omejena, zato morajo z njimi pravilno ravnati.. 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave Namen diplomskega dela je analizirati različne tipe zunanjega oglaševanja, ugotoviti prednosti in slabosti ter raziskati prepoznavnost oglaševanja za podjetje Coca-Cola. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu sem obravnavala teoretični del zunanjega oglaševanja ter predstavila in opisala podjetja Coca-Cola. V drugem, empiričnem delu pa sem se osredotočila na prepoznavnost zunanjega oglaševanja Coca-Cole z izvedbo raziskave in končne analize anketnega vprašalnika. Cilj diplomske naloge je dokazati, da ima zunanje oglaševanje čedalje večji pomen v svetu oglaševanja, in predstaviti prepoznavnost Coca-Cole v Sloveniji.. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke: Menim, da bo literatura zadostovala za diplomsko nalogo in da bom uspešno izvedla raziskavo. Omejitve: večja omejitev je bila predvsem v pomanjkanju podatkov o podjetju CocaCola, saj taka velika podjetja ne objavljajo prav veliko podatkov. Druga omejitev pa mi je bila, da je večina literature o oglaševanju v tujem jeziku. Predvidene metode raziskovanja: Pri pisanju teoretičnega dela sem uporabila strokovno literaturo v domačem in tujem jeziku; od tuje literature sem največ prevedla iz angleškega in hrvaškega jezika. Poleg strokovne literature sem uporabila tudi spletne vire in članke. Pri praktičnem delu sem izvedla raziskavo z anketnim vprašalnikom, ki temelji na analitičnem pristopu. Pri tem sem si pomagala s spletnimi viri. Po končanem anketiranju sem naredila analizo in na koncu zapisala ugotovitve.. 1.

(10) 2 ZUNANJE OGLAŠEVANJE 2.1 Pomen zunanjega oglaševanja Zunanje oglaševanje je oblika tržnega komuniciranja in plačana oblika oglaševanja, ki se izvaja zunaj zaprtih prostorov, v zunanjem okolju. Poteka prek sredstev javnega obveščanja (Kotler, 1998, str. 629–630). Izziv oglaševalca komuniciranja je oddati pravo sporočilo, v pravi smeri, pravim ljudem na pravem mestu (Broderick in Pickton, 2001, str. 13). Zunanje oglaševanje je izjemnega pomena za podjetja, saj bi s prepovedjo zunanjih oglasov prodaja močno padla. Po mnenju večine podjetnikov je zunanje oglaševanje unikaten medij, ki ga drugi ne morejo zamenjati (Kovačič, 2014, str. 16). Ljudje zunanje oglase različno sprejemajo. Oglase na velikih panojih in oglasnih deskah ljudje sprejmejo hitro. Oglase, ki so na prevoznih sredstvih (avtobusih ipd.), pa sprejemajo prav nasprotno. »Po podatkih zveze za oglaševanje v transportu povprečna vožnja s tovrstnim prevoznim sredstvom traja 22,7 minute, pri čemer potniki nimajo kaj početi. Razen seveda tega, da se ukvarjajo s sporočilom.« Tako je oglaševanje v transportu in velikih panojih namenjeno različnima skupinama (Roman & Maas, 1995, str. 74–75). Čedalje več najdemo na velikih panojih oglasov za trgovine, avtomobile, modo in filme. Zveza za zunanje oglaševanje je omejila oglase, ki so namenjeni mladostnikom v okolici šol in cerkev. Podjetja, ki zunanje oglaševanje uporabljajo s pravo mero, se lahko zelo dobro vključijo v okolje (Roman & Maas, 1995, str. 75). Glavne funkcije oglaševanja (Kovačič, 2014, str. 12):  ustvarjanje distrakcije potrošnika od resnične potrebe,  ustvarjanje in opozarjanje na probleme potrošnikov,  izogibanje racionalnemu razmišljanju in vplivanje na čustva,  ustvarjanje slik, ki jih izdelki v resničnosti ne morejo doseči. Oglaševanje lahko razdelimo v dve skupini glede na klasiko oglaševanj. Ločimo (Verčič, Zavrl & Rijavec, 2002, str. 23):  klasično oglaševanje ali »oglaševanje nad črto« (temelji na oglasnem času in prostoru),  neklasično oglaševanje ali »oglaševanje pod črto« (v to obliko spada pošiljanje sporočil, ki v nasprotju s klasičnim oglaševanjem ne temeljijo na oglasnem času ali prostoru, med to oglaševanje spada medijska objava).. 2.2 Vrste zunanjih oglasov in njihova tehnična struktura Zunanje oglaševanje je oglaševanje, ki se izvaja zunaj zaprtega prostora. To oglaševanje zajema veliko vrst oglaševalskih formatov, med katerimi je mogoče izbirati, če bi radi oglaševali na način zunanjega oglaševanja (Kovačič, 2014, str. 12). 2.

(11) Poznamo različne vrste zunanjega oglaševanja, te so:  veleplakati (jumbo plakati),  mali panoji (city panoji),  digitalni panoji,  polepitve na prevoznih sredstvih,  oglasni stebri,  transparenti nad voziščem,  obešanke,  oglasni stolpi. VELEPLAKATI Veleplakati so načeloma v dveh merilih: 400 cm x 300 cm ali 504 cm x 238 cm. V večini primerov se tiskajo na papir Blue Back in se uporabljajo do tri mesece, za daljše obdobje uporabe pa se uporablja PVC-platno (Tris in Tris, 2016). Napisi morajo biti dovolj veliki, da jih na velikem panoju udeleženci v prometu lahko preberejo. Zaradi velikosti je zelo viden oglas, na katerem se lahko razberejo izdelki in obvestila. Table naj bi bile postavljene v višino voznikovih oči, osvetljenost plakata pa mora biti v skladu z osvetljenostjo okolice in ceste (Kovačič, 2014, str. 12). Prednosti velepakata (Idea Design, 2016a):  velika opaznost,  lahko so dvostranski oglasi,  prestiž – postavitev v najožjem središču mesta,  24-urna vidnost sporočil, ponoči so osvetljeni,  brez časovne omejitve. MALI PANOJI Mere malega panoja so 118,5 cm x 175 cm. Na teh panojih največkrat opazimo obvestila o proizvodnih in trgovskih objektih ter o prihajajočih prireditvah v bližnji okolici. Najdemo jih predvsem ob državnih cestah, kar pa največkrat ni v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji. Mali panoji z oglasnimi sporočili ob vozišču so velikokrat nesprejemljivi, saj zaradi manjše velikosti ne dajejo pravočasne in jasne informacije. Tako bi morali biti postavljeni predvsem na parkiriščih ali avtobusnih postajališčih. Pisava na malem panoju, ki stoji ob vozišču, mora biti velika vsaj 17,5 cm, optimalna velikost pa je 28 cm. Panoji, ki stojijo ob avtobusnih postajališčih, pa imajo lahko pisavo v velikosti 12 cm, saj so namenjeni predvsem pešcem (Kovačič, 2014, str. 12).. 3.

(12) OGLASNI STEBRI Te objekte je mogoče opaziti v ozkih središčih mesta. Ker je oglasni steber manjših mer, je mogoče nanj namestiti le manjše plakate z vsebino (Idea Design, 2016b). TRANSPARENTI NAD VOZIŠČEM Uporabljajo se le za obveščanje o pomembnih dogodkih in prireditvah v prihajajočem času, predvsem se uporabljajo, kadar gre za prireditve državnega pomena. Nameščeni so na posebnih nosilnih drogovih na višini vsaj 5,50 m nad tlemi. Nameščeni so lahko le kratek čas tik pred prireditvijo in med njo. Velikost pisave mora biti minimalna 24 cm, optimalna pa je 35 cm (Direkcija Republike Slovenije za ceste, 2001, str. 20). OBEŠANKE So panoji, ki jim pogovorno rečemo obešanke. Pritrjena so na javni razsvetljavi, najpogosteje v mestih in ob cestah, zaradi česar so zelo opazna. Ker so obešanke manjše od panojev, imajo večjo možnost postavitve po želji stranke. Najpogosteje se na obešankah oglašuje blagovna znamka (McDonald's). Velikokrat srečamo zaporedje obešank, takšna postavitev je zelo učinkovita. Prednosti obešank so še:  24-urna vidljivost,  nizki cenovni stroški,  brez časovne omejenosti,  hitre postavitve po različnih lokacijah. Velikost obešanke je lahko v dveh merilih: 1. 74 cm x 107 cm, 2. 110 cm x 170 cm. Montaža se izvaja z avtodvigalom (Idea Design, 2016c). OGLASNI STOLPI Oglasni stolp je sestavljen iz treh oglasnih površin, kar predstavlja odlično vidnost oglasov. Najdemo ga predvsem v središču mesta, kjer so peš cone ter avtobusna in železniška postajališča. Primeren je za vse vrste sporočil ter brez časovne omejitve. Plakati so zaščiteni pod steklenimi površinami, zato niso izpostavljeni vremenskim vplivom. Sporočila na oglasnem stolpu so razmerje med vloženimi sredstvi in vidnimi učinki oglaševanja. Velikost:  110 cm x 176 cm enostranska oglasna površina,  5,8 m2 tristranska oglasna površina.. 4.

(13) Osnova za tisk je papir velikosti 114 cm x 180 cm, vidno polje mora biti 110 cm x 176 cm (Idea Design, 2016č).. 2.3 Značilnosti kakovostnih oglasov Ko se podjetja odločijo, da bodo oglaševala z mediji zunanjega oglaševanja, morajo za uspešnost prepoznavnost in kakovost oglasa upoštevati nekaj nasvetov (Roman & Mass, 1995, str. 75–78): 1. Preprostost oglasa. Plakat naj bo jedrnat, brez odvečnih besed in podob. »Mednarodne raziskave kažejo, da so najboljši oglasi celo brez besed.« Besedilo mora biti preprosto za razumevanje. Na plakatu naj bi bila ena slika z največ sedmimi besedami. 2. Velika ideja. Idejo, ki jo predstavljamo na oglasu, dodatno poudarimo, s tem idejo sporočamo hitro in zapomljivo. 3. Izstopanje. Uporabljamo udarno grafiko, poudarimo in povečamo črke. Črke v besedilu morajo biti velike vsaj 30 centimetrov, izogibati se je treba neobičajnim logotipom. 4. Uporabljanje barv. Pomembno je, kakšne barve se uporabljajo v oglasih. Nekaj pravil si je dobro zapomniti. Najbolj vidna barvna kombinacija je črna na rumenem. Previdnost je potrebna pri uporabi fluorescentnih barv, saj dajejo oglasu preveč cirkuški videz. 5. Lokalizacija. Zelo pomembno je, v kakšen geografski položaj se postavi oglasni pano. 6. Čustvene in človeške vsebine. V vsebino oglasa se lahko vključi nekaj humorja, ki privlači zdolgočasene ljudi v javnih prevoznih sredstvih (avtobus, vlak …). 7. Opozarjanje na novosti. Mimoidoči morda nikoli ne bodo videli oglasa na televiziji, če pa se ta postavi nasproti večjega trgovskega centra ali centra, kjer se zadržuje veliko ljudi, bodo zagotovo opazili plakat. 8. Uporabljanje vseh velikosti. Podjetja se lahko odločijo za omejen plosko nalepljen plakat in za podčrtavanje sporočil. 9. Način neposrednega marketinga. Oglasni pano spodbudi ljudi, da naročijo izdelek ali storitev s plakata. 10. Razširitev kampanje. Zunanje oglaševanje opomni ljudi na znamko in podobo, s tem pa se uveljavlja blagovna znamka podjetja, ki se oglašuje. 2.3.1 Prednosti in slabosti zunanjih oglasov Slabosti so (Kovačič, 2014, str. 15):  uničuje podobo okolja,  preveč oglaševanja alkohola in tobaka,  majhna sporočilnost oglasa (priporoča se do največ šest besed, kot jih lahko povprečno v petih sekundah prebere potrošnik),  lokacija (zaradi omejenosti z množično izpostavljenostjo so redki primerni za oglaševanje določenim skupinam). 5.

(14) Prednosti so (Kovačič, 2014, str. 15; Kesić, 1997, 238):  veliko izpostavitev (ob večkratni izpostavljenosti oglasa potrošniki izgubijo motivacijo za razmišljanje o verodostojnosti sporočila),  velikost oglasnih površin,  prihranek v ceni za oglaševalca (mediji, kot sta televizija in radio, so veliko dražji),  oglasi so najpogosteje postavljeni v bližino, kjer je izdelek mogoče kupiti. 2.3.2 Nadzor stroškov in časa zunanjega oglaševanja Pri stroških v zunanjem oglaševanju ima največji pomen lokacija oglasa. Najdražje oglaševanje na panojih je v prometnih ulicah in večjih mestih, stroški se manjšajo z oddaljenostjo od mesta, tako je veliko cenejše oglaševanje v predmestjih. Z računalniškim razvojem je napredovalo tiskanje oglasov in s tem so se povečali stroški. Za uspešno obvladovanje stroškov je ključen tudi čas; vsaj štiri do pet tednov, preden želi oglas objaviti, mora podjetje predvideti za tiskanje štiribarvnih plakatov brez dodatnih stroškov. Če podjetje želi hitreje natisnjen plakat, se stroški povečajo. K temu je treba dodati še dostavo plakata, ki lahko traja do teden dni, in desetdnevno lepljenje na panoje. Podjetje tako skupno potrebuje od začetka tiskanja oglasa do končne postavitve oglasa približno dva meseca. Po zakonodaji je oglaševanje urejeno z gospodarskim pravom, kot so akti in podzakonski predpisi. Zakonsko ni omejitev glede vsebine sporočila, prikazane na oglasu, razen v primerih oglaševanja tobaka, alkohola in zdravil (Kovačič, 2014, str. 13).. 2.4 Zgodovina zunanjega oglaševanja v Sloveniji Pred osamosvojitvijo, leta 1991, se v Sloveniji komercialne oglasne površine niso oddajale v najem. Prvo podjetje, ki je v Sloveniji začelo oglaševati, je bil avstrijski Proreklam leta 1991, ki je postavilo 200 veleplakatov. Oglasne površine so se začele močno povečevati v letih 1994 in so se večale vse do leta 2005. Leta 2006 so ugotovili, da je bilo v Sloveniji 11.500 plakatov in 6.000 veleplakatov. V letu 2010 so v Sloveniji veleplakati zajemali 52 odstotkov zunanjega oglaševanja, čemur so sledili mali panoji z 28 odstotki vseh zunanjih oglasov. Svetovni trendi kažejo, da se bo v svetu zunanje oglaševanje čedalje bolj stopnjevalo. Najbolj naj bi se stopnjevalo zanimanje za digitalne panoje. Tako naj bi se v naslednjih letih zunanje oglaševanje v razvitem svetu dvakratno povečalo. Kljub priljubljenosti in rasti zunanjega oglaševanja je še vedno to najmanj raziskano področje medijev. Majhna raziskanost naj bi bila posledica težjega pridobivanja ustreznih podatkov, kratkega časa izpostavljenosti in velikega števila izpostavljenih oseb oglasom (Kovačič, 2014, str. 12–13).. 6.

(15) 2.5 Oglaševanje in promet 2.5.1 Objekti za oglaševanje Objekti za oglaševanje so nosilniki oglasov, ki stojijo na prostem in so del okolja. O pogojih postavitve odločajo občine z odloki. Kadar gre za postavljanje objektov za oglase v varovanem okolju, kot so državne ceste, s soglasji Direkcije Republike Slovenije za ceste dovoljenje izdajo pristojni upravni organi. Ko se podjetja odločajo za prostor, kamor bodo postavila svoje oglasno sporočilo, morajo upoštevati naravo, usklajenost z okoljem in vpliv na prometno varnost. Zakon o javnih cestah za postavitev objektov za oglaševanje je to določil v 68. členu: ta določa, da je postavitev takšnih objektov možna na odsekih državnih cest v naseljih in zunaj območja vzdolž vozišča ceste, kjer stoji prometna signalizacija. 2.5.2 Vpliv oglaševanja na udeležence v prometu Za varnost v prometu je pomembno, da zunanji oglasi ne vplivajo negativno na prometne udeležence. Zakon o varnosti v prometu v 103. členu določa, kako ne smejo oglasni objekti vplivati na prometne udeležence. Ti objekti ne smejo (Direkcija Republike Slovenije za ceste, 2001 str. 13–16):  odvračati pozornosti voznikov  slepiti udeležencev v cestnem prometu  zmanjševati preglednosti ceste  zmanjševati preglednosti naprav za varnost prometa  zavajati udeležence v prometu  ovirati tekočega prometa. 2.6 Vpliv oglaševanja na okolje Načinov, kako zmanjšati svetlobno onesnaževanje objektov za oglaševanje, je več (Stare, 2011, str. 11–12):  uporaba barve, ne bele svetlobe; takšne barve, kot je objekt za oglaševanje, mora biti tudi osvetljenost. Primernejše so svetilke z barvno temperaturo 3000 K kot tiste z višjo barvno temperaturo;  ugašanje osvetlitev v času, ko ni obiskovalcev; pomembno je, da se razsvetljave ugašajo v času, ko trgovski centri ne obratujejo. S tem bi se povečala tudi vidnost znaka podjetja. To prakso najpogosteje uporabljajo v Avstriji in Nemčiji;  objekti naj bodo majhni in rahlo osvetljeni; znaki in logotip naj bi bili nežno osvetljeni na temni podlagi. Znano je, da človeško oko zazna vse barve pri svetlobi 3 cd/m². Najprej opazimo modro barvo, in sicer pri 2 cd/ m². Primer: Objekt za oglaševanje s 6 cd/m² porabi stokrat manj električne energije kot objekt s 600 cd/m², vendar človeško oko objekta ne zazna stokrat svetleje; 7.

(16)  uporaba barvnih napisov na temni podlagi; v slovenskem društvu Temno nebo Slovenije uporabljajo merilni sistem EcoCandela. S to napravo lahko natančno izmerijo objekt poljubnih oblik in velikosti. Program izračunava povprečne svetlosti objektov v cd/m². Če zmnožimo svetlost objekta v m², dobimo oceno stopnje svetlobnega onesnaževanja okolja. 2.6.1 Vpliv oglaševanja na okolje in živali Največje žrtve med živalmi so ptice, še posebej, če so objekti za oglaševanje na visokih stebrih in močno osvetljeni. Ptice se ujamejo v snop svetlobe in vso noč krožijo okoli svetlobnega objekta. Nevarnost je predvsem v času selitve, saj ptice za kroženje porabijo veliko svoje zaloge energije in posledično ne dosežejo cilja. Osvetljeni objekti so nevarni tudi za žuželke. Svetloba privabi žuželke, predvsem nočne metulje. Ti zamenjajo osvetljeni objekt za luno in krožijo okoli njega, kar lahko poslabša razmnoževanje. Pomembno je vedeti, da to vpliva na koncu tudi na človeka, saj so nočni metulji pomembni opraševalci, kar dve tretjini hrane, ki jo zaužijemo, pa morata biti oprašeni. Še večjo nevarnost za metulje povzročajo osvetljeni objekti, nameščeni na fasadi, saj tako postanejo lahek plen pajkom. Svetlobni objekti ne škodujejo le živalim ponoči, ampak tudi ljudem. Za kakovostno spanje potrebujemo tišino in temo. Predvsem v mestih se vedno več pojavlja svetlobnega nasilja. V Društvo Temno nebo Slovenije vsak teden dobivajo pritožbe zaradi vsiljivega svetenja v bivalni prostor. V večini je ta delež zaradi objektov za oglaševanje (Stare, 2011, str. 13–14). 2.6.2 Pretirano osvetljevanje Čedalje več oglasov vsebuje fluorescentne barve na belih, presvetlih podlagah, le majhen del površine pa prekriva logotip. Primer: Najsvetlejši pano v Ljubljani, ki označuje trgovino s čevlji, ima svetlost 1200 cd/m². Za primerjavo: stari Petrolovi servisi imajo svetlost 5 cd/m², kar je 240-krat manj. Poznavalci menijo, da bi bil učinek znaka veliko boljši, če bi v konstrukcijo vgradili kovinsko ploščo in izrezali logotip. Napis bi bil podnevi na beli podlagi, ponoči pa bi se videl samo logotip. Takšen oglas bi bil veliko bolj opazen, saj bi mimoidoči opazili napis, in ne velike barvne površine, ki ne pomeni ničesar (Stare, 2011, str. 5). 2.6.3 Zunanje oglaševanje, korupcija in ekonomska rast Seznam korupcije v državah EU kaže, da imajo države, ki imajo manj zunanjega oglaševanja, veliko manj korupcije. Zunanje oglaševanje je največja priložnost za podjetja v državni lasti, saj se večja sredstva nenadzorovano porabijo za oglaševanje, pod pretvezo nujnosti oglaševanja. Večina ljudi meni, da zunanje oglaševanje povečuje gospodarsko rast, vendar to še zdaleč ne drži. Če bi to držalo, bi bile bogatejše države prelepljene z oglasi. Države z najmanj zunanjih oglasov so Avstrija, Nemčija, skandinavske države in Velika Britanija. Slovenija spada med države z velikim številom zunanjih oglasov in med te države spadajo še Hrvaška, Češka in Slovaška. Zunanje oglaševanje prinaša dobiček oglaševalcu, ne pa celotni državi (Stare, 2011, str. 9). 8.

(17) 3 BLAGOVNA ZNAMKA COCA-COLA 3.1 Zgodovina oglaševanja Coca-Cole Kokakolo je po naključju odkril farmacevt John Stith Pemberton v ZDA. Želel je posnemati francoskega izumitelja, ki je prvi naredil vino iz koke, vendar mu v Ameriki niso dovolili proizvodnje alkoholne pijače, zato se je odločil za brezalkoholno. Pemberton je sestavine naročal iz več krajev in preizkušal v raznih kombinacijah. Tako je v kotlu zvaril preparat, ki je osnovni recept izdelave kokakole. Recept je še danes najbolj varovana in slavna formula na svetu. Družba The Coca-Cola Company ima več kot 300 partnerskih polnilnic, ki ponujajo več kot 3300 pijač. Polnilnice so lahko odpirali samo tam, kjer je bila visokokakovostna voda (Coca-Cola zbirateljstvo, 2016). Coca Cola spada med najbolj prepoznavno znamko v svetu. V svetu jo vsak dan kupi več kot milijarda ljudi, čeprav velja za nasprotje zdravega načina življenja (City magazine, 2016). Prva kokakola, ki sega v leto 1885, je bila narejena iz kokaina in kofeina, ki sta bila v tistem času priljubljena v Evropi. To je bila na začetku alkoholna gazirana pijača. Prva je bila prodana v Atlanti v lekarni Jakoba, 8. maja 1886. Najprej so verjeli, da pijača pozdravi razne bolezni, od glavobola, impotence in depresije. Leta 1892 je bilo ustanovljeno podjetje Coca-Cola company, ki obstaja še danes. Dejavnika, ki ju prepisujejo takšni uspešnosti blagovne znamke, sta dober poslovni načrt in oglaševanje. Coca-Cola ima sposobnost hitrega širjenja po državah na preprost in stroškovno učinkovit način. Pijača je po mnenju mnogih največji vpliv imela na Američane, tudi zaradi svojih oglasov, kot je na primer podoba Božička (ArticleSphere, 2016). 3.1.1 Začetki zunanjega oglaševanja Slika 1: Prvi oglas Coca-Cole. Slika 2: Oglas iz leta 1889. VIR: (City magazine, 2016). VIR: (City magazine, 2016). 9.

(18) Prvi oglasi segajo v leto 1889 (sliki 1 in 2 na prejšnji strani). Zaradi želje po globalni prepoznavnosti so iskali nove in inovativne rešitve. Coca-Cola je bila prva, ki je v oglasih gostila svetovno znane osebnosti. Bila je tudi prva blagovna znamka, ki se je bila pojavila v sponzorski vlogi na velikih športnih prireditvah, kar so videli kot marketinški potencial (City magazine, 2016). Coca-Cola je na olimpijskih igrah prisotna vse od leta 1928, danes pa med drugim sponzorira svetovno prvenstvo v nogometu in ameriško profesionalno košarkarsko ligo NBA. Je tudi uradna pijača ameriškega dirkaškega prvenstva NASCAR. Prisotna je v več kot 200 državah po svetu. Eden najbolj priljubljenih oglasov je bil televizijski oglas simpatičnih polarnih medvedkov, ki pijejo kokakolo, ki je bila v sklopu kampanje Always Coca-Cola (Furlan, 2012). 3.1.2 Zgodovina božičnega tovornjaka Božični tovornjak izhaja iz ZDA in sega v leto 1995. V tovornjaku že od vsega začetka potuje tudi Božiček. Coca-cola je ena izmed vodilnih družb na področju brezalkoholnih pijač, ki je na slovenskem trgu prisotna že 40 let. Večina proizvodov Coca-Cola za Slovenijo se danes polni v družbi Vino Brežice. 3.1.3 Coca-Colin Božiček Coca-Colin Božiček se je prvič pojavil leta 1931 v ameriških tiskanih oglasih, med temi tudi pri National Geographicu. Ljudje so takega Božička takoj vzljubili in kaj hitro je postal simbol božično-novoletnih praznikov in mednarodno priljubljen. Priznan in uveljavljen umetnik Sundblom je od leta 1931 do svoje smrti leta 1976 naslikal 40 slik Božička (olje na platnu), ki jih hranijo v arhivih Coca-Cole. Slike so bile razstavljene v Parizu, Torontu, Čicagu, Tokiu in Stockholmu. Preden se je Božiček pojavil v podobi, kot jo poznamo danes, se je pojavljal kot škrat, palček in grozljiva prikazen. »Sundblomov Božiček je pomemben predvsem zato, ker je avtorju uspelo ujeti esenco tega dobrega moža. Sudblom ni naslikal zgolj v kostum oblečene osebe, ampak si je Božička zamislil kot človeško bitje, blagoslovljenega z nesmrtnostjo, posebnim življenjskim poslanstvom obdarovati otroke celega sveta in kot poosebitev božičnih praznikov,« meni direktor arhiva pri Coca-Coli Philip Mooney. Sundblom je imel za model svojega prijatelja, upokojenega prodajalca z gubicami Louja Prentissa. Po njegovi smrti je slikal tako, da je sebe gledal v ogledalo, tako je Božičku naslikal nekaj svojih potez (Coca-Cola HBC Slovenija, 2016).. 10.

(19) Slika 3: Coca-Colin Božiček. VIR: (Coca-Cola HBC Slovenija, 2016). 3.1.4 Prihodnost Coca-Cole Coca-Cola ne miruje na svojih lovorikah, ampak ima v načrtu širitev na nove trge. Predvsem želijo do leta 2020 razširiti poslovanje v Indiji, v kar nameravajo vložiti 6,5 milijarde dolarjev. Cena delnice je v zadnjem letu narastla za 13 odstotkov (Furlan, 2012).. 3.2 Coca-Cola v Sloveniji Coca-Cola je globalno podjetje, ki v Sloveniji posluje lokalno. Pijače pod blagovno znamko Coca-Cola se prodajajo lokalno, zaposleni so slovenski državljani. V Sloveniji se pijače pod blagovno znamko Coca-Cola prodajajo v pooblaščene lokalne polnilnice podjetja Coca-Cola HBC Slovenija. Sedež tega podjetja je v Trzinu, sodeluje pa s polnilnico Brežice, ki polni pijače. Coca-Cola ima skladišče in poslovalnice v Žalcu, lokalno pa sodeluje po celotni Sloveniji. Najpomembnejše vrednote, ki uvrščajo CocaColo med najuspešnejše organizacije na svetu, so:  prizadevanje za dosego izjemnih dosežkov,  timsko delo – izmenjavanje izkušenj in praks,  odgovornost do zaposlenih za doseganje ciljev,  kakovost in predanost strankam in kakovosti izdelka. Generalni direktor družbe je Dieter Moser, lastnica pa je Hellenic Bottling Compan y S.A. Coca-Cola velja v svetu za najbolj dragoceno blagovno znamko. Podjetje Coca-Cola HBC Slovenija spada v skupino CCHBC, ki ima sedež v Atenah in je ena od največjih družb za polnjenje kokakole; polnilnice ima v 28 državah, največ v Evropi. Skupina CCHBC proda v letu okvirno 11 milijard litrov pijače. V podjetju Coca-Cola HBC Slovenija je bilo leta 2008 zaposlenih 130 ljudi (Coca-Cola Hellenic, 2008).. 11.

(20) 3.3 Izdelki podjetja Coca-Cola HBC Slovenija Izdelki podjetja Coca-Cola HBC Slovenija so (Fanta, 2016; Coca-Cola Hellenic, 2016; Vihar, 2008):  Coca-Cola (največkrat prodana brezalkoholna pijača na svetu in jo lahko kupimo po vsem svetu),  Coca-Cola Light (ponekod v svetu jo poznajo kot Diet Coke, saj ne vsebuje dodatnega sladkorja, prvič je bila predstavljena leta 1982),  Fanta (poznamo več vrst okusov, najbolj razširjen je pomarančni okus. Nastala je med drugo svetovno vojno zaradi pomanjkanja sestavin pri izdelavi CocaCole. Razvila se je leta 1942, ime pa je dobila po nemški besedi Fantasie – domišljija).  Sprite (je najbolj prodajana brezalkoholna pijača, z okusom limone, na trg je prišla leta 1960),  Schwepps (dva najbolj prepoznavna izdelka sta Tonic watter in Bitter lemon),  Nestea (poznamo tri okuse: breskev, limona, mango z ananasom),  sokovi Cappy (na trgu je šest okusov: pomaranča, jabolko, jagoda, višnja, gosti in sadni koktajl),  napitka Burn in Powerade (ti pijači sta namenjeni predvsem športnikom, saj vsebujeta kofein in taurin).. 3.4 Oglaševanje Coca-Cole v Sloveniji Coca-Cola se največkrat oglašuje prek spleta, saj so v vodstvu ugotovili, da tako najlažje dostopajo do ciljne skupine. V Sloveniji zmanjšujejo televizijske oglase in povečujejo oglaševanje po elektronski pošti. Kot zunanji oglas opazimo v Sloveniji največkrat senčnike z napisom Coca-Cola, stole in hladilnike. Coca-Cola veliko oglašuje z raznimi panoji; največkrat se pojavlja kot pokrovitelj na večjih športnih prireditvah, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre (Vihar, 2008). 3.4.1 Prvi božični tovornjak po Sloveniji Coca-Cola je leta 3. decembra 2008 začela svojo božično turnejo, in sicer v občini Kamnik. Coca-Colin tovornjak je z Božičkom in palčkom potoval po Sloveniji, po vseh slovenskih regijah. Načrt poti je bil objavljen na www.coca-cola.si. V decembru je tovornjak, ki ga v tem času zasledimo v televizijskih oglasih, potoval po slovenskih cestah. Na svojih postankih po vseh regijah je v spremstvu palčka podeljeval balončke in kokakolo. Božičkov tovornjak je bil prava atrakcija za oči, saj je opremljen s 5000 božičnimi lučmi. Ker je datum začetka turneje sovpadel s svetovnin dnevom invalidov, je najprej obiskal Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo Kamnik. Božični tovornjak je imel na svoji poti 16-enournih postankov. »Namen božične turneje je osvetliti srca in prinesti kanček čarobnosti v praznično vzdušje,« je povedal Clemens Brugger, marketing Coca-Cola Slovenija. »Božične turneje poznajo po vsem svetu že od 12.

(21) leta 1997. Z našo akcijo smo želeli doseči, da bi imel vsak Slovenec možnost videti tovornjak, saj je na njem resnično nekaj čarobnega.« (Coca-Cola Hellenic, 2008). 3.5 Sestavine kokakole in njihovi vplivi na zdravje Sestavine kokakole in njihovi vplivi na zdravje so (Čelovič, 2016):  gazirana voda; v vodi raztopijo ogljikov dioksid. Povezujejo ga z neplodnostjo in gnitjem zob;  visokofruktozni koruzni sirup; to je sladilo, predelano iz koruze. Povečuje telesno težo, povzroča gnitje zob, zveča možnost nastanka ledvičnih kamnov, raka na debelem črevesju in sladkorno bolezen;  karamelna barva; to je rjavo prehransko dopolnilo, ki ga dobijo s segrevanjem sladkorja. Povzroča hiperaktivnost in vpliva na želodec ter jetra;  fosforna kislina; vodi v izgubo kalcija v kosteh in lahko povzroča osteoporozo. Zaradi svoje moči se lahko uporablja za odstranjevanje rje;  naravni okusi; ti okusi nastanejo kemijsko, iz rastlin ali živali. Vsebujejo mononatrijev glutinat.  kofein; ta snov je psihoaktivna in povzroča zasvojenost. Povečuje bolezni srca in depresijo.. 13.

(22) 4 PREPOZNAVNOST ZUNANJEGA OGLAŠEVANJA COCA COLE 4.1 Analiza anketnega vprašalnika Analiza anketnega vprašalnika je predstavljena v spodnjih tabelah in grafih. Anketirala sem 80 naključno izbranih oseb, stare od 14 do 81 let, z različno stopnjo izobrazbe in poklici. Na podlagi vprašalnika sem ugotovila mnenja in prepoznavnost oglasov CocaCole kot splošnega zunanjega oglaševanja. Naredila sem statistično obdelavo, prikazano z odstotki. Graf 1: Spol anketirancev. Tabela 1: Spol anketirancev Spol Moški Ženski Moški od 10 do 30 let Moški nad 30 let Ženske od 10 do 30 let Ženske nad 30 let. Število 30 50 14 17 22 27. Delež (v %) 37 63 17,5 21,25 27,5 33,75. Anketirala sem 80 oseb, od tega 30 moških in 50 žensk. Največ sem anketirala žensk, strejših od 30 let, teh je bilo 33,75 %.. 14.

(23) Graf 2: Spol anketirancev. Tabela 2: Starost anketirancev Starost: 10–19 let 20–25 let 26–40 let 41–50 let Nad 50 let. Število 3 27 20 12 18. Delež (%) 4 34 25 15 22. Povprečna vrednost v letih 15 22 32 47 59. Največ anketiranih oseb je bilo starih med 20 in 25 let, kar je znašalo 34 % vseh anketiranih. Povprečna starost v tem obdobju je znašala 22 let. Najmanj oseb je bilo starih do 19 let, ti so bili trije. Graf 3: Stopnja izobrazbe. 15.

(24) Tabela 3: Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe: Osnovna šola 3. stopnja 4. stopnja 5. stopnja 6. stopnja 7. stopnja. Število 9 1 18 37 11 4. Delež (%) 11 1 23 46 14 5. Največ, kar 37 oseb je imelo dokončano 5. stopnjo izobrazbe, kar znaša 46 %. Sledijo tisti s 4. in 6. stopnjo izobrazbe, devet oseb pa ima dokončano samo osnovno šolo. Tabela 4: Poklici Poklic Mizar Poklicni vojak Magister sociologije Strojni tehnik Ekonomski tehnik Častnik slovenske vojske Trgovec Administrativni tehnik Diplomirani upravni organizator Ključavničar Diplomirani agronom Strojni delavec Profesor razrednega pouka Električar Diplomirani ekonomist Komercialist Terminer Diplomirani inženir logistike Diplomirani manager športa Sedlar Steklopihalec Skladiščnik Vzdrževalec Avtoprevoznik Pismonoša Veterinarski tehnik Hotelirsko-turistični tehnik Diplomirani inženir elektrotehnike Kmetijsko-podjetniški tehnik Diplomirani inženir mehatronike 16. Število 1 2 1 5 20 1 8 2 1 1 1 1 1 2 3 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1.

(25) Livar Glasbenik Diplomirani prometni inženir Projektni vodja Dijak Gimnazijski maturant Brez poklica- osnovna šola. 1 1 1 1 2 3 6. Med izbranimi poklici so prevladovali ekonomskii tehniki, za njimi so se razvrstili trgovci in strojni tehniki, šest anketiranih oseb ni imelo nobenega poklica, dva od anketiranih sta bila dijaka. Graf 4: Kaj najprej pomislite, ko vidite oglas za Coca-Colo?. Tabela 5: Kaj najprej pomislite, ko vidite oglas za Coca-Colo? Kaj najprej pomislite, ko vidite oglas za Coca-Colo? Na pijačo Na nagradne igre Na pravljični svet Na blagovno znamko, ki jo pozna ves svet. Število. Delež (%). 62 0 1. 78 0 1. 17. 21. Največ jih je odgovorilo, da pomislijo na pijačo, ker na blagovno znamko, ki jo pozna ves svet. Nihče ni odgovoril, da pomisli na nagradne igre.. 17.

(26) Graf 5: Oglas za Coca-Colo, ki je ostal v spominu. Tabela 6: Oglas za Coca-Colo, ki je ostal v spominu Ste na ulici kdaj videli oglas za Coca-Colo, ki vam je ostal v Število Delež (%) spominu? Da 42 52 Ne 16 20 Videl/a sem ga, a se ne spomnim, kateri oglas je bil 22 28 52 % anketiranih je odgovorilo, da jim je oglas od Coca-Cole ostal v spominu, 28 % anketiranih je oglas ostal v spominu, vendar se ne spomnijo, kateri točno je bil. Graf 6: Kateri oglas od navedenih se vam je najbolj vtisnil v spomin?. 18.

(27) Tabela 7: Kateri oglas od navedenih se vam je najbolj vtisnil v spomin?. Graf 7: Kaj vas pri zunanjem oglaševanju najbolj pritegne?. Tabela 8: Kaj vas pri zunanjem oglaševanju najbolj pritegne? Dejavnik. Število 1 3 8 4 3 2. Barva Zvok Velik naslov Vsebina Prikazana zgodba Osvetljenost 5. 2 4 11 7 8 1. 3 14 22 18 9 7. 4 19 21 24 19 26. 5 40 18 27 41 44. 11. 14. 24. 30. 19.

(28) Največ anketiranih se je odločilo, da jih najmanj pritegne zvok, največ anketiranih se je odločilo, da jih najbolj pritegne prikazana zgodba oglasa. Graf 8: Ali vam je oglas za Coca-Colo všeč?. 20.

(29) Tabela 9: Ali vam je oglas za Coca-Colo všeč? Število Ali vam je oglas za Coca Colo všeč? Slika 1. 1. 2. 3. 4. 5. 12. 27. 19. 13. 9. Slika 2. 4. 2. 19. 20. 35. Slika 3. 3. 2. 9. 15. 51. Slika 4. 5. 10. 10. 22 33. Slika 5. 8. 19. 14. 18 21. Največ, 51 anketiranim osebam je bila všeč slika, ki predstavlja polarne medvedke s kokakolo. Najmanj všeč pa jim je bila slika 1.. 21.

(30) Graf 9: Ali bi se na podlagi oglasa odločili za nakup Coca Cole?. Tabela 10: Ali bi se na podlagi oglasa odločili za nakup Coca Cole? Število Ali bi se na podlagi oglasa odločili za nakup CocaCole? Slika 1 Slika 2 Slika 3 Slika 4 Slika 5. 1. 2. 3. 4. 5. 20 9 7 11 14. 23 10 9 12 18. 28 15 14 13 15. 5 23 18 22 19. 4 23 32 22 14. Največ bi se jih za nakup Coca-Cole odločilo za sliko številka 3, tako kot tudi pri prejšnjem grafu se jih je največ odločilo za polarne medvedke. Za nakup se ne bi odločili za številko 5. Graf 10: Ali vas je sama izvirnost oglasa pritegnila?. 22.

(31) Tabela 11: Ali vas je sama izvirnost oglasa pritegnila? Število Ali vas je sama izvirnost oglasa pritegnila? Slika 1 Slika 2 Slika 3 Slika 4 Slika 5. 1. 2. 3. 4. 5. 20 6 4 7 9. 19 5 3 5 13. 25 10 12 15 19. 12 24 15 21 18. 4 35 46 32 21. Največ jih je pritegnila izvirnost oglasa slike 3 s polarnimi medvedki, najmanj pa slike 1. Tudi slika 2 se je anketiranim osebam zdela izvirna. Graf 11: Koliko denarja na mesec porabite za nakup Coca-Cole?. Tabela 12: Koliko denarja na mesec porabite za nakup Coca-Cole? Koliko denarja na mesec porabite za nakup Coca-Cole (približno)? Ne kupujem Coca-Cole Do največ 5 € Okoli 10 do 15 € Do nekje 30 € Več kot 30 €. Število. Delež (%). 24 40 14 2 0. 30 50 17 3 0. Največ jih je odgovorilo, da kupujejo kokakolo, vendar ne porabijo več kot 5 € na mesec, teh oseb je bilo polovica, 30 % jih je odgovorilo, da ne kupujejo kokakole, več kot 30 € pa ne porabi za nakup nihče.. 23.

(32) Graf 12: Na katero vrsto oglasa ste najbolj pozorni, ko vozite ali ste v vozilu?. Tabela 13: Na katero vrsto oglasa ste najbolj pozorni, ko vozite ali ste v vozilu? Na katero vrsto oglasa ob cesti ste najbolj pozorni, ko vozite ali ste v vozilu? Reklamni stolp Mega panoji Obešanke Oglasno vozilo-avtomobil Oglasno vozilo-avtobus Skupaj:. Število 3 45 20 33 25 123. Delež (%) 2 36 16 26 20 100. Ker je bilo možnih več odgovorov, je bilo med 80 anketiranimi 123 odgovorov. Nekateri so označili več kot en odgovor. Največ jih je označilo, da so pozorni na mega panoje, kar znaša 36 %. Temu sledi oglasno vozilo – avtomobil, 26 %. Za reklamni stolp so se odločili 3 % anketiranih. Graf 13: Na kaj pomislite, ko slišite besedno zvezo Coca-Cola?. 24.

(33) Graf 14: Primerjalni graf. Tabela 14: Na kaj pomislite, ko slišite besedno zvezo Coca-Cola? Na kaj najprej pomislite, ko slišite besedno zvezo Coca-Cola?. Število. Delež (%). Na pijačo Na uspešnost blagovne znamke. 61 11. 76 14. Na božični čas. 3. 4. Na mehurčke Na osvežitev. 2 3. 2 4. Največ jih pomisli na pijačo (76 %), najmanj pa na mehurčke (2 %). V primerjalnem grafu sem vzela vprašanja, ki sem jih v anketi podobno zastavila. Vprašanji Kaj najprej pomislite, ko slišite za besedo Coca-Cola? in drugo vprašanje Kaj najprej pomislite, ko vidite oglas za Coca-Colo?. Podatki so bili za obe vprašanji na enake zastavljene odgovore zelo podobni in so se minimalno razlikovali. Graf 15: Ali so vas med vožnjo kdaj zmotili svetlikajoči napisi na reklamnih panojih, ki stojijo ob cesti? (ženske). 25.

(34) Graf 16: Ali so vas med vožnjo kdaj zmotili svetlikajoči napisi na reklamnih panojih, ki stojijo ob cesti? (moški). Graf 17: Ali so vas med vožnjo kdaj zmotili svetlikajoči napisi na reklamnih panojih, ki stojijo ob cesti? (skupaj). Tabela 15: Ali so vas med vožnjo kdaj zmotili svetlikajoči napisi na reklamnih panojih, ki stojijo ob cesti? Moški Ženske Število Delež Število Delež (%) (%). Ali so vas med vožnjo kdaj zmotili svetlikajoči napisi na reklamnih panojih, ki stojijo ob cestah? Da 7 Ne 10 Nikoli nisem razmišljal/a o tem 13. 23 34 43. 14 18 18. 28 36 36. Skupaj Število Delež (%). 21 28 31. 26 35 39. Pri tem vprašanju sem najprej ločila odgovore po spolu in potem še skupaj naredila graf. Največ moških je odgovorilo, da nikoli niso razmišljali o tem, da bi jih oglasi zmotili med vožnjo. Pri ženskah je bil delež odgovorov enak, da jih niso zmotili in da nikoli niso razmišljale o tem. 26.

(35) Graf 18: Ali ste slišali za prvo božično turnejo po Sloveniji, ko je s Coca-Colinim tovornjakom po vseh regijah Slovenije potoval Božiček s palčkom?. Tabela 16: Ali ste slišali za prvo božično turnejo po Sloveniji, ko je s Coca-Colinim tovornjakom po vseh regijah Slovenije potoval Božiček s palčkom? Ali ste slišali za prvo božično turnejo po Sloveniji, ko je s Coca-Colinim tovornjakom po vseh regijah Slovenije potoval Božiček s palčkom (leta 2008)? 7 Sem slišal/a in videl/a tovornjak 41 Sem slišal/a, vendar tovornjaka nisem videl/a Nisem še slišal/a za to 32. Število. Delež (%). 9 51 40. Več kot polovica anketiranih je slišala za Coca-Colin tovornjak, ki je imel leta 2008 turnejo po Sloveniji, vendar tovornjaka niso videli, 7 oseb, kar je 9 %, jih je tovornjak tudi videlo.. 27.

(36) Graf 19: Ko se odločite za osvežilno pijačo, kaj raje izberete? (ženske). Graf 20: Ko se odločite za osvežilno pijačo, kaj raje izberete? (moški). Graf 21: Ko se odločite za osvežilno pijačo, kaj raje izberete? (skupaj). Graf 22: Ko se odločite za osvežilno pijačo, kaj raje izberete? (po starosti). 28.

(37) Tabela 17: Ko se odločite za pijačo, kaj raje izberete? Število. Delež(%). Število. Delež (%) Število. Delež (%) Število. Število. Ko se moški odločite za pijačo, kaj raje izberete?. moški. ženske. ženske. Skupaj. 10-30. Več kot. let. 30 let. Voda. 17. 57. 34. 68. 51. 64. 25. 26. Coca-Cola 13. 43. 16. 32. 29. 36. 11. 18. skupaj. Največ anketiranih oseb se je odločilo za vodo. Med moškimi je bil malo večji delež tistih, ki bi se odločili za Coca-Colo (43 %) kot pri ženskah. Zanjo se je odločilo več starejših nad 30 let kot mlajših do 30. leta.. 29.

(38) 5 SKLEP V diplomskem delu sem predstavila zunanje oglaševanje kot vrsto oglaševanja, ki se čedalje bolj uveljavlja. Teoretični del sem podkrepila na praktičnem primeru blagovne znamke Coca-Cola, ki jo pozna ves svet. Podjetje Coca-Cola je bilo ustanovljeno leta 1892 in povprečno na dan to pijačo kupi pol milijarde ljudi. Opisala sem njihovo oglaševanje in podrobneje predstavila oglase, po katerih je Coca-Cola najbolj znana; to sta Coca-Colin tovornjak in Božiček. Tovornjak z Božičkom je bil na turneji tudi po Sloveniji, leta 2008, turneja pa se je začela v občini Kamnik. Tovornjak je z Božičkom in palčkom potoval po vseh slovenskih regijah. Načrt poti je bil objavljen na www.cocacola.si. V decembru je tovornjak, ki ga je mogoče v tem času zaslediti v televizijskih oglasih, potoval po slovenskih cestah. Na svojih postankih po vseh regijah je v spremstvu palčka podeljeval balončke in kokakolo. Božičkov tovornjak je bil prava atrakcija za oči, saj je opremljen s 5000 božičnimi lučmi, na svoji poti pa je imel 16 enournih postankov. V prvem delu sem predstavila zunanje oglaševanje kot vrsto oglaševanja, ki ga poznamo. Zunanje oglaševanje je oblika tržnega komuniciranja in plačana oblika oglaševanja, ki se izvaja zunaj zaprtih prostorov, v zunanjem okolju. Poteka prek sredstev javnega obveščanja. Zunanje oglaševanje je izjemnega pomena za podjetja, saj bi s prepovedjo zunanjih oglasov močno padla prodaja. Po mnenju večine podjetnikov je zunanje oglaševanje unikaten medij, ki ga drugi ne morejo zamenjati. V tretjem delu pa sem z anketnim vprašalnikom izvedla raziskavo in vprašalnik analizirala po vprašanjih. Anketirala sem 80 naključnih oseb, starih od 14 do 81 let, z različnimi poklici in stopnjami izobrazbe. Anketirala sem 50 žensk in 30 moških. Z anketo sem ugotovila, kaj ljudje menijo o nekaterih Coca-Colinih oglasih, ki so bili objavljeni v tujini. Nekaj vprašanj sem postavila o Coca-Coli, nekaj pa na splošno o zunanjem oglaševanju. Dobila sem različne odgovore. Zadnje, 12. vprašanje sem postavila nekoliko splošno: kaj anketirani raje pijejo, vodo ali kokakolo. Večina jih je odgovorila, da raje pijejo vodo, kar se mi zdi glede na snovi v kokakoli, ki sem jih na kratko opisala, zelo dober podatek. Tako se raje odločijo za bolj zdravo osvežitev. V diplomskem delu sem spoznala in se naučila veliko novega o oglaševanju ter spoznala veliko zanimivosti o najbolj prodajani blagovni znamki Coca-Coli.. 30.

(39) LITERATURA IN VIRI 1. ArticleSphere. (2016). Zgodovina Coca-Cole. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.articlesphere.com/sl/Article/History-of-Coca-Cola/219230. 2. Broderick, A. & Pickton, D (2001). Integrated marketing communications. London: Prentice Hall. 3. City magazine. (2016) Coca-Cola: zgodovina tiskanih oglasov danes najbolj prepoznavne pijace na svetu (1889-2008). Prevzeto 28. julija 2016 s http://citymagazine.si/clanek/coca-cola-zgodovina-tiskanih-oglasov-danesnajbolj-prepoznavne-pijace-na-svetu-1889-2008/. 4. Coca-Cola HBC Slovenija. (2016). 75 let Božička v rdečem plaščku. Prevzeto 28. julija 2016 s http://home.amis.net/cocacola/media.html. 5. Coca-Cola Hellenic. (2008). Coca-Cola tovornjak na prvi božični turneji po Sloveniji. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.cocacolahellenic.si/NewsandMedia/News/2008/20081203-Coke-Truck/. 6. Coca-Cola Hellenic. (2016). Nestea. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.cocacolahellenic.si/Productsandbrands/Stillbeverages/Nestea/. 7. Coca-Cola zbirateljstvo. (2016). Zgodovina Coca-Cole. Prevzeto 28. julija 2016 s https://sites.google.com/site/cocacolazbirateljstvo/zgodo. 8. Čelovič, D. (2016). Iskren oglas o pijači Coca Cola in debelosti, ki ga v prevladujočih medijih ne boste videli. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.davidek.net/zdravje/iskren-oglas-o-pijaci-coca-cola-debelosti-ki-gav-prevladujocih-medijih-ne-boste-videli. 9. Fanta. (2013). Prevzeto 28. julija 2016 s portala Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fanta. 10. Furlan, M. (2012). COCA COLA – od naključja do fenomena! Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.financnitrgi.com/novice/blog/coca-cola-od-nakljucja-dofenomena. 11. Idea Design. (2016a). Mega panoji – Mega lighti. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.idea-design.si/reklame-mega-lighti.html. 12. Idea Design. (2016b). Reklamni stolpi. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.idea-design.si/svetlobni-stolpi-city-lighti.html. 13. Idea Design. (2016c). Panoji na javni razsvetljavi – Obešanke. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.idea-design.si/reklamni-panoji-na-javni-razsvetljavi.html. 14. Idea Design. (2016č). Reklamni stolpi. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.idea-design.si/svetlobni-stolpi-city-lighti.html. 15. Kesić, T. (1997). Marketinška komunikacija. Zagreb: Gospodarska misao. 16. Kotler, P. (1998). Marketing management- trženjsko upravljanje: Analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga. 17. Kovačič, A. (2014). Metodologija merjenja učinkov oglaševanja na primeru 2D in 3D plakatnega oglaševanja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 31.

(40) 18. Roman, K., & Maas, J. (1995). Kako oglaševati. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 19. Stare, J. (2011). Osvetljevanje objektov za oglaševanje. Prevzeto 28. julija 2016 s http://temnonebo.splet.arnes.si/2011/10/21/broura-qosvetljevanej-objektov-zaoglaevanjeq/. 20. Tris in Tris. (2016). Jumbo. Prevzeto 28. julija 2016 s http://www.tristris.si/zunanje_oglasevanje.html. 21. Verčič, D., Zavrl, F., & Rijavec, P. (2002). Odnosi z mediji. Ljubljana: GV Založba. 22. Vihar, S. (2008). Oglaševanje blagovne znamke Coca Cola (diplomsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.. 32.

(41) PRILOGE. ANKETNI VPRAŠALNIK Pozdravljeni, Sem Vanesa Justinek, študentka Ekonomsko‐ poslovne fakultete v Mariboru, smer študija Marketing. Opravljam diplomsko nalogo iz področja oglaševanja z naslovom Zunanje oglaševanje na primeru blagovne znamke Coca Cola. Z anketo želim ugotoviti poznavanje same Coca Cole kot njenih oglasov. Anketa je anonimna in osebni podatki so skrbno varovani. Za anketo boste potrebovali približno 5 minut časa za to vas vljudno prosim, da jo izpolnite. Zbrani podatki bodo uporabljeni samo za namene izdelave diplomske naloge. Najlepša hvala za vaše odgovore. Vanesa Justinek 1. Prosim vnesite vaše osebne podatke: Spol: Starost: Stopnja izobrazbe: Poklic: 2. Označite odgovor: Kaj najprej pomislite, ko vidite oglas za Coca Cola: a) b) c) d) e). Na pijačo Na nagradne igre Na pravljični svet Na blagovno znamko, ki jo pozna ves svet Drugo. 3. Označite ustrezen odgovor: Ste na ulici kdaj videli oglas za Coca Colo, ki vam je ostal v spominu? a) Da b) Ne c) Videl/a sem ga, a se ne spomnim kateri oglas je bil 4. Označite ustrezen odgovor: Kateri oglas od navedenih se vam je najbolj vtisnil v spomin? 33.

(42) a). b). c). 5. Označite ustrezen odgovor: 1 pomeni, da se najmanj strinjate, 5 pa da se najbolj strinjate. Kaj vas pri zunanjem oglaševanju (jumbo plakati, plakati, razsvetljave v izložbah, obešanke, reklamni stolpi, reklamna prevozna sredstva it.) najbolj pritegne? -. Barva oglasa 1 2 3 4 5 Zvok oglasa 1 2 3 4 5 Velik naslov oglasa 1 2 3 4 5 Vsebina oglasa 1 2 3 4 5 Prikazana zgodba oglasa 1 2 3 4 5 Osvetljenost oglasa (posebne luči za osvetljevanje) 1 2 3 4 5. 6. Označite številko od 1 (najmanj) do 5 (največ) pri sliki oglasa. Pod črko a označite ali vam je oglas za Coca Colo všeč? (oglasi so bili objavljeni v tujini). Pod črko b označite ali bi se na podlagi oglasa odločili za nakup Coca Cole? Pod črko c označite ali vas je sama izvirnost oglasa pritegnila?. 34.

(43) a) 1. 2. 3. 4. 5. b) 1. 2. 3. 4. 5. c) 1. 2. 3. 4. 5. a). 1. 2. 3. 4. 5. b). 1. 2. 3. 4. 5. c). 1. 2. 3. 4. 5. a). 1. 2. 3. 4. 5. b). 1. 2. 3. 4. 5. c). 1. 2. 3. 4. 5. a). 1. 2. 3. 4. 5. b). 1. 2. 3. 4. 5. c). 1. 2. 3. 4. 5. 35.

(44) a). 1. 2. 3. 4. 5. b). 1. 2. 3. 4. 5. c). 1. 2. 3. 4. 5. 7. Označite črko pred ustreznim odgovorom. Koliko denarja na mesec porabite za nakup Coca Cole (približno)? a) Ne kupujem Coca Cole b) Do največ 5€ c) Okoli 10 do 15€ d) Do nekje 30€ e) Več kot 30€ 8. Označite ustrezen odgovor( lahko jih je več). Na katero vrsto oglasa ob cesti ste najbolj pozorni, ko vozite ali ste v vozilu? Pomagate si lahko s fotografijo.. a) Reklamni stolp. b) Mega panoji. 36.

(45) c) Obešanke. d) Oglasno vozilo‐ avtomobil. e) Oglasno vozilo‐ avtobus. 9. Označite ustrezen odgovor. Na kaj najprej pomislite, ko slišite besedo Coca Cola? a) Na pijačo b) Na uspešnost blagovne znamke c) Na božični čas d) Na mehurčke e) Na osvežitev. 37.

(46) 10. Obkrožite ustrezen odgovor. Ali so vas med vožnjo kdaj zmotili svetlikajoči napisi na reklamnih panojih, ki stojijo ob cestah? a) Da b) Ne c) Nikoli nisem razmišljal/a o tem. 11. Označite ustrezen odgovor. Ali ste slišali za prvo božično turnejo po Sloveniji, ko je s Coca Colinim tovornjakom po vseh regijah Slovenije potoval Božiček s palčkom (leta 2008)? a) Sem slišal/a in videl/a tovornjak b) Sem slišal/a, vendar tovornjaka nisem videl/a c) Nisem še slišal/a za to. 12. Označite ustrezen odgovor: Ko se odločite za osvežilno pijačo, kaj raje izberete? a) Coca Colo b) Vodo. 38.

(47)

No results found