Books from »Prince« Auersperg’s collection in modern Slovenian libraries

23 

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Loading....

Full text

(1)

SODOBNIH SLOVENSKIH KNJIŽNICAH

Stanislav Južnič

Oddano: 12. 12. 2006 – Sprejeto: 10. 5. 2007

Izvirni znanstveni članek UDK 027.1(497.4Ljubljana):929.52Auersperg(091)

Izvleček

Popisane so doslej neznane na Kranjskem ohranjene knjige iz nekdanje ljubljanske turjaške »knežje« fidejkomisne knjižnice. Po rokopisnem katalogu grofa Volfa Engel-berta Turjaškega (1668) v prepisu iz leta 1762 in po prodajnih katalogih (1982-1983) so zaenkrat raziskana le prirodoslovno-matematična dela. Na Kranjskem je ostalo (vsaj) šest prirodoslovno-matematičnih knjig iz Volfove, pozneje turjaške »knežje« fide-jkomisne zbirke; te knjige so danes predvsem v NUK. Več medicinskih knjig imajo v svojih zbirkah slovenski zasebniki. Ker pregledani del nekdanje turjaške »knežje« fidej-komisne knjižnice obsega komaj njeno desetino, je pri nas gotovo ohranjenih še veliko več nekoč Volfovih knjig, ki jih prepoznamo po značilnih Schönlebnovih lastniških vpisih in/ali po poznejših Radicsevih lastniških nalepkah s turjaškim knežjim grbom. Članek pojasnjuje, kako so nekatere izmed knjig iz nekdanje ljubljanske »knežje« fidej-komisne knjižnice ostale na Kranjskem. Raziskane so nekatere knjige iz nekdanje tur-jaške knjižnice v Narodnem muzeju in knjige v Pokrajinskem muzeju Kočevje, za katere sicer prevladuje mnenje, da izhajajo iz knjižnice sina Volfovega bratranca, dednega maršala Kranjske, ki se je sam prav tako imenoval grof Volf Engelbert Turjaški (* 1641).

Ključne besede: turjaška »knežja« fidejkomisna knjižnica, zasebne knjižnice, knjižnični fondi, matematika, naravoslovje, Auersperg (rodbina), zgodovinski pregledi

Orginal scientific article UDC 027.1(497.4Ljubljana):929.52Auersperg(091)

Abstract

Previously unknown in Carniola preserved books of the Volf’s, later Ljubljanian “Prince’s” Trust Library were found. Just the scientific part of the library was

exam-JUŽNIČ, Stanislav. Books from »Prince« Auersperg’s collection in modern Slovenian libraries. Knjižnica, Ljubljana, 51(2007)1, p. 27-49

(2)

ined by using Count Volf Engelbert Auersperg’s manuscript catalogue (1668) tran-scribed in 1762 and sales catalogues (1982-1983). Carniolan libraries preserved six scientific books from the former Ljubljanian “Prince’s” Trust Collection. Most of them are at Ljubljanian National and University Library. Last but not least, several Volf’s medicine books are kept in private collections of Slovenian owners. The examined part of Volf’s collection covered just a tenth of his 7000 titles. Therefore many other Volf’s books should have remained in his native country, which is put at the limelight for the first time to attract other researches interested in Slovenian Library and Sci-ence History. Former Volf’s books could be identified with characteristic Schönleben’s manuscript bookplates. The “life paths” of some discovered Ljubljanian “Prince’s” Trust Library books were described to show how Carniolans succeeded to keep them at home. Some items with bookplate of Wolf Engelbert Auersperg were found in Library of National Museum and in Provincial Museum of Kočevje. It is claimed that those were not a part of Governor General Count Wolf Engelbert Auersperg (* 1610) and his descendants’ library, but rather a part of the former collection of Wolf’s cousin’s son, hereditary Marshal of Carniola Wolf Engelbert Auersperg (* 1641).

Key words: “Prince” Auersperg’s Trust Library, private libraries, library collections, mathematics, natural science, Auerspergs (family), historical overview

1 Uvod

Deželni glavar Volf Engelbert Turjaški je sredi 17. stoletja v svoji ljubljanski palači skrbno zbral 7000 knjig. Njegov brat in dedič knez Janez Vajkard je združil graščine Poljane, Kočevje, Višnjo Goro, Belaj, Žužemberk in ljubljanski »knežji« dvorec s knjižnico v fidejkomis1. Tako so postali njegovi potomci največji kranjski

zem-ljiški posestniki, še pomembnejše središče njihovega bogastva pa je bilo na Češkem.

Dopolnjena Volfova ljubljanska zbirka je postala znana kot turjaška »knežja« fidejkomisna knjižnica. Domala nemogoče se zdi, da bi prav vsi njeni zakladi romali v tujino. Da bi Kranjcem ne ostalo prav nič? Je bila turjaška »knežja« fidej-komisna knjižnica res tako zaprta, da ni vsaj kakšen zaklad izposojen ali podar-jen ostal na Kranjskem?

V naši raziskavi smo vprašanje rešili z iskanjem nekaj sto knjig Volfovega kata-loga, sestavljenega leta 1668 in prepisanega leta 1762. Omejili smo se le na nekate-re od osemnajstih raznekate-redov, v katenekate-re je Volfov prvi knjižničar Schönleben razdelil knjižnico. Zanimali so nas oddelki medicine (6), matematike (7), filozofije (8), arhitekture (12), glasbe (15) in viteštva (17). Knjige iz drugih oddelkov smo upora-bili le, če so imele naravoslovno-matematično vsebino. Zadnja poteza se je izkaza-la za še posebno posrečeno. Največ NUK-ovih naravoslovnih knjig, podedovanih

(3)

iz Volfove zbirke, smo namreč našli v Volfovem oddelku za posvetno zgodovino! Natančnejše naslove knjig smo ugotovili v prodajnih katalogih Hilla in Sothebyja iz let 1982 ter 1983, ki smo jih skrbno preverili v katalogih ameriških knjižnic.

Podroben pregled je pokazal, da je vsaj odstotek Volfove zapuščine še vedno med nami v knjižnicah na območju nekdanje Kranjske, ki jo je Volf upravljal kot deželni glavar. Katere Volfove knjige imamo Slovenci, kako jih prepoznamo in kako bi utegnili z njimi promovirati slovensko knjižničarstvo v svetovnem merilu?

2 Volfove knjige med sodobnimi Slovenci

Preglednica 1: Volfove (* 1610) knjige iz turjaške »knežje« knjižnice z naravoslov-nimi vsebinami in nekatere knjige sina njegovega bratranca Janeza Andreja Tur-jaškega, Volfa Engelberta (* 1641). Knjige so danes v NUK, Narodnem muzeju, Pokrajinskem muzeju Kočevje in zasebni zbirki Jerneja Sekolca na Dunaju.

c e s i P LetoNaslovinkrajizdaje Knji`nicainekslibris r e h c r i K 1646ArsMagna NUK-8100,»Wolffg.Engelb.S.R.J. : n r a C . p a C . p u S g r e p s r e u A b A : m o C « 8 5 6 1 . o A : r c s n I . t a C i d n a v o r d l A 1606DeReliquisAnimalibus . V I i r b i l s u b i u q n a x e : J : R : S . b l e g n E . g f l o W » , 0 8 7 4 2 -K U N . n r a C . p a C . p u S g r e p s r e u A b a : m o C « 5 5 6 1 . n A . r c s n I . t a C i d n a v o r d l A 1613DepiscibuslibriV.etdecetis . I r e b i l j a r o g z t o k o k a n E i d n a v o r d l A 1621Historiaquadrupedum m u r o i l u s i b m u i n m o j a r o g z t o k o k a n E i d n a v o r d l A 1637Dequadrupedibusdigitatis . I I I i r b i l s i r a p i v i v j a r o g z t o k o k a n E i d n a v o r d l A 1640Historiaserpentumet . I I i r b i l m u n o c a r d : J : R : S . b l e g n E . g f l o W » , 0 8 7 4 2 -K U N . n r a C . p a C . p u S g r e p s r e u A b a : m o C . r c s n I . l a t a c : s n o C : s i t M C . S á l o i n r a C « 5 5 6 1 o n A c e b r e V 1661Disputatiomedica,denatura m u r a l u d i c a s u s u t e z e r b , a k p e l a n -s i r b i l s k e , c e l o k e S a s i r b i l s k e a g e n s i p o k o r s u a e r o M 1669Opusdemalignafebre e t n a s i x o r a p : s i p o k o r n i a k p e l a n -s i r b i l s k e , c e l o k e S « 0 7 6 1 … o g o l a t a k m a g r e p s r e u A » i l l o r a z r a G 1646Decatarrholiberunus Sekolec,ekslibris-nalepka,brez a s i r b i l s k e a g e n s i p o k o r h c a b n e t t r u F 1635Architecturauniversalis NM-18718/1,»1689exlibris b a s i t i m o C t r e b l e g n E . g n a g f l o W « g r e p s r e u A r e t n i W 1678Hippiaterexpertus PMK-II/108,»exlibrisW.E.C.A. « 8 7 6 1 g r e p s r e u A

Med NUK-ovimi fizikalnimi deli ima le Kircherjeva Ars Magna Volfov ekslibris. Med naravoslovnimi knjigami je nekdanjih Volfovih pet Aldrovandijevih del danes

(4)

v NUK. Tam bi pričakovali še okoli desetkrat toliko spisov iz področij zunaj priro-doslovja in matematike (teologija, zgodovina, politika, pravo) glede na številčnost tovrstne literature v Volfovem katalogu iz leta 1668, prepisanem leta 1762. Volf in njegovi dediči jezuitom gotovo niso darovali le knjig za njihov študij eksaktnih ved ob pripravah za ustanovitev ljubljanske jezuitske filozofske fakultete dne 4. 11. 1704. Verjetno je med pripravami za svečano otvoritev drugi turjaški knez Fer-dinand jezuitom podarili Kircherjevo Ars magna, morda pa tudi Aldrovandijeva dela. Ljubljanski jezuiti v Aldrovandijeva dela niso zavedli svojega lastniškega za-znamka; to so tako ali tako opustili v domala polovici svojih ljubljanskih knjig. Jezuitski dnevniki dajejo dodatno upanje, da je med jezuitsko dediščino v NUK mogoče pričakovati še več knjig iz nekdanje Volfove knjižnice. Leta 1655 je deželni glavar Volf Engelbert Turjaški podaril ljubljanskim jezuitom nekaj knjig iz svoje bogate zbirke; sedem let pozneje pa je neimenovani dobrotnik “olepšal in obogatil jezuitsko knjižnico z darom 1200 gld” (Baraga, 2003, 196, 223). Je-zuitski poročevalec žal ni zapisal podrobnosti. Tako ne vemo, ali je šlo za Al-drovandijeve ali morda za kakšne druge knjige, ki so zagotovo v NUK še dan-danes. Pri tem seveda upamo, da so srečno prestale požar dne 28. 6. 1774.

3

Aldrovandi

Preglednica 2: Aldrovandijeva dela v oddelku za posvetno zgodovino knjižnice Volfa in njegovih dedičev.

c e s i P LetoNaslovinkrajizdaje Stranpopisa(1668/1762,HHStA, ) 2 8 9 1 ( s y b e h t o S v a k l i v e t { ; ) A A F , i d n a v o r d l A s i s s i l U 9 9 5 1 Orinthologiasivehist.Deavibus, a i n o n o B . 1 m o t 8 0 3 ; 5 6 2 , i d n a v o r d l A s i s s i l U 2 0 6 1 Orinthologiasivehist.Deavibus, a i n o n o B . 2 m o t 8 0 3 ; 5 6 2 , i d n a v o r d l A s i s s i l U 3 0 6 1 Orinthologiasivehist.Deavibus, . 3 m o t -; 6 6 2 , i d n a v o r d l A s i s s i l U 2 0 6 1 Deinsecti. 266; -, i d n a v o r d l A s i s s i l U , 6 1 6 1 , 1 3 6 1 1 2 6 1 . s u b i d e p u r d a u q e D 266; -, i d n a v o r d l A s i s s i l U 6 0 6 1 Animalibusexanquibus. 266;306 , i d n a v o r d l A s i s s i l U 3 1 6 1 Depiscibusetcetis.Bononia 266; -, i d n a v o r d l A s i s s i l U 0 4 6 1 Deserpentisetdragonis. 266; -, i d n a v o r d l A s i s s i l U 9 9 5 1 Demonstris&paralipomeni. . a i n o n o B 9 0 3 ; 6 6 2 , i d n a v o r d l A s i s s i l U g i j n k 0 1 h i g u r d n i i d e i p u r d a u q e D 416dodatek5.2.1761;307

(5)

Schönleben je pet Aldrovandijevih2 knjig vpisal leta 1655, pozneje pa so postala

del licejske knjižnice v Ljubljani. Inšpektor J. Globočnik (Globotschnig) je ob pri-mopredaji med četrtim knezom Henrikom Turjaškim in njegovim sinom Karlom Jožefom leta 1761 popisal novo nabavljene knjižne zaklade Turjaškega kneza: De quadrupiedi (štirinožce) in drugih deset Aldrovandijevih knjig, pet teoloških del, eno pedagoško razpravo, dve knjigi o pravu ter dve politični razpravi (HHStA, FAA, 416). Globus neba, globus Zemlje, zemljepisna, navigacijska, biološka dela Aldro-vandija ter drugih znamenitih piscev so Volf in njegovi knežji dediči hranili med 661 knjigami petega oddelka posvetne zgodovine (Radics, 1878, 51-52).

Vse, danes v NUK shranjene Aldrovandijeve knjige, je Volf kupil v posmrtnih izdajah; imel je tudi nekaj starejših Aldrovandijevih knjig, ki pa jih danes ni v

SLIKA 1: Schönlebnov vpis Volfovega ekslibrisa na zgornjem robu naslovnice Aldrovandijevega opisa štirinožcev s prsti iz leta 1637 (Aldrovandi. (1637). De quadrupedibus digitatis viviparis libri III. Et de quadrupedibus digitatis oviparis libri II.

Bononiae: Nic. Teballin (NUK-24780). Eden od petih Aldrovandijevih opisov živalstva iz zbirke Volfa Engelberta Turjaškega v današnjem NUK).

2 Aldrovandi je bil profesor logike in medicine na bolonjski univerzi (Lines, 2006, 132, 140). Zbral je 360 rokopisov in 3800 tiskov; glede rokopisov je prekašal Volfa, ni pa mu bil kos pri knjigah, ki v njegovem času še niso prevladale.

(6)

NUK.3 Aldrovandi je živali opisoval po enakem sistemu: začenjal je z

mistični-mi zgodbamistični-mi, nadaljeval pa z uporabo živalskega mesa pri prehrani ljudi in v zdravilne namene.

Volf je kupil Aldrovandijeve Kače in zmaje (1640) v predgovoru posvečene opatu Franciscu Perettu4. V drugem nekoliko krajšem izmed obeh delov knjige se je

Aldrovandi lotil zmajev (Aldrovandi, 1640, 312-427)5.

Preglednica 3: Okrašeni lepopis, uporabljen za sprednje in zadnje platnice ob vezavi Volfovih izvodov Aldrovandija v NUK.

v o l s a n n i o t e L a l e d a g e v e j i d n a v o r d l A i c i n t a l p a n a s i p o k o r a j i c a n i g a P Posebnosti i k n a t s o i k s l a v i @ 6 0 6 1 109 e b i R 3 1 6 1 130 i j r a j l k r a p o v d i c ` o n i r i t [ 1 2 6 1 110 i t s r p s i c o n i r i t [ 7 3 6 1 189 i j a m z n i e ~ a K 0 4 6 1 186,narobeobrnjen bogatoobarvaneza~etnice

Podobno kot ostale štiri izvode Aldrovandijevih del je Volf tudi Ostanke živali (1606) vezal v starejši bogoslovni barvasto iluminiran pergament tako, da je paginirana stran lista prišla na sprednjo platnico, nepaginirana pa na zadnjo. Le pri najnovejših Kačah in zmajih (1640) je rokopis na platnici bržkone pomotoma obrnil narobe. Uporaba pergamentov enega in istega rokopisa dokazuje, da so bile vse Aldrovandijeve knjige vezane sočasno po letu 1640, ko je bila natisnjena zadnja, in pred letom 1655, ko je Schönleben v knjige vpisoval Volfov ekslibris. Povsem neurejena paginacija uporabljenih listov kaže, da je moral ostale liste rokopisa uporabiti drugje, bržkone za vezavo katerih med svojimi knjigami s prav tako velikimi in debelimi formati. Zelo verjetno je druge liste srednjeveškega rokopisa uporabil za vezavo ostalih Aldrovandijevih del iz svoje knjižnice; žal

3 Najstarejšo med danes NUKovimi Aldrovandijevimi knjigami iz Volfove nekdanje knjižnice je leto dni po očetovi smrti izdala Aldrovandijeva hči Francisca in jo maja 1606 posvetila senatorjem Bologne. Najprej je objavila očetovo sliko nato pa njegove opise mehkužcev z apnenčastim ogrod-jem. Aldrovandi je začel s polipi ter nadaljeval preko školjk in polžev vse do koral (Aldrovandi, 1606, 7, 285, 419, 523).

4 Privilegij za izdajo knjige je cesar Rudolf II. izdal leta 1598. Aldrovandi je navajal Plinijeva mnenja o kačah in raziskovanja Cardana (Aldrovandi, 1640, 31, 158), Nicanderja in Vergila (Al-drovandi, 1640, 175, 334); ni pozabil niti na boe, libijske in morske kače (Al(Al-drovandi, 1640, 175, 294, 296) vključno z lepimi skicami njihovih okostij (Aldrovandi, 1640, 273). Volf je imel dve Nicander-jevi Theriaca, obe izdani leta 1531 in privezani v druga dela. Nicander je živel v grškem mestu Colofon v 2. in 3. stoletju. Poleg Volfove Theriaca v 958 heksametrih o naravi rastlin, še posebej strupenih, je ohranjena še Nicanderjeva Alexipharmaca s 630 heksametri.

5 Opisal je »pošastne« netopirje, ki so jih omenjali že Egipčani in Vergil (Aldrovandi, 1640, 316). Za vse živali je sproti naštel uporabo pri prehrani ljudi in v zdravilne namene (Aldrovandi, 1640, 359-360).

(7)

pa le-teh danes ni v NUK. Ni pa uporabil iluminiranega rokopisa za vezavo Kircherjeve Ars Magna, ki je poleg Aldrovandija edina v NUK ohranjena Volfova prirodoslovna knjiga; tega ni mogel storiti že zato, ker je Kircher uporabil za 2 cm krajšo platnico. Na hrbet Aldrovandijevih knjig je Volf dal vpisati ime pisca, naslov, leto in število delov. Enako je storil tudi pri Kircherju, vendar je tam leta in število delov izpustil.

Bogoslovni spis, uporabljen za platnice Volfovega izvoda Aldrovandijevih Os-tankov živali (1606), se sredi strani 109 začenja z opisom meniškega praznova-nja. Naslova teksta seveda ni lahko ugotoviti. Gotovo ne gre za del enega od znanih Volfovih rokopisov, med katerimi so Zasius in Ulrich iz 13. stoletja, štirje roko-pisi iz 14. stoletja in devet rokopisov iz 15. stoletja. Verjetneje je bil v ovoj postav-ljen doslej neznani Volfov ali raje kar knjigovezov rokopis, saj so ga očitno upo-rabili za platnice pred Schönlebnovim popisom knjižnice. Kljub lepoti so ga uporabili v nekoliko »nečastne« namene za ovitek sicer samih po sebi krasnih Aldrovandijevih knjig; Volf oziroma njegov knjigovez očitno nista posebno ce-nila vsebine rokopisa z izredno lepimi okrašenimi črkami.

List 110. rokopisa, uporabljenega za platnice Aldrovandijevih štirinožcev (1621), je bil posvečen glasbi. Glasbene note je neznan pisec risal s črnimi zapolnjenimi kvadrati na notne črte s štirimi linijami. Med tremi vrsticami not je postavil tudi nekaj besedila zborovske cerkvene himne (Aldrovandi, 1621, 110r desni stolpec).

List 130. rokopisa, uporabljenega za platnice Aldrovandijevih Rib (1613), je obravnaval praznovanje Velike noči (Aldrovandi, 1613, 130v). List 186. rokopisa,

uporabljenega za platnice Aldrovandijevih Kač in zmajev (1640), je omenjal apos-tola Jakoba (Aldrovandi, 1640, 186v), podobno kot list 189. rokopisa,

uporablje-nega za platnice Aldrovandijevih štirinožcev (1637). Posamezna poglavja so bila označena z rdečimi črkovanimi številkami; uporabljeni list je vseboval šestinpet-deseto (Aldrovandi, 1637, 189r) in dvaindevetdeseto (Aldrovandi, 1637, 189v), tako

da nepaginiran list gotovo ni sledil paginiranemu (Aldrovandi, 1637, 189r).

Ali je Volf morda nevezane iluminirane rokopise hotel shraniti tako nenavadno preoblikovane v platnice vrednih knjig? Seveda ne, saj v platnice drugih knjig vezanih posameznih listov rokopisa poslej ni bilo več mogoče brati, ker so bile posamezne strani uporabljene za platnice brez pravega reda. Vsekakor so tudi druge rokopise uporabljali pri vezavi po tedanji navadi, denimo pri drugi izdaji Kopernika ljubljanskih jezuitov. Tam je rokopise danes neznanega vira knjigo-vez uporabil za prelepljeno in bralcu prvotno neopazno notranjo stran platnic. Veliko redkeje so lepe rokopise uporabili za ozaljšanje vidnega dela platnic zna-menite knjige, kot se je to lepo posrečilo pri Aldrovandijevih delih v Volfovi zbirki. Vsekakor je moral takšno delo Volf knjigovezu posebej naročiti in tudi izdatneje plačati. Ni nujno, da bi Volf uporabljal domačega kranjskega knjigoveza, saj ta obrt pri nas tisti čas ni bila izpričana. Lahko je uporabljal knjigoveške izkušnje Mayrja iz Salzburga, pri katerem so Volf in njegovi dediči kupili več knjig (Dietl,

(8)

Rostinger, 1663; Schönleben, 1681), pet let po Volfovi smrti pa je ravno Volfov prijatelj Schönleben osebno privabil Mayra v Ljubljano.

Iluminirani rokopisi ovojnic Aldrovandijevih knjig so bili deloma poškodovani že ob vezavi. Med vstavljanjem dveh zelenih vrvic za zapiranje knjige so stran sicer preluknjali, vendar ne na mestu, kjer so bile zapisane črke. Ob ojačanju na pregibu med hrbtom in platnico so uporabili po štiri usnjene vrvice na vsaki strani; luknje zanje so dejansko poškodovale del besedila. Poškodbe znova potrjujejo, da Volf in knjigovez nista posebno cenila vsebine rokopisa, temveč sta predvsem občudovala lepoto njegovih črk. Volf je pač hotel za dober denar imeti knjige čim lepše vezane – podobno so počeli potomci njegovega bratranca v ljubljanski gro-fovski turjaški palači, ki so na zunanje platnice svojih knjig dali domala enotno odtisniti svoj grb, pogosto kar v obliki reliefa.

Rokopisi, uporabljeni za ovojnice Aldrovandijevih del, zaradi uporabe niso močneje obledeli z izjemo delov, zapisanih z rdečo barvo. Ohranjenost kaže tako na obstojnost črnih barv, kot na pazljivost bralcev jezuitskih knjig.

4

Kircher

Valvasor je imel skupno dvaindvajset Kircherjevih del, Volf pa nekaj manj, vseeno pa skoraj polovico vsega kar je Kircher napisal. Kircherjevo Ars Magna je Mayr prodajal v Ljubljani (Mayr, 1678, 79); Volfov nečak, knez Ferdinand, bi jo lahko nabavili kar pri njem poldrugo desetletje po Volfovi smrti, vendar je Schön-leben vanjo vpisal Volfov ekslibris že leta 1658. Kljub temu ni bila zapisana v Volfovem katalogu knjig leta 1668/1762, kjer bi jo pričakovali med knjigami o arhitekturi. Tako jo je Volf domnevno podaril ljubljanskim jezuitom v desetletju med letoma 1658 in 1668. Jezuiti so vanjo vpisali svoj lastniški vpis šele leta 1697, kar ni povsem nepričakovano, saj polovice svojih ljubljanskih knjig sploh niso zaznamovali. Dne 6. 10. 1697 je Tirolec Gregorin prevzel ljubljansko rek-torsko službo od Konrada Millerja, ime tedanjega knjižničarja pa ni znano.

Ars Magna je prestala požar dne 28. 6. 1774, kljub temu pa na dan 1. 3. 1775 ni bila popi-sana med rešenimi knjigami (Verzeichnis). Dne 1. 3. 1775 iz teh ali onih vzrokov niso popisali približno polovice nekoč jezuitskih ljubljanskih knjig, med njimi Ars Magna. Na vrhu naslovnice Ars Magna je rokopisni lastniški vpis:

»Wolffg. Engelb. S. R. J. Com: Ab Auersperg Sup. Cap. Carn:«

Pod njim beremo: »Bibliotheca Philosophicae«

In nato dodano še: »Cat.Inscr: Ao. 1658:«

Pod tem pa: »Collegio Soc: Jesu Labaci1697«.

Ker so Turjačani pred letom 1697 podarili Ars Magna ljubljanskim jezuitom, ima danes zgoraj datiran Volfov lastniški zapis, pod njim pa domala štiri desetletja

(9)

pozneje datiranega jezuitskega. Knjiga je vezana v povoščeni papir in ima izje-moma število (658), zapisano na naslovnici in ne na zunanji platnici, kamor so dne 1. 3. 1775 vpisovali bibliotečne številke nekdanjih jezuitskih knjig. Če števi-lo 658 predstavlja bibliotečno številko iz popisa nekdanje jezuitske knjižnice z dne 1. 3. 1775, bi ta za enaindvajset presegala najvišjo tedaj uporabljeno številko.

Nekdanji Volfov izvod Ars magna nima nobenih rokopisnih opomb bralcev, kot tudi Aldrovandove knjige ne. To zanimivo dejstvo je bilo povezano z značajem jezuitskih knjižničarjev, ki so skrbno varovali svoje knjige – dijaki gotovo niso niti v sanjah smeli misliti na kakšno čečkanje, podobno zadržani pa so bili celo njihovi učitelji. Seveda je sodobnemu bralcu po svoje lahko celo žal, saj so opombe bralcev iz preteklih stoletij pogosto poučne ali celo zabavne.

SLIKA 2: Naslovna stran Kircherjeve »Velike umetnosti svetlobe in sence« z Vol-fovim lastniškim zaznamkom, kot ga je zapisal Janez Ludvik Schönleben leta 1658. Pod njim je viden devetintrideset let poznejši vpis ljubljanskih jezuitov. Ena od šestih Volfovih naravoslovnih knjig v današnji zbirki NUK (Kircher, Athanasius. (1646). Athanasii Kircheri Fuldensis Bvchonii e Soc.IESU Presbyteri Olim in Herbipolensi, & Avenionensi Societatis IESU Gymnasiis Orientalium linguarum, et Mathesos, nunc huius in Romano Collegio Professoris Ordinarii Ars Magna Lucis et Umbrae (NUK-8100)).

(10)

Druga izdaja Ars Magna je z manjšimi spremembami izšla v Amsterdamu leta 1671 (Corradino, 1993, 249). Prvo izdajo Ars magna je Kircher novembra 1645 v Collegio Romano posvetil nadvojvodi Ferdinandu, prvorojencu cesarja Ferdinanda III. Ce-sarjevič je bil nekaj mesecev pozneje izvoljen za češkega kralja (21. 6. 1646); tako je dobro obveščeni Kircher gotovo ujel ravno pravšnji trenutek za posvetilo. V tem času je bil Janez Vajkard Turjaški že novi vzgojitelj mladega prestolonaslednika.

Preglednica 4: Ars magna je bila sestavljena iz desetih knjig in dodatka.

. I Filozofijasvetlobeinsencesteorijobarv. . I I Odbojinlomsvetlobezopisomo~esainkamereobskure. . I V -. I I I Son~neure. . I I V Odbojsvetlobeintoplote. . I I I V Uporabalomasvetlobezobravnavoson~neurevdrugemdelu. . X I UporabasvetlobeinsencezameritvenaZemljiinvvesolju. . X Magijasvetlobeinsenczopisomson~nihurinmikroskopa. . e j s i p o n j a t o v o N

Pred naslovnico je Kircher postavil celostransko sliko moža nad dvoglavim or-lom, ki mimo krogle z naslovom knjige meče žarke svetlobe. V knjigi je po Ev-klidovem vzoru sledil predpostavkam, dokazom in teoremom6.

Desetim delom Ars magna je dodal še novo kriptografijo; resda je ni označil za posebno enajsto knjigo, a je bila vendarle samostojna enota (Kircher, 1646, 908-935). Volf se je za tajnopis zanimal tudi zavoljo svojega položaja kranjskega deželnega glavarja; v ta namen je poleg Kircherjeve nabavil še več drugih razprav o skritih pisavah.

Kircher je dodal še nepaginiran popis svojih do tedaj objavljenih sedmih del, vključno z Ars magna. Sledilo je osem načrtovanih del »če bog da dolgo življen-je«. Med njimi so res izšle Ars Combinatoria, Mundus Subterraneum, Musurgia in

Oidipus, ki jih je nabavil tudi Volf. V tretjem oddelku je Kircher popisal svojih

6 Kircher se je zanimal za svetlobo zvezd, ob njej pa še za domnevno svetlobo Lune (Kircher, 1646, 14). Skiciral je površji obeh strani Lune z lepo vidnimi »oceani« in drugimi podrobnostmi. Jupitra je skiciral po bolonjskih opazovanjih jezuitov Grimaldija in Ricciolija oktobra in novembra 1643, Saturna pa s po eno kroglo na vsaki strani nekaj let preden je Nizozemec Huygens pojasnil obliko Saturnovega prstana (Kircher, 1646, 15-17). V nasprotju s Keplerjem si je zamislil svetlobo iz del-cev. Odkril je fluorescenco raztopin, ki mu jih je iz Mehike poslal prokurator družbe Jezusove; tako je lahko pojav posredoval samemu cesarju Ferdinandu III. in njegovemu visokemu uslužbencu, turjaškemu knezu. Ni pozabil niti na dve leti star Torricellijev živosrebrni barometer (Kircher, 1646, 26-29). Kircherjevo stališče do astrologije je bilo razmeroma nepristransko (Kircher, 1646, 43). Opazoval je spreminjanje kameleona, barve kamnov, rastlin in živali, posebno lepo pa je risal projekcije, obrazložil horoskop ter ob sliki naštel navodila za uporabo ur (Kircher, 1646, 82, 86, 90, 129, 496, 508/509). V sedmi knjigi se je pozanimal za astronomske vplive odboja, v osmi pa loma, ki ga je opazoval predvsem v ozračju in lepo skiciral projekcijo svetlobe sveče (Kircher, 1646, 684, 887).

(11)

osem prevodov iz sirijščine, perzijščine (farsi) in drugih jezikov v latinščino. Volfov izvod Ars magna ni imel, tako kot Aldrovandijeve knjige, nobenih roko-pisnih opomb bralcev. To zanimivo dejstvo je bilo morda povezano z načinom, kako so jezuiti posojali svoje knjige – dijaki gotovo niso niti v sanjah smeli misliti na kakšno čečkanje, podobno zadržani pa so bili celo njihovi učitelji.

Preglednica 5: Kircherjeve knjige v Volfovi knjižnici.

5

Furttenbach pri sinu bratranca deželnega

glavarja Volfa

Furttenbach je v Ulmu sodeloval z desetletje mlajšim mestnim matematikom Johannom Faulhaberjem, saj so ju družila podobna zanimanja. Furttenbach je

o t e L a s i r b i l s k e d i z I Naslov,kraj;posvetilo Straninrazredvkatalogu a k l i v e t { ; ) A A F , A t S H H ( 2 6 7 1 / 8 6 6 1 ) 3 8 9 1 ( : 2 i l a ) 2 8 9 1 ( s y b e h t o S v 5 5 6 1 1641ArtisMagnetica.Roma;FerdinandIII. ) 6 , 9 8 9 1 , l l i r e M ( 9 0 2 ; a k i t a m e t a m , 7 2 3 8 5 6 1 1646 ArsMagnalucis.Roma;FerdinandIV. 0 5 6 1 MusurgiaUniversalis.1-2,Roma 397,glasba;211,2:314 0 5 6 1 MusurgiaUniversalis.1.del,Roma 397,glasba;212 0 5 6 1 MusurgiaUniversalis.2.del,Roma 397,glasba;212 , 2 5 6 1 4 5 6 1 a m o R . s u c a i t p y g e A s u p i d e O 8 5 6 1 1656 Itinerarium.Roma;DonumAuthoris ) 8 5 , 2 8 9 1 , s ’ y b e h t o S ( 4 0 2 ; a k i t a m e t a m , 9 2 3 6 5 6 1 StructuraglobisCoelestis(Iter ) a d o v z i 2 ( a m o R . ) I m u c i t a t x E 5 0 2 , 4 0 2 ; a k i t a m e t a m , 7 2 3 8 5 6 1 1657 Structuraglobisterrestris(Iter . ) i e n a r r e t b u S s u d n u M ; I I m u c i t a t x E a m o R , 3 -1 7 0 2 , ) I I + I ( 6 0 2 ; a k i t a m e t a m , 7 2 3 8 5 6 1 Scrutinumphysicomedicum.Roma 315,medicina;218 3 6 6 1 1661Diatribediprodigiosis.Roma; o n o d x e ; m a i l l i W d l o p o e L a d o v j o v d a n , l l i r e M ; 8 5 , 2 8 9 1 , s ’ y b e h t o S ( s i r o h t u A ) 8 3 , 6 3 , 9 8 9 1 3 0 2 ;. d o g z a n e v k r e c , 3 3 2 . 3 . 3 m i R 4 6 6 1 3 6 6 1 Polygraphia.Roma;exdonoAuthoris ) 0 6 , 2 8 9 1 , s ’ y b e h t o S ( 7 1 2 ; -7 6 6 1 HistoriaChinensis.Amstelodami 244,posvetnazgod;.202 7 6 6 1 Regnumnaturamagneticum.Roma 337,filozofija;210 9 6 6 1 ArsMagnasciendiseucombinatorica. i m a d o l e t s m A 1 0 2 ; e j v o l s o k i z e j , 9 6 3 1 7 6 1 DescriptioLatiumveterisetnova. i m a d o l e t s m A 8 0 2 ;. d o g z a n t e v s o p , 4 4 2

(12)

objavil več knjig o arhitekturi v domačem Ulmu, med drugim delo o pomorski arhitekturi z opisom taktike bitke pri Lepantu, kjer je beneško-španska flota dne 7. 1. 1571 uničila turške poskuse prevlade v Sredozemlju.

Leta 1627 je Furttenbach objavil potopis Italije in njenih kulturnih znamenitosti. Čeprav je šlo za bolj zemljepisno naravnano delo, ga je Schönleben vseeno uvrstil kar v oddelek arhitekture; gotovo zato, ker je k stavbarstvu spadalo drugih pet Furttenbachovih del Volfove zbirke.

Leta 1635 je Furttenbach v Splošni arhitekturi objavil svoje izume iz leta 1629. V dveh delih prve knjige je podal razlago, v drugi enako debeli knjigi pa slike za oba dela prve knjige. Lepo prednaslovnico je okrasil s stebri, vhod v poslopje med njimi pa je zastražil s šestimi topovi na kolesih (Sotheby’s, 1982, 44/45). Naslovnico je zapisal v črni in rdeči barvi. Najprej je ponudil nove ideje za zi-danje utrdb, stolpov, mostov in velikih ladij na rekah, v drugem delu pa se je lotil civilnih zgradb, šol, kopališč, lazaretov in lekarn. Predlagal je izboljšave za možnarje in trdnjavske puške ter njihovo razstrelivo. Ob možnarjih je upora-bljal natančne naprave za merjenje kotov in celo kompas (Furttenbach, 1635, 2: bakrorez št. 23). Knjigo risb je začel z dvostransko skico utrdbe pri obali reke in nadaljeval z lastnim dvostranskim portretom, kjer se je predstavil kot izumitelj. Pod portret je dal zapisati »Con la patienza s’aquista scienza« v spodbudo sebi in bralcu. Nad portret je postavil angele, na njihovi desni številke in globus, na levi pa ravnila in skice utrdb. Pod sliko je postavil ladjo na plovbi, na njeni desni vojščaka z golim mečem in topom, na levi pa muzo z merili in gradbenimi načrti.

Furttenbachove utrdbe še niso imele povsem zvezdaste oblike, ki jo je šele neko-liko pozneje uveljavil Sébastien le Prestre de Vaubain. Narisal je svečo kot sveti-lo za pomoč pri risanju v perspektivi (Furttenbach, 1635, 2: 16 (bakrorez št. 4)) in dvižno nazobčano napravo za preverjanje eksplozivne moči smodnika (Furtten-bach, 1635, 2: bakrorez št. 1). V drugem delu knjige je posebno pozornost pos-vetil delu knjigovezov in njihovemu orodju za graviranje: mojstre je prav lepo upodobil.

V Kočevskem pokrajinskem muzeju se je ohranilo nekaj knjig iz dobe kočevske-ga graščaka Volfa Engelberta, ki bi bile lahko nekoč njegove; med njimi je bila morda Cardanova Matematika, ne pa Winterjevo zdravljenje konj. Turjaški kne-zi bi lahko bili nekdanji lastniki Furttenbachove Arhitekture; vendar je bil ver-jetnejši lastnik Winterjevega in Furttenbachovega dela sin Volfovega (* 1610) bratranca Volf Engelbert (* 1641). Po ekslibrisu sodeč jo je kupil leta 1689.

Izvod Furttenbachove knjige iz Narodnega muzeja ima signaturo »…Wolfgang. Engelbert Comitis ab Auersperg«, zapisano na vrhu notranje strani sprednje platnice. Podobno ima Winter iz Pokrajinskega muzeja Kočevje ekslibris »…W. E. C. A. Auersperg …«. Knjigi nimata oznake deželnega glavarja »Sup. Cap. Carn.« Izvoda,

(13)

navedena v Volfovem katalogu iz leta 1668 po prepisu iz leta 1762, sta bila leta 1982 prodana na Sothebyjevi dražbi v Londonu. Drugi izvod Furttenbachove knjige je po koncu druge svetovne knjige preko FZC prišel v last Narodnega muzeja v Ljubljani in Pokrajinskega muzeja Kočevje. Narodni muzej ga je dobil kot del skupine več deset del iz FZC z zunanjimi platnicami, okrašenimi z grbom grofov Turjaških, katerih ljubljanska palača se je s hrbtom dotikala palače deželnega glavarja Volfa in njegovih knežjih dedičev. Dedni maršal Kranjske, grof Volf Engel-bert (* 1641) je bil lastnik Furttenbachovega dela (mnenje dr. Anje Dular 16. 11. 2006) in Winterjeve knjige iz Pokrajinskega muzeja Kočevje.

6

Winter pri sinu bratranca deželnega glavarja

Volfa

Volf ni nabavil veliko nemških zdravniških knjig; bolj je zaupal nemškim veteri-narjem, še posebej glede konj. Med sodobnimi kočevskimi knjigami iz nekdanje turjaške knežje zbirke Volfovih dedičev, verjetneje pa ljubljanskih sorodnikov in sosedov, izhaja Winterjevo Zdravljenje konj iz leta 1678, ki ga danes hrani Pokrajinski muzej Kočevje. Rokopisni zapis na naslovnici ima sicer težko čitljivo letnico 1678. Lahko bi knez Ferdinand Turjaški knjigo nabavil takoj po izidu, ko je dvaindvajsetleten prevzel očetovo dediščino s knjižnico vred. Vendar sta bila oba izvoda Winterjevih knjig iz turjaške »knežje« knjižnice prodana v Londonu leta 1982, tako da ni mogel eden od njih obenem priti v upravo FZC in pozneje v Kočevski pokrajinski muzej. Nekdanji lastnik knjige je bil torej Volf Engelbert Turjaški (* 1641).

Winter je bil znan mojster konjušnic in poznavalec bolezni konj. Istega leta 1678 je izdal še Veščega jezdeca, ki so ga leta 1982 prav tako prodali na londonski dražbi, potem ko je tri stoletja prebil v turjaški »knežji« knjižnici. Po Volfovi in Janezovi smrti nam neznani knjižničar turjaškega kneza Ferdinanda nobenega dela ni uvrstil v razred medicine, temveč k devetim viteškim knjigam (HHStA, FAA, 408-409; Sotheby’s, 1982, 101). Vsekakor so se mu knjige o vitezih in nji-hovih konjih zdele veliko pomembnejše, kot se nam kažejo danes v dobi jekle-nih konjičkov; zato jim je privoščil poseben razred.

(14)

SLIKA 3: Volfov (* 1641) ekslibris nad Winterjevo sliko v Winterjevi knjigi (Winter, Georg Simon. (1678). Hippiater; Pokrajinski muzej Kočevje, sign. II/108, Foto Ivan Kordiš, 20. 11. 2006). Knjigo je imel tudi Volf Engelbert (* 1610).

(15)

SLIKA 4: Risba konjenika med vajo za boljšo ježo, ki jo je objavil veterinar Win-ter (WinWin-ter, Georg Simon. (1678). Hippiater).

7

Bošković pri pranečaku deželnega glavarja

Volfa

Volfov pranečak, vrhovni dvorni konjar in četrti turjaški knez Henrik, je večino-ma bival na Dunaju. Turjaški knežji fidejkomis je podedoval leta 1713, vendar je dediščino zaradi starosti leta 1761 prepustil sinu. V duhu svojih prednikov je tudi Henrik radodarno podpiral kranjske jezuite in izobražence. Avgusta 1768 je Peter Anton pl. Modesti, študent ljubljanskega profesorja fizike Janeza Krstnika Pogrietschniga, v poglavitno delo hrvaškega jezuita Boškovića privezal dve stra-ni posvetil Henriku na enem listu in šest strastra-ni profesorjevih izpitstra-nih tez iz Boško-vićeve filozofije, fizike in matematike na treh listih.

Knez Henrik Turjaški je Modestijevemu zagovoru osebno prisostvoval (Baraga, 2003, 397-398); skupaj s tedanjim prvošolcem Jurijem Vego je seveda vneto ploskal svojemu varovancu. Modestijeve teze se ne razlikujejo od tistih, ki sta jih septembra istega leta Modestijeva sošolca, Svetic in pozneje sloviti dunajski filozof Karpe, dala vezati ob petintrideset strani dolgo Asclepijevo astronomsko delo, prvič izdano v Rimu leta 1765. Asclepi je prevzel Boškovićeva predavanja matematike na Rimskem kolegiju in odločilno vplival na pouk v Ljubljani.

(16)

SLIKA 5: Posvetilo knezu Henriku Turjaškemu (1768) pred Modestijevimi izpit-nimi tezami (Pokrajinski muzej Kočevje-II/106).

(17)

V privezu k Boškovićevi knjigi je bila vsaka Pogrietschnigova teza v lastni vrsti-ci, v privezu k Asclepiju pa ne. Boškovićevi Teoriji s Pogrietschnigovimi tezami v Pokrajinskem muzeju Kočevje in v knjižnici Narodnega muzeja sta bili vezani v temno rjavo usnje. Njuna hrbta so razdelili v sedem pravokotnikov, okrašenih z zlatimi rožami. Drugi pravokotnik je bil v kočevskem izvodu pozneje prele-pljen z belim papirjem brez danes razločnih znakov. V pravokotniku pod njim je bilo v kočevskem izvodu vpisano z zlatimi črkami “THEORIA” in pod tem še šest težko čitljivih črk. Knjiga v Pokrajinskem muzeju Kočevje nima ekslibrisov.

Boškovićeva Teorija v knjižnici Narodnega muzeja ima drugi pravokotnik po-tiskan s črnimi črkami na rdeči podlagi: “Boscov. / Theor. / Virium.” in je prav tako brez ekslibrisov. Slovensko zapisan pečat Narodnega Muzeja s habsburškim dvoglavim orlom so vanjo pritisnili ob prelomu stoletja pred prvo svetovno vojno. Bila je del Erbergove dolske knjižnice, ki jo je odkupil kustos Rudolfinuma

Karel Dežman, saj ima pečat z zapisom Erberg pod krono.

Tretja na Kranjskem ohranjena Boškovićeva beneška izdaja (NUK-8180) ima enako vezano posvetilo knezu Henriku in teze, vendar ovitek velikosti 186 x 233 mm ni usnjen, temveč iz papirja z rdečimi in zelenimi cvetlicami. Četrta (NUK-8179) ima ovitek iz temnega usnja velikosti 157 x 224 mm; podobna je izvodu v Kočevju, vendar brez posvetila in tez. Hrbet je razdeljen na šest pravokotnikov. Zgornji pravokotnik je prelepljen z nalepko, pravokotnik pod njim pa ima vtis-njen napis: “Boscov. / Thoeor. / Philos (sic!)” v roza barvi, tretji pa “Natu / ralis” v zeleni barvi. Spodnji trije pravokotniki imajo v sredi vtisnjeno stilizirano zlato rožo. Oba NUKova uvoda Boškovićeve Teorije sta brez ekslibrisov.

Pogrietschnigovi študentje so avgusta 1768 zagovarjali deset tez iz logike in metafizike, štirideset tez iz fizike ter po deset tez iz moralne filozofije in mate-matike. Teze so bile zapisane na skupno šestih straneh7. Osnovni zakon je bil

seveda Boškovićeva krivulja sil, ki pri večjih razdaljah preide v Newtonov gravi-tacijski zakon. Boškovićeva dela so bila tisti čas že osnova pouka fizike. Boško-vić je osebno najmanj trikrat obiskal Ljubljano, preden so tam branili teze po njegovem nauku. Bil je uglajen diplomat, vajen občevanja na dvorih; njegovo novo fiziko so poleg jezuitov vneto zagovarjali tudi njegovi prijatelji iz visokega plem-stva, med katerimi je bil poleg ljubljanskih grofov Kobenclov očitno tudi knez Henrik Turjaški.

7 Študentje so tiskali izpitne teze svojih profesorjev ob javnih zagovorih po koncu šolskega leta. Pogosto so jih vezali v knjigo svojega profesorja ali kakšnega drugega znamenitega strokovnjaka.

(18)

Preglednica 6: Fizikalni del knezu Henriku Turjaškemu posvečenih Pogrietschnig-ovih izpitnih tez (1768) privezanih v Boškovićevo knjigo.

Panoga Vrstne številke tez

Sile, uvod 1, 2, 3, 4 Gibanje 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 Gravitacija 5, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19 Astronomija 20, 21, 22, 23, 24 Optika 25, 26, 27, 28, 29, 30 Toplota 31, 23 Elektrika 33, 34 Kapljevine 35, 36, 37, 38 Plini 39 Akustika 40

8

Zaključek

Volfova knjižnica je bila najpomembnejši zaklad baročne Ljubljane; s svojo notranjo močjo je mesto krasila poltretje stoletje. Brez haska je obžalovati, da smo jo izgu-bili: konec koncev so nekatere Volfove knjige še vedno med nami Slovenci in le ščepec dobre volje (podprte z nekaj cvenka) bi bilo treba, da bi jo vsaj v okrnjeni obliki obnovili v Ljubljani. Šest do sedaj najdenih knjig iz nekdanje turjaške »knežje« knjižnice v knjižnicah nekdanje dežele Kranjske resda ni veliko. Je pa vendarle dovolj za razmišljanje o pomenu znamenite Volfove zbirke, saj je v njej svoje zanje nabiral tudi Volfov mladi občudovalec, Janez Vajkard Valvasor. Vol-fovo baročno omizje in še posebej knjižnica sta bili zibelki duha mladih kranjskih plemiških izobražencev, ki so v veliki meri utemeljili kulturno samobitnost Kranj-ske in z njo po svoje celo slovenKranj-skega naroda v celoti.

Zahvala

Za kopije kataloga Volfove knjižnice (1668) v prepisu iz leta 1762 (HHStA, FAA) se zahvaljujem dr. Matiji Žargiju, Jerneju Sekolcu pa za londonske kataloge iz njegove zbirke.

(19)

Seznam oseb

Giuseppe Maria Asclepi (Joseph, * 1706 Macerato; SJ 1. 7. 1721; † 21. 7. 1776 Rim) Anton Gregorin (* 17. 1. 1634; SJ; † 2. 6. 1705 Gradec)

Franc Ksaver Karpe (Samuel, * 17. 11. 1747 Ljubljana; † 19. 9. 1806) Konrad Miller (* 7. 9. 1641 Amberg; SJ)

Peter Anton pl. Modesti (* 1750 Ljubljana)

Janez Krstnik Pogrietschnig (* 6. 11. 1722 Radiže na Koroškem; SJ 31. 10. 1745 Trenčin na Slovaškem; † po 1773)

Franc Svetic (* 1749)

Drugi Turjaški knez Ferdinand (Johann Baptist Ferdinand Franz Auersperg, * 29. 9. 1655 Ljubljana; † 22. 7. 1706 Ljubljana)

Četrti Turjaški knez Henrik (* 25. 6. 1697 Dunaj; † 9. 2. 1783 Dunaj) Janez Andrej Turjaški (Auersperg, * 16. 7. 1615; † 8. 10. 1664)

Prvi Turjaški knez Janez Vajkard (Johann Weikhard Auersperg, * 11. 3. 1615 grad Žužemberk; † 13. 11. 1677 Ljubljana)

Peti Turjaški knez Karl Jožef (* 17. 2. 1720 Dunaj; † 2. 10. 1800 Losensteinleiten) grof Volf Engelbert Turjaški (Wolfgang Auersperg, * 22. 10. 1610 Žužemberk; †

28. 4. 1673)

grof Volf Engelbert Turjaški (Wolfgang Auersperg, * 1641; † 1709)

Kratice

FZC – Federalni zbirni center za kulturnozgodovinske predmete pri Ministrstvu za prosveto v Ljubljani (za območje Slovenije je deloval od 31. 7. 1945 do 1. 1. 1948)

NM – Signature knjižnice Narodnega Muzeja v Ljubljani NUK – Signature Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani PMK – Signature knjig Pokrajinskega muzeja Kočevje

Sekolec – Zbirka dunajskega Slovenca Jerneja Sekolca

T – Knjige, naštete v Volfovem katalogu iz leta 1668 po dopolnjenem prepisu iz leta 1762 (HHStA, FAA)

(20)

Viri in literatura

1. HHStA, FAA - Dunaj, Minoritenplatz 1, Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729-1895.

2. Verzeichnis - Verzeichnis der vom Feuer geretteten Bücher des gewesten Collegii S.J. NUK. Rokopisni oddelek. 31/83. 1. 3. 1775.

3. Aldrovandi, Ulysse (Ulisse). (1605). Storia Naturale. Bologna. Prevodi: 1606-1640: 1606. Ulyssis Aldrovandi de Reliquis Animalibus exanquibus libri quator, nempe de mollibus, crustaceis, testaceis et zoophytis. Bononiae (T); (1613). Ulyssis Aldrovandi de piscibus libri V. et de cetis liber I. Bononiae (T). Privezano: (1621).

Ulyssis Aldrovandi. Historia quadrupedum omnium bisuliorum. Bononiae (T);

(1637). Ulyssis Aldrovandi. De quadrupedibus digitatis viviparis libri III. Et de quadrupedibus digitatis oviparis libri II. Bononiae: Nic. Teballin (T); (1640). Ulyssis

Aldrovandi. Historia serpentum et draconum libri II. Bononiae: Clem. Feronuim/

Bononiae: Bellagamba (T).

4. Asclepi, Giuseppe Maria. (1768). Vsv in planetarium diametris metendis: Excercitatio Optico-astronomica habita in Coll P.P.S.J. Romae 1765. Graecii 1768.

De Obiectivi Micrometri usu in Planetarum Diametris Metiendis. Exercitatio Optico-Astronomica habita in Collegio Romano a Patribus Societatis Iesu Anno

MDCCLXV.III. Non. Sept. Graecii: Typis Haeredum Widmanstadii.

Assertationes ex Universa Philosophia, quas in Archi-Ducali, et Academico Societatis Iesu Gymnasio Labaci Anno M.DCC.LXVIII. Mense Augusto, die_ Publice Propugnandas Susceperunt Eruditus, ac Perdoctus Dominus Franciscus Karpe, Carniolius Labacensis, Eruditus, ac Perdoctus Dominus Franciscus Suetiz, Carniolus Lythopolitanus e Sem. S. J. Ex Praelectionibus R.P. Ioannis Baptistae Pogrietsnig e Societate Iesu, Philosophiae Professoris publici, et Ordinarii. Graecii (NUK-8209). 5. Baraga, France (ur.). (2003). Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove

(1596-1691). Ljubljana: Družina.

6. Bošković, Rudjer Josip. (1768). Theoria Philosophiae Naturalis, redacta ad unicam legem virium in natura existentium auctore P. Rogerio Josepho Boscovich Societatis Jesu, nunc an ipso Perpolita, et austa, As a plurimis paecedentium editionum mendis expurgata. Editio Veneta prima ipso Auctore Praesente, et Corrigente. Venetiis: Ex Typographia Remondiniana. Superiorum Permissu, ac Privilegio. Assertiones ex Vniversa Philosophia, quas in Archi-ducali, et Academico Societatis Iesu Gymnasio Labaci. Anno M.DCC.LXVIII. Mense Augusto, die_ Publice Propugnandas Praenobilis, ac Perdoctus Dominus Petrus Antonius Modesti, Carnilous Labacensis. Ex praelectionibus R.P. Ioannis Baptistae Pogrietschnig e Societate Iesu, Philosophiae Professoris Publici, et Ordinarii. Labacii (PMK- II/106; NUK-8180; NUK-8179; NM-12262).

7. Cardano, Girolamo. (1550). Hieronymi Cardani medici mediolanensis De

(21)

Cardano. (1557). Hieronymi Cardani Mediolanensis De rerum varitate libri XVII: adiectus est capitum, rerum & sententiarum notatu dignissimarum index. Basileae: Hernici Petri.

8. Corradino, Saverio. (1993). L’«Ars Magna Lucis et Umbrae« di Athanasius Kircher. Archivum Historicum Societatis Iesu. 62/124: 249-279.

9. Črnivec, Živka in sodelavci (ur.). (1999). Ljubljanski klasiki 1563-1965. Ljubljana: Maturanti klasične gimnazije.

10. Dietl, Gregorius; Rostinger, Balthasar Franciscus Adolphus. (1663). Theses philosophicae de mundo, coelo, et elementis: quas in alma & archieposcopali

universitate Salisburgens. Salisburgi: Joannis Baptistae Mayr, typographi

aulico.academici (T).

11. Furttenbach, Joseph. (1627). Halinitro-Pyrobolia. Beschreibung einer newen Büchsenmeisterey, nemlichen: Gründlicher Bericht, wie der Salpeter, Schwefel, Kohlen, unnd das Pulfer zu praepariren, zu probieren auch langwirzig gut zu

behalten... Ulm: Johan Saurn. Ponatis: (1643). Büchsenmeisterey=Schul darinen

die erangehen die Büchsenmeisterey und Fena wercken. Ulm: Johan Schult (T; NM-18719/1, NM-18719/2). Privezano k ponatisu: Furttenbach. (1635).

Architectura universalis das ist: von Kriegs-Statt= und Wasser Gebäwen. Ulm: Johan Sebastian Meder (T; NM-18718/1, NM-18718/2, ekslibris: 1689 ex libris Wolfgang. Engelbert Comitis ab Auersperg).

12. Garzarolli, Janez Krstnik. (1646). De catarrho liber unus: Auctore Joanne Baptista Garzaroll ŕ Roccolgiano Philosophiae, ac Medicinae Doctore. Ad Illustrissimum P. D. Francescum de Lanthieri Comitem Sacra Romani Imperii & paratico, Liberum Baronem de Shenhaus, dominum Raifenberg, & Vipaci, & Painchirchenturn, Sacrae Caesareae Maiestatis Ferdinandi III haereditarum pincernam necnon Capitaneum Illustrissimi Comitatus Goritiae. Utini (Videm): Nicolai Schiratti (T).

13. Hill, Jonathan A., Heffelfinger, Ellen B. (ur.). (1983). Scientific, Medical & Natural History Books; From the Libraries of Prince Fürstenberg, Wolfgang Engelbert Graf

von Auersperg, and the Duke of Devonshire. New York: Jonathan A. Hill.

14. Kircher, Athanasius. (1646). Athanasii Kircheri Fuldensis Bvchonii e Soc.IESU Presbyteri Olim in Herbipolensi, & Avenionensi Societatis IESU Gymnasiis Orientalium linguarum, et Mathesos, nunc huius in Romano Collegio Professoris Ordinarii Ars Magna Lucis et Umbrae, In decem Libros digesta Quibus Admirandae Lucis et Umbrae in mundo, atque adeň universa natura, vires effectusq. uti nova, ita varia nouorum reconditiorumq. speciminum exibitione, ad varios mortalium

usus, panduntur. Cum Privilegio Sacr. Caesar. Maiestatis. Romae: Sumptibus

Hermanni Scheus. MDCXLVI: Ex Typographia Ludovici Grignani. Superiorum Permissu. Liber I Physiologia Lucis, Sciasiphia, Ars Chromatica. Liber Primus Physiologia Lucis & Umbrae. Pars Prima Photosophia, sive de lucidis mundi corporibus, luminisque ab iis profluentis naturae & affectione (T). Ponatis: 1671. Amsterdam.

(22)

15. Lines, David A. (2006). Natural Philosophy and Mathematics in Sixteenth – Century Bologna. Science & Education. 15: 131-150.

16. Mayr, Joannis Baptistae. (1678). Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina Libraria Joannis Baptistae Mayr, Venales prostant.

Ljubljana: Mayr.

17. Merill, Brian L. (ur.). Athanasius Kircher (1602-1680) Jesuit scholar. 1989. Provo: Utah Friends of the Brigham Young University Library.

18. Moreaus (Moreus, Moreao, Moreis), Francisco. (1669). Opus de maligna febre paroxisante, divisum in tres tractatus Consultationes et super unamquamque medici, per totum morbi decursum, operationem, utilissimas novellis practicis observationes continens auctore Francisco Moreao Bruxellensi. Venetis: Paul Balemeam (T). 19. von Radics, Peter. (1878). Die Hausbibliothek der Auersperge. Neuer Anzeiger

für Bibliographie und Bibliothekwissenschaft (ur. Petzholdt, Julius, Dresden: G. Schönfeld’s Verlagsbuchhandlung). 10-17, 50-55.

20. Schönleben, Janez Ludvik. (1681). Genealogia Illustrissimae Familiae Principum, Comitum et Baronum ad Auersperg. Ljubljana: J.B. Mayr (T).

21. Sotheby’s, Bloomfield Place, New Bond Street, London WIA 2AA. (1982).

The Catalogue (A Collection) of Valuable Printed Books and Atlases of the Fifteenth to the Seventeenth Century Formed in the Seventeenth Century by a Continental Nobleman and Now the Property of Senhor German Mailhos and Senhora Johanna Auersperg de Mailhos from Uruguay. Days of Sale Monday, 14th June 1982 Lots 1-223. Tuesday, 15th June, 1982 Lots 223-440 at eleven o’clock precisely each day.

London: Sotheby’s.

22. Sotheby’s, London. (1983). Second Day’s Sale: 27th May, 1983 at 10:30 AM precisely, Continental and Early Printed Books and Bindings, The property of Seńor German Mailhos and Seńora Johanna Auersperg de Mailhos, of Montevideo, Uruguay. The Catalogue of Valuable Printed Books and Atlases. London: Sotheby’s. str. 133-171.

23. Verbec, Janez Krstnik (Verbezius); Sorbait, Paul. (1661). Disputatio medica, de natura et usus acidularum; quam divina favente clementia: decreto, authoritate et consensu praenobilium, strenuorum, magnificorum, excellentissiumorum, & clarissimorum virorum, magnifici D. rectoris, spectabilis inclytae Facultatis Mediciane D. Decani, DD. Seniorun ac professorum, sacrae Caesareae Regiaeq(ue) Majestatis Consiliarorum: adeoq(ue) totius amplissimi medicorum Colegii, in antiquissimo ac celeb. Universitatis Viennensis Arci-Athenaeo... praeside praenobili, magnifico ac excellentissimo D. Paulo de Sorbait, Philos. & Medicinae Doctore ejusdem instit …

Joannes Baptisat Verbezius... Viennae Austriae: Matthäus Cosmerovis (T).

24. Winter, Georg Simon. (1672). Georgi Simonis Winteri Tractatio nova de re

equaria…= Neuer Tractat von der Stuterey oder Fohlenzucht… Nueremberg: Johann

Andreae und Wolfgang Endter; Ponatisi: (1674). Georg Simon Winters Neuer Tractat von der Reith- Kunst.., Ulm: C.B. Kühne; (1678). Georgi Simonis Winteri

(23)

Hippiater expertus seu medicina equorum absolutissima. Norimbergae: W.N. Endter & haeredum (T; PMK-II/108, lastniški zapis: »ex libris W. E. C A Auersperg 1678«).

Dr. Stanislav Južnič, dipl. ing. fizike in doktor zgodovinskih znanosti, je razisko-valec pri Znanstveno raziskovalnem centru SAZU.

Naslov: Fara 2, 1336 Vas

Figure

Updating...

References

Updating...

Related subjects :