Development design idea of mobile small hydroelectric power plant

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA. Boštjan KREMLJAK. RAZVOJ IDEJNE ZASNOVE MOBILNE MALE HIDROELEKTRARNE Diplomsko delo. univerzitetnega študijskega programa. Gospodarsko inženirstvo – smer Strojništvo. Maribor, avgust 2016.

(2) RAZVOJ IDEJNE ZASNOVE MOBILNE MALE HIDROELEKTRARNE. Diplomsko delo. Študent:. Boštjan KREMLJAK. Študijski program:. univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo. Smer:. Strojništvo. Mentor FS:. doc. dr. Marjan LEBER. Mentor EPF:. doc. dr. Matjaž IRŠIČ. Maribor, avgust 2016.

(3)

(4) IZJAVA Podpisani Boštjan Kremljak izjavljam, da:  je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,  predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,  so rezultati korektno navedeni,  nisem kršil-a avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,  soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z Izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske verzije zaključnega dela.. Maribor, _____________________Podpis: ________________________. I.

(5) ZAHVALA Zahvaljujem se mentorjema doc. dr. Marjan LEBERJU s Fakultete za strojništvo in doc. dr. Matjaž IRŠIČU z Ekonomsko-poslovne fakultete za pomoč, strokovnost in vodenje pri pripravi diplomskega dela ter možnosti za dokončanja študija. Posebej zahvala doc. dr. Marjanu Leberju za spodbude v zadnjih trenutkih zaključevanja študija in priprave diplome. Zahvaljujem se tudi domačim in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali in usmerjali ter svetovali pri raziskavi ter pripomogli s svojimi znanji pri pridobivanju pomembnih podatkov za izdelavo diplomskega dela.. II.

(6) RAZVOJ IDEJNE ZASNOVE MOBILNE MALE HIDROELEKTRARNE Ključne besede: Razvoj, razvojni projekt, idejna zasnova, mobilne, elektrarne, analiza tržišča, kupčeve želje UDK: 005.41:621.311.21(043.2). POVZETEK V diplomskem delu bom obravnaval projekt mobilne male hidroelektrarne, za katero bomo najprej obravnavali sam razvoj in iskanje rešitev za razvoj izdelka s pomočjo PIP metode in s pomočjo QFD izsledkov, ki bodo v pomoč samemu razvoju. V nadaljevanju bom raziskal in zasnoval razvoj Mobilne male hidroelektrarne za podjetje K-TEH Boštjan Kremljak s.p. Primerjal bom samo zgodnje razvojne faze, pri tem pa uporabljal PIP metodo in deloma QFD metodo. Izvedel bom prvo fazo QFD metode in PERSONAS metodo PIP metodologije. V nadaljevanju diplomskega dela se posvetim analizi tržišča in v zaključku diplomskega dela primerjal rezultate ter podal zaključno mnenje.. III.

(7) DEVELOPMENT DESING IDEA OF MOBILE SMALL HYDROELECTRIC POWER PLANT Key words: Development, development project, conceptual design, mobile, power plant, market analysis, buyers’ wishes UDK: 005.41:621.311.21(043.2). ABSTRACT In the diploma thesis, I will discuss the mobile small hydroelectric power plant project; first, we will discuss the development and the search for solutions, using the PIP method and the QFD results. We will research and design the development of the mobile small hydroelectric power plant for the company K-THE Boštjan Kremljak s.p. We will compare only the early developmental phases, using the PIP method and partially the QFD methods. The first phase of the QFD method and the PERSONAS method in the PIP methodology will be carried out. In the following, I will focus on the market analysis, and compare the results and state my final opinion in the conclusion.. IV.

(8) KAZALO 1. UVOD ------------------------------------------------------------------------- 1. 1.1 Opredelitev problema -------------------------------------------------------------------- 1 1.2 Namen in cilji raziskave ------------------------------------------------------------------ 2 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela ------------------------------------------ 3 1.4 Predvidene metode diplomskega dela-------------------------------------------------- 4. 2 PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA ENERGETSKIH VIROV IN PODNEBNE SPREMEMBE ---------------------------------------------------------------------- 5 2.1 Podnebne spremembe v Sloveniji ------------------------------------------------------- 6 2.2 Neobnovljivi viri energije ---------------------------------------------------------------- 7 2.3 Obnovljivi viri energije, razlogi OVE in energija -------------------------------------- 8 2.4 Onesnaževanje okolja ------------------------------------------------------------------- 11 2.6 Ureditve in pospeševanje pridobivanja iz obnovljivih virov ------------------------ 14 2.7 Zakonske podlage in predpisi, OVE in URE, direktive, Re-NEP in ekonomski instrumenti ------------------------------------------------------------------------------------- 16. 3. PREDSTAVITEV IDEJE MOBILNE MALE HIDROELEKTRARNE -------- 24. 3.1 Problematika pridobivanja v ekstremnih pogojih in razlogi zaidejo ------------- 24 3.2 Opis Mobilne male hidro elektrarne --------------------------------------------------- 27 3.3 Stanje na mestih uporabe in prednosti ------------------------------------------------ 30 3.4 Razlogi za mobilnost --------------------------------------------------------------------- 32 3.5 Prednosti za okolje in uporabnike ----------------------------------------------------- 33 3.6 Zahteve s strani uporabnikov in dajalcev soglasij ----------------------------------- 33 3.7 Vplivi na okolje --------------------------------------------------------------------------- 34 3.8 Možne izvedbe ---------------------------------------------------------------------------- 35. 4. RAZVOJ IZDELKA PO PIP METODI -------------------------------------- 36 V.

(9) 4.1 Razvoj novega izdelka ------------------------------------------------------------------- 37 4.2 Določitev ključnih ciljev----------------------------------------------------------------- 38 4.3 Obdobje pripravljanja ------------------------------------------------------------------- 38 4.4 Iskanje zahtev kupcev ------------------------------------------------------------------- 39 4.5 Generiranje idej -------------------------------------------------------------------------- 41 4.6 Akceptiranje ideje ----------------------------------------------------------------------- 42 4.7 Realizacija ideje -------------------------------------------------------------------------- 43 4.8 Dokumentacija, predstavitev, rezultati ----------------------------------------------- 44 4.9 Realizacija ideje (2. del) ---------------------------------------------------------------- 44 4.10 Razvoj Mobilne male hidroelektrarne po PIP metodi ------------------------------ 45 4.11 Potek dneva in analiza uporabe možnih suplementarnih izdelkov --------------- 49 4.12 Kupčeve želje po PIP metodi ---------------------------------------------------------- 50. 5. STROŠKOVNI PRERAČUN MOBILNE MALE HIDROELEKTRARNE ---- 52. 5.1 Stroški komponent Mobilne male hidro elektrarne ---------------------------------- 52 5.2 Stroški storitev ---------------------------------------------------------------------------- 53 5.3 Proizvedena energija -------------------------------------------------------------------- 54 5.5 Končne vrednosti naložbe --------------------------------------------------------------- 58. 6 STRATEGIJE MARKETINGA OB UVAJANJU IZDELKA MOBILNA MALA HIDROELEKTRARNE------------------------------------------------------------ 59 6.1 Segmentacija trga in potencialni kupci ----------------------------------------------- 60 6.2 Določanje marketinških ciljev ---------------------------------------------------------- 63 6.3 Oblikovanje strategij marketinga ------------------------------------------------------ 68 6.4 Pozicioniranje izdelka ------------------------------------------------------------------- 76 6.5 Marketinško komuniciranje in strategija marketinškega komuniciranja --------- 80 6.6 Primer predstavitve osnovne možnosti Mobilne male hidroelektrarne ----------- 87. 7. SKLEPNA SPOZNANJA ---------------------------------------------------- 88 VI.

(10) 8. POVZETEK ------------------------------------------------------------------ 91. VIRI IN LITERATURA ----------------------------------------------------------- 92 PRILOGE ------------------------------------------------------------------------- 99. VII.

(11) KAZALO SLIK: Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika Slika. 2.1: 2.2: 2.3: 3.1: 3.2: 3.3: 3.4: 3.5: 3.6: 3.7: 5.1: 6.1: 6.2:. Neto proizvodnja električne energije ........................................... 8 Krožni proces vode v naravi ...................................................... 9 Proizvodnja energije v svetu v letih 2006 in 2030 ........................... 13 Hribovitost Slovenije in njene nadmorske višine ............................. 25 Reliefni profil Slovenije .......................................................... 25 Količina padavin v Sloveniji ..................................................... 26 Prečni prerez Mobilna mala hidroelektrarna .................................. 28 Mobilna mala hidroelektrarna ................................................... 29 Prepust potoka na mostni konstrukciji – LOBNICA............................ 31 Hudournik nad železniško progo Litija–Zagorje............................... 32 Vodni profil potoka Lobnica ..................................................... 55 Podsistemi marketinških ciljev .................................................. 65 Primer marketinga za Mobilno malo hidroelektrarno ........................ 87. VIII.

(12) KAZALO TABEL: Tabela Tabela Tabela Tabela Tabela Tabela Tabela Tabela. 4.1: 4.2: 4.3: 5.1: 5.2: 5.3: 6.1: 6.2:. Delovni dan opazovane osebe čez teden .................................... 49 Delovni dan opazovane osebe čez vikend ................................... 49 Oznake opazovanih terminov ................................................. 49 Proizvodnja in prihodki ........................................................ 54 Amortizacija..................................................................... 56 Specifikacije modula Mobilne male hidroelektrarne ...................... 58 Ansoffova matrika .............................................................. 69 Odnosi z javnostjo .............................................................. 84. IX.

(13) UPORABLJENI SIMBOLI d premer € evro GWh gigavatna ura kg kilogram kW kilovat kWh kilovatna ura l/s litrov/sekundo m meter. X.

(14) UPORABLJENE KRATICE AGRA AIDA AMA AN ARSO BORZEN ČZD ČZS DRSV EPF FS ISO KD KUH M MEGRA MMHE MKO NASA OMD OND OVE PD ReNEP SODO SURS TCegnar TV URE UE VS ZD. Kmetijski sejem Gornja Radgona Attention Interest Desire Action American Marketing Association Akcijski načrt Agencija Republike Slovenije za okolje Borza električne energije Čas za družino Čas za spanje Direkcija Republike Slovenije za vode Ekonomsko-poslovna fakulteta Fakulteta za strojništvo International Organization for Standardization Konec dela Kuhanje Malica Mednarodni sejem gradbeništva Gornja Radgona Mobilna mala hidroelektrarna Ministrstvo za okolje in prostor National Aeronautics and Space Administration Odhod domov Odhod na delo Obnovljivi viri energije Prihod domov Republiški nacionalni energetski program Sistemski operater distribucijskega omrežja Statistični urad Republike Slovenije Tanja Cegnar Televizija Učinkovita raba energije Upravne enote Vstajanje in odhod na delo Začetek dela. XI.

(15) PREDGOVOR Gospodarstvo se v zadnjem času sooča z raznimi pretresi, ki imajo različne vzroke, stremi k iskanju novih poslovnih priložnosti in rešitev za izboljšanje svojega poslovanja in s tem pridobivanja prihodkov. Slednje lahko uresniči z nenehnim prilagajanjem tržnim potrebam in predvsem z razvojem in uvajanjem novih izdelkov, ki so lahko nov vir prihodkov. Podjetje mora iskati priložnosti za razvoj novih izdelkov na različnih področjih, med drugim lahko podnebne spremembe predstavljajo to področje za iskanje novih idej in rešitev. Podnebne spremembe predstavljajo v zadnjih desetletjih velik problem, predvsem od 80. let prejšnjega stoletja naprej, ko je zavedanje omenjenega problema postalo vse bolj predmet opozarjanja na posledice in spreminjanje življenjskih navad in potreb. Kot posledica nevestnega delovanja in načina življenja se le-te kažejo v podnebnih spremembah in ogljičnem odtisu. Slednjega vedno bolj prepoznavamo in mu posvečamo vse več pozornosti, saj dolgoročno v preveliki meri pušča posledice na okolju. Zaradi omenjenega nastajajo toplogredni plini in krožna zaporedna dejanja zviševanja temperature ozračja in trajnih nepopravljivih sprememb v okolju. Povečanje števila prebivalstva in izboljšanje življenjskega standarda, razvoj v tehniki ter nove navade in izdelki so razlog za povečano porabo električne energije. Le-to trenutno pridobivamo iz različnih virov, ki so bolj kot ne onesnaženi oz. onesnažujejo okolje in imajo dolgoročne posledice in vplivajo na začaran krog nastanka toplogrednih plinov in segrevanja ozračja. Omenjeno nestabilno ozračje povzroča številne spremembe v okolju in nastanke izrednih vremenskih pojavov in ujm, ki znatno spreminjajo okolje. Nepredvidljivi pojavi in naravne katastrofe, ki so se zgodile v zadnjem desetletju, potrjujejo skrbi, izražene v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Temu so sledili napori za zniževanje izpustov toplogrednih plinov in preprečevanje tople grede ter posledičnih ujm. Naravne katastrofe so se izkazale za utemeljene resničen problem trenutnega časa. Letni časi se spreminjajo in kot taki ne predstavljajo istih karakterističnih letnih časov, ki s seboj prinesejo naravne pojave in padavine dežja ali snega, kot so jih bili prebivalci navajeni v drugi polovici prejšnjega stoletja, ampak se le-te pojavljajo povsem nelogično. Rednih padavin dežja je manj, ko se zgodijo, so obilnejše kot po navadi in jih zato redko lahko izkoristimo in še le-te povzročajo ujme, katastrofe in predvsem dolgoročne posledice v okolju. Investicije v okolje so postale bolj premišljene in so predvsem odziv sodobnega časa. Ljudje želijo ob investiranju doseči določen namen in korist in tako upravičiti svoja hotenja in ugled v družbi. XII.

(16) Tudi samozadostnost in energetska neodvisnost predstavljata trend sodobnega časa kot tudi vse namere in ukrepi, ki so podani v projektnih planskih obdobjih za obdobje 2014–2020, ki za seboj povlečejo in ponudijo investitorjem ustrezne finančne podpore in različne stimulacije s strani države in ustreznih skladov, kot so Eko sklad j.s.. XIII.

(17) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Problem modernega časa je povečana poraba električne energije, ki jo v tem trenutku pridobivamo iz različnih in med drugim tudi ekološko spornih virov in načinov pridobivanja. Podnebne spremembe in posledično razne ujme in katastrofe povzročajo različne zaplete pri proizvodnji in oskrbi z električno energijo, kakor tudi energija narave, iz katere pridobivamo električno energijo, ne predstavlja zanesljivega in konstantnega vira, iz katerega lahko pridobivamo prepotrebno električno energijo. V slovenskem prostoru in prostoru Evropske unije ter drugje po svetu se soočajo z raznimi izrednimi razmerami, kot so ujme in izredne razmere potrebe po električni energiji. Trendi stremijo v smeri samozadostnosti, med drugim tudi po samooskrbi z električno energijo, ki pa bi naj bila po izvoru ZELENA (pridobljena iz naravnih obnovljivih virov), torej proizvedena na omenjen način. Zato v omenjeni diplomski nalogi stremim k podajanju rešitve omenjenih problemov, ki bi naj bila mobilna. Posegi v okolje ne smejo predstavljati nobenega problema in ovire ter dolgoročnih in predvsem nepopravljivih posledic v okolju. Omenjeni kriteriji, upoštevani v razvoju, morajo podati rešitev, ki je ekonomsko upravičena in zanimiva za kupce oz. investitorje v izdelek Mobilne male hidroelektrarne. Investicija mora med drugim prinašati ugodne finančne učinke v smislu zanesljivih prihodkov in dobičkov. Vse omenjeno predstavlja razlog za rešitev izkoriščanja hudournih potokov in geografske raznolikosti in predvsem zmožnost izkoriščanja teh naravnih možnosti brez motečih posegov v okolje in predvsem brez prevelikih administrativnih ovir. Podjetja so danes prisiljena izdelovati in uvajati nove izdelke glede na trenutne potrebe in želje uporabnikov strojev in storitev, ki morajo zraven uporabniškega zadovoljstva ustrezati tudi ekonomskim kriterijem upravičenosti nakupa. Uporabnik želi z uporabo izdelka ali storitve tudi zaslužiti in tako upravičiti svojo odločitev po investiciji, v omenjenem primeru ekonomsko upravičeno pridobivanje električne energije. 1.

(18) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Področje moje naloge je razvoj novega izdelka, analiza učinkovitosti in tržišča. Analiziral bom trenutno stanje na slovenskem trgu električne energije, zmožnosti pridobivanja in izkoriščanja virov ter predvsem načine in tehniko ter tehnologijo, ki jo bom na svojem primeru prikazal kot novo rešitev. Podal bom rešitev pridobivanja električne energije, uporabno predvsem v okoljih,. podobnih. slovenskemu geografskemu profilu terena. Predvidevam, da bi ta novost na trgu rešila marsikatero gospodarsko enoto in odročno poseljenost in rešila problem elektrifikacije zasebnih odročnih bivalnih enot ter podjetju zagotovila nov produkt na trgu. V diplomski nalogi želim tudi obdelati marketinški vidik novega izdelka z namenom najti najprimernejšo strategijo za uvajanje novega izdelka, torej male mobilne hidroelektrarne, na trg.. 1.2 Namen in cilji raziskave. Namen diplomske naloge je razviti novo rešitev oz. izdelek na področju mobilnega pridobivanja električne energije in novih pristopov k reševanju le-tega. Podal bom tehnične zahteve in rešitev omenjene novosti, njeno funkcionalnost, koristnost za tehnološki proces v proizvodnji električne energije, analiziral vrednost in funkcije uporabljenih rešitev in končnega izdelka ter predstavil nove rešitve. Predstavil bom proces proizvodnje električne energije z rešitvijo mobilne enote ter upravičil razloge za uporabo te nove rešitve glede na klasične do sedaj poznane načine postavitve v okolje. Podal bom razloge in prednosti nove rešitve glede na obstoječo gradbeno zakonodajo za izvedbo na ogroženih področjih uporabe. Predstavil bom tudi, katere vrste rešitev izvedbe postavitev so mogoče. Cilj naloge z ekonomskega vidika je tudi izdelati segmentacijo trga in najti strategijo marketinga za uvajanje novega izdelka na trg; kako pritegniti zanimanje določene ciljne skupine za omenjen način pridobivanja električne energije.. 2.

(19) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Predstavitev pozitivnih lastnosti in prednosti omenjenega načina: • Prikazati novo rešitev in tehnološke procese pridobivanja električne energije • Splošen opis načinov pridobivanja električne energije in opis novega načina pridobivanja in rešitev, ki se uporabljajo v tehnološkem procesu. • Podroben opis nove rešitve in načina uporabe. • Opisati tehnološko opremo. • Predlagati izboljšavo za nadaljevanje razvoja (nadgradnja. obstoječe. rešitve). • Predstaviti vrednost in funkcije končnega izdelka. • Predstavljene funkcije analizirati s pomočjo matrike stroškov funkcij. • Tehnološko upravičiti predlagano izboljšavo. • Marketinška preučitev zanimanja določene ciljne skupine. • Izdelati finančni preračun elektrarne.. 1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela Diplomska naloga se omejuje na razvoj novega izdelka Mobilne male hidroelektrarne, predstavitev razvoja novega izdelka in ekonomsko analizo (obdelava marketinških smernic). Glavni poudarek naloge bo v predstavitvi razvoja nove izvedbe ter rešitev, upravičenost uporabe za pridobivanje električne energije na omenjen način. Ključno odločitev predstavlja razmerje med stroški investicije in prihodki in predvsem časovna oddaljenost povrnitve stroškov ter trenutne potrebe po zagotavljanju električne energije. Diplomska naloga se omejuje na razvoj izdelka, kot je mobilna naprava za proizvodnjo električne energije, trg prodaje bo omejen na območje Slovenije, kjer bo tudi predstavljen poslovni rezultat za določeno obdobje amortizacije.. 3.

(20) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 1.4 Predvidene metode diplomskega dela. V diplomski nalogi bom uporabil niz različnih metod raziskovanja. Za teoretični del naloge bom uporabil strokovno literaturo iz knjižnic, podatke s spleta in članke. Pri praktičnem delu bom uporabil interno gradivo podjetja, ki sem ga pridobil od odgovornih v podjetju, in podatke, pridobljene s strani poslovnih in potencialnih partnerjev. V okviru deskriptivnega pristopa bom uporabil naslednje metode: . metoda klasifikacije. . metoda deskripcije. . metoda kompilacije. V okviru analitičnega pristopa bom uporabil naslednje metode: • metoda analize, • metoda sinteze (povezoval bom teoretične poglede in preverjene izide iz prakse), • metoda opazovanja (zaposlitev v podjetju).. 4.

(21) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 2 PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA ENERGETSKIH VIROV IN PODNEBNE SPREMEMBE Zadnje stoletje je naš planet izpostavljen industrijskemu napredku, ki temelji na industrializaciji in temu posledično povečanih potrebah po električni energiji. Sodobni načini v življenju in razvoj tehnike terjajo vse večjo proizvodnjo električne energije, kakor tudi spremembe v načinu življenja. Prebivalstvo narašča in prav tako potrošniške navade in obseg potrošnje, kar se odraža v vse večji proizvodnji in potrebah po surovinah. Oba segmenta potrebujeta za svoje delovanje električno energijo, tako za proizvodnjo surovin in končnih izdelkov. Kot posledica omenjenih dejstev se pojavlja še povečana količina CO2 v ozračju, ki posledično vpliva na spremembo podnebja v negativnem smislu. Spremembe v podnebju pa povzročajo spremembe v vseh segmentih življenja in trenutni trendi v svetu so usmerjeni v rešitev planeta kot takega in tehnološki razvoj izdelkov in naprav ter tehnologij, ki bi dolgoročno omilili učinek tople grede in zmanjšali porabo električne energije. Usmerjenost na nove tehnologije pridobivanja električne energije brez uporabe fosilnih goriv zgolj s pridobivanjem iz obnovljivih virov je temeljna usmeritev v naslednjih 20 letih. Podnebne spremembe in raziskave na omenjenem področju predstavljajo osnovo za razmislek za usmeritev predvsem v bolj čiste načine pridobivanja električne energije. Raziskave podnebnih sprememb so ena najbolj pomembnih aplikacij sodobnih raziskav, ki so gonilo za pristop k razmišljanju k razvoju novih izdelkov tudi na področju izkoriščanja obnovljivih virov. Prva organizacija, ki je naredila korak k znanstveni razpravi in korak k obveščanju organiziranega informiranja svetovnih politikov in svetovne javnosti, je bila svetovna meteorološka organizacija.. Omenjeno je pripeljalo k poglobljenemu. razmišljanju in zavedanju o napačnem delovanju, ki se lahko maščuje civilizaciji v naslednjih desetletjih. Pretirano onesnaževanje okolja in razsipno trošenje z energijo je privedlo do strategije ravnanja in prilagajanja podnebnim spremembam in omejevanja izpustov CO2 v ozračje.[Vir: [4]].. 5.

(22) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 2.1 Podnebne spremembe v Sloveniji Slovenija je del tega skupnega planeta, ki že trpi posledice desetletij pretiranega izkoriščanja naravnih bogastev in posledično obremenjevanja okolja s povečanim obsegom industrijske proizvodnje, zato globalni problemi s toplogrednimi plini predstavljajo problem tudi za majhno Slovenijo. Podatki Agencije za okolje RS, ki je edina uradna meteorološka organizacija in jih objavlja v letnih biltenih, predstavljajo zaskrbljujoče stanje na področju podnebnih sprememb na področju RS. V zadnjih dveh desetletjih se namreč pojavlja trend povišanja povprečnih letnih temperatur, kar pomeni segrevanje ozračja in osnovo za spreminjanje okolja. Povprečne letne temperature se spreminjajo v povprečju za 1–2 °C za pas, v katerem leži Slovenija. [Vir: Temperaturne anomalije NASA in [29]]. Povprečne letne temperature in izstopanja toplejših mesecev v zadnjem desetletju po podatkih ARSO podajajo višje povprečne temperature za posamezne kraje in pokrajine v Sloveniji, kot so na primer višje povprečne temperature v Ljubljani (11,7 °C) in na Primorskem, kar pomeni v toplejše mesece, kot so april, maj in avgust, saj so bile običajne vremenske razmere in povprečne temperature v omenjenem času nenavadno nad povprečjem, značilnim za to obdobje. Pogostost ponavljanja za omenjene izredne pojave je vedno večja, kar pomeni, da je prisotnost podnebnih sprememb zanesljiva, omenjeno vpliva na obdobja letnih padavin in rečnih vodostajev. Količina padavin in sončna obsevanost sta se spremenili in tradicionalne vrednosti, znane iz meritev preteklega stoletja, se spreminjajo bolj pogosto, saj se spremeni tradicionalna količina padavin po meritvah iz leta 2009 na Primorskem, na Obali, Spodnji Štajerski in Prekmurju. Omenjena področja se soočajo s pomanjkanjem padavin glede na letna povprečja. Najbolj izrazita pomanjkanja so bila prisotna na področjih Kočevske, Bele Krajine in Spodnje Štajerske, v nasprotju z omenjenimi pokrajinami je bilo zabeleženo povečanje dolgoletnega povprečja na področjih Zgornjega Posočja in Murske Sobote. Omenjeni podatki kažejo tudi na to, da se tradicionalna prepričanja o okolju spreminjajo in ponovljivost ter se naključnost raznih odstopanj in izrednih razmer. 6.

(23) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. naključno povečuje. Ekstremni dogodki in tveganja so vedno bolj pogosta. Obsevanja v področju Slovenije in njenih delov se povečujejo, vodostaji rek in potokov se spreminjajo.. 2.2 Neobnovljivi viri energije Neobnovljivi viri, katerih prisotnost in izkoriščanje v energetske namene je značilno za zadnjih 150 let, predstavljajo problem za obremenjevanje okolja. Značilnost neobnovljivih virov je enosmerna reakcija izkoriščanja vezane energije, ki se trajno in ne povračljivo spremeni v želeno končno obliko, ki jo potrebujemo. Proces se enkrat za vselej izkoristi, zraven tega povzroča neželene stranske produkte in. trajne posledice na okolju, seveda v odvisnosti od tega, za kateri. proces gre. Najbolj razširjenji in pogosti procesi izkoriščanja neobnovljivih virov so pri fosilni energiji in jedrski energiji. Vsaka na svoj način pri izkoriščanju pušča trajne posledice na okolju, na področju segrevanja ozračja in učinku tople grede na področju fosilnih goriv ali na področju pridobivanje električne energije v jedrskih elektrarnah in posledično odlaganju nizko radioaktivnih odpadkov v okolje. Primarno pridobivanje energij predstavlja struktura različnih oblik izkoriščanja naravnih virov prikazanih na Sliki 2.1. Neobnovljivi viri za pridobivanje energije so: . jedrska energija (radioaktivni uran in plutonij),. . fosilna goriva (nafta, plin in premog).. 7.

(24) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Slika 2.1: Neto proizvodnja električne energije [Vir: [22]]. Iz omenjenega razloga je usmeritev v ZELENE energije prihodnost za pridobivanje manjkajoče električne energije in izogibanje povečanim toplogrednim plinom in višjim povprečnim temperaturam ter segrevanju planeta.. 2.3 Obnovljivi viri energije, razlogi OVE in energija Obnovljivi viri energije so vsi tisti viri, ki so neskončni in je njihov cikel ponavljajoč ter se skozi pretok na planetu Zemlja vedno znova pojavljajo kot možnost za izkoriščanje. Energija kot taka se ne spreminja po energetski enačbi, kjer snovno prehaja v druge oblike, z upoštevanjem izgub, kar pomeni, da se nikoli ne vrne v prvotno obliko kot možnost za ponovno uporabo. Posledica uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo so nastanki toplogrednih plinov in s tem segrevanja ozračja, kateremu bi se želeli v prihodnosti izogniti. Zato težimo k obnovljivim »ZELENIM« virom energije, ki se vedno znova pojavljajo in obnavljajo za ponovno izkoriščanje. Omenjen proces prikazuje Slika 2.2. ZELENE vire tako predstavljajo stalni naravni viri Zemlje oz. viri iz naravnih krožnih procesov Zemlje, kot so vodni krog, sončna energija – sevanje Sonca, energija vetra, bibavica, zemeljski toplotni tokovi in fotosinteza, s katero proizvajamo biomaso s pomočjo rastlin, ki izrabljajo energijo za lastno gradnjo in s tem rast. 8.

(25) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Slika 2.2: Krožni proces vode v naravi [Vir: [33]]. Dodatno pridobivamo »ZELENO« energijo iz odpadkov in z njihovo reciklažo, kar predstavlja posredno obnovljivo energijo. Vir te posredno obnovljive energije so leseni odpadki in mestni odpadki, sem pa lahko uvrščamo še biološke odpadke in odpadke s podeželja, ki se v večini uporabijo za drug krožni proces ponovne izrabe. Vse omenjeno predstavlja naravno zeleno energijo iz okolja. Glavne obnovljive vire torej predstavljajo veter, sonce in biomasa, najbolj razširjen vir pa predstavlja hidroenergija. Torej so hidroelektrarne najbolj razširjen način pridobivanja obnovljive energije. V svetovnem merilu se največ energije proizvede: . 80 % iz fosilnih goriv (35 % premog, 23 % nafta, 22 % plin),. . 14 % iz obnovljivih virov (11 % biomasa in odpadki, 2,4 % vodna energija – hidroelektrarne, 0,6 % ostalo),. . 6 % jedrske elektrarne.. Potrošniki uporabljajo energijo za naslednje glavne namene: . toplota (udobje v stavbah, industrijski procesi, vroča voda kot taka),. . elektrika (razsvetljava, elektronika, motorji, komunikacije, električno ogrevanje …),. . promet (električna vozila, naprave za prosti čas ...).. 9.

(26) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Podatki kažejo na to, da je potreba po energiji velika in pomembna kategorija, zato je dolžnost vsake vlade, da podpira raziskovanja in implementacijo znanja iz omenjenega področja v praksi. Pomembno je, da skrbi za konstantnost in zanesljivost delovanja trga z električno energijo in podpira trg z določenimi ukrepi, kot so subvencije, davčne olajšave, pripadajoči pravilniki, obligacijski zakoniki in predvsem s krediti za zmanjšanje ogljičnega odtisa – ogljikovega dioksida in drugih škodljivih emisij. Prihodnost obnovljivih virov je torej v rokah in usmeritvah države, njenih politik, delovanj in akcij in predvsem njenega odnosa do narave in okolja. Države posamezno in skupaj znotraj EU ustvarjajo skupno politiko glede odnosa do okolja in ukrepe ter načine spodbud, tako zakonodajnih kot finančnih. Na ta način lahko razlagamo načine mehanizmov spodbujanja in uvajanja obnovljivih virov v posameznih državah. [Vir: [71], G01-1-G01-9]. Kot posledica omenjenega so se oblikovale smernice in strategije OVE, kot odgovor na zmanjšanje CO2, in ti ukrepi predstavljajo trenutno rešitev omenjenega problema. Bistvo OVE predstavlja ozaveščanje o pravilni in smotrni rabi energije ter predvsem dejstvo, da raba energije ne predstavlja glavnine problema, ampak način, kako jo pridobivamo, in posledice omenjenega pridobivanja ter končna poraba. Proizvodnja energije in njena poraba morata biti taki, da v najmanjši možni meri obremenjujeta okolje in ne puščata dolgoročnih škodljivih posledic na okolju. Pri tem upoštevamo nastanek tople grede, onesnaževanje z odpadki od proizvodnje in onesnaževanje Zemlje s svetlobo. Ukrepi in smernice OVE predstavljajo spodbudo za razmislek vsakega posameznika in uporabnika energije, saj je zmanjšanje CO2 največja prednost. Posledice ukrepov OVE se odražajo v vse večji samozadostnosti oskrbe z energijo in s tem posledično vse manjši uvoz energentov, kot so nafta, plin in premog. Usmeritev v OVE in ukrepi za podporo dolgoročno povzročajo stabilnost pri oskrbi z energenti in s tem oskrbi z električno energijo. Omenjeni ukrepi predstavljajo tudi dolgoročno finančno ter cenovno stabilnost na domačem trgu, kar lahko ima ugodne posledice na gospodarstvo in njegov razvoj ter konkurenčnost. Pri posamezniku omenjeno vpliva na njegovo blaginjo in izboljšanje življenjskih pogojev.. 10.

(27) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Energija, pridobljena iz OVE, predstavlja cenejšo energijo in je kot taka zaradi večjega obsega rabe ter tehnološkega napredka cenovno konkurenčna in iz leta v leto cenejša. Napovedi za prihodnost tako dajejo energiji iz OVE veliko prednost pred ostalimi in napovedujejo cenovno konkurenčnost. Zato predstavlja omenjena energija podpirano obliko pridobivanja energije in je primerna za prihodnost planeta v smislu ekologije. [Vir: [54]]. Vse omenjeno je za države EU na podlagi Kjotskega sporazuma in OVE smernic za obdobje 2010–2020 predpisano. V Sloveniji so smernice OVE do leta 2020 objavljene v akcijskem načrtu, kjer se predvideva doseganje 25 % proizvodnje električne energije iz OVE. [Vir: Direktiva 2009/289/ES Evropskega parlamenta in Sveta-[55]].. 2.4 Onesnaževanje okolja Onesnaževanje je danes največji problem v svetu, s katerim se ukvarjajo vse države tega sveta v večjem ali manjšem obsegu. Okolje in ozračje ter toplogredni plini in segrevanje ozračja so skupni problemi vseh prebivalcev tega sveta in ne samo ene posamezne države. Onesnaževalci se pri tem delijo na industrijske in individualne ter gospodinjstva. Proizvodnja električne energije ima velik vpliv na okolje in zdravje ljudi. Lokacija proizvodnje in načini se razlikujejo in s tem tudi neposredni vpliv. S kazalcem zunanjih stroškov proizvodnje električne energije ocenjujemo njihovo velikost, glede na raven okoljskih in energetskih davkov pa ocenjujemo, v kolikšni meri končne cene energije odražajo okoljske stroške. Zunanji stroški nastajajo v proizvodnih procesih kot negativni učinki, ki vplivajo na ekonomske, družbene in okoljske sisteme. V praksi obstaja več načinov izračuna, za Slovenijo je bil kazalec zunanjih stroškov izračunan kot vsota treh vplivov, povezanih s proizvodnjo električne energije: 1. stroški podnebnih sprememb – kot posledica emisij CO2; 2. stroški (vplivi na zdravje in pridelek), povezani z ostalimi onesnaževalci zraka (NOx, SO2, NMVOC, PM2,5, NH3), in 11.

(28) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 3. ostali ne okoljski stroški, povezani s proizvodnjo električne energije iz ne fosilnih goriv. Omenjeni pokazatelji stroškov zato predstavljajo omejitve in razlog za razmislek o delovanju in rabi energije ter načinu njene proizvodnje. Dajatve omenjenih onesnaževalcev so lahko finančne spodbude za uvajanje OVE. [Vir: [8]]. 2.5 Alternativne rešitve Alternativne rešitve trenutnim načinom proizvodnje in načinom primarnega pridobivanja energije so novi postopki, ki še niso v množični rabi in pospešeno uvajajo OVE v praktično rabo. Temu služijo plani Evropske komisije in alternativni razpoložljivi viri, ki so, kot že povedano, odvisni od podnebnih sprememb prikazanih na Sliki 2.3. Rešitve, ki so na voljo in jih lahko glede na vse razpoložljive resurse in cenovno ter tehnično zmožnost izkoriščamo, so vse tiste rešitve v okviru spodbud OVE. Tako lahko kot glavne alternativne rešitve, ki lahko množično rešujejo problem pomanjkanja električne energije in predstavljajo ugodno razmerje med stroški in učinkovitostjo rešitve, uvrstimo predvsem sledeče tehnologije: . Fotovoltaika; rešitve in učinkovitost, primerna tudi za manjše proizvajalce, ki lahko na omenjen način dosežejo pozitivne učinke investicije.. . Hidroenergija; rešitev, primerna za različne večje investicijske projekte. Do sedaj so bili manjši investitorji in proizvajalci redki, saj za omenjeno rešitev potrebujete ustrezne pogoje v okolju. V omenjenem diplomskem delu se podaja ravno rešitev za omenjen problem, ki bo uporabna na različnih mestih in tudi investicijsko primerna glede na razmerje stroškov in prihodkov.. 12.

(29) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. . Diplomsko delo. Biomasa; način pridobivanja, ki je primeren in zanimiv ter spodbujan s strani OVE, vendar omejen na redke možnosti koriščenja in predvsem na večje proizvajalce električne energije.. . Sežiganje odpadkov; večje sežigalnice in kogeneracije, investicije so velike in ne preveč ekonomsko učinkovite.. . Vetrne elektrarne; najbolj čist vir pridobivanja energije, katerega prostorska umestitev predstavlja problem za okoliške prebivalce.. . Biogoriva; namensko spodbujanje proizvodnje biogoriv, ki imajo manjšo količino vezanega ogljika.. Evropska unija želi s svežnjem ukrepov in aktivno politiko spodbujanja doseči zastavljene cilje na področju izrabe alternativnih virov proizvodnje energije in s tem doseganja zastavljenih ukrepov za zmanjšanje toplogrednih plinov na način načrtovan za posamezno proizvodnjo primarne električne energije. Plani glede na različna obdobja in zaveze so podani za najbolj pogoste načine alternativnih proizvodenj. Omenjeno prikazuje Slika 2.3.. Slika 2.3: Proizvodnja energije v svetu v letih 2006 in 2030 [Vir: [56]].. 13.

(30) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Plani in zaveze EU predstavljajo torej največji porast oz. največji delež hidroenergije do leta 2030, kar pomeni pravilno usmeritev glede razvoja novega izdelka v omenjeni raziskavi.. 2.6 Ureditve in pospeševanje pridobivanja iz obnovljivih virov Pospeševanje izkoriščanja alternativnih virov je urejeno na nivoju tako EU kot same posamezne članice. Ureditve so tako sprejete na nivoju Evropske unije s pomočjo Direktive. 2009/28/ES. Evropskega. parlamenta. in. Sveta.. Le-ta. se. kasneje. implementira na nivoju posamezne članice, ki znotraj svoje zakonodaje in akcijskih letnih načrtov naredi smernice in določi cilje in zakonske podlage, ki omogočajo izvajanje Direktive. Nacionalni akcijski načrt je Slovenija sprejela in umestila v svojo delovanje skozi različna ministrstva in ukrepe. V Sloveniji skrbi za trg električne energije družba SODO d.o.o., ki je sistemski operater distribucijskega omrežja z elektriko. Obvladuje trg 900.000 odjemalcev električne energije in skrbi za varno in učinkovito dobavo električne energije. Deluje na osnovi direktiv in ciljev evropske energetske politike, ki sta jih Evropska unija in Slovenija zadali in sprejeli v uresničitev v ukrepih, kot so zanesljivost oskrbe, konkurenčnost in predvsem okoljska spremenljivost. Poslanstvo omenjenega podjetja predstavlja distribucija in upravljanje omrežja z električno energijo z namenom zanesljive, učinkovite ter varne in dolgoročne oskrbe z električno energijo. Cilji družbe SODO na področju URE in OVE so sledeči: . vplivati na vedenje uporabnikov oz. porabnikov električne energije, poslovnih odjemalcev, z namenom doseči merljive cilje zmanjšanja porabe električne energije;. . spodbuditi in prepoznati interes poslovnih odjemalcev električne energije za lastno participacijo v smeri pospeševanja proizvodnje električne energije iz OVE, v smeri zastavljenih ciljev in ukrepov doseganja 20 % proizvedene električne energije iz OVE – zaveza Slovenije do leta 2020;. 14.

(31) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. . Diplomsko delo. prepoznati stališča poslovnih odjemalcev do energetskih dobaviteljev in nakupa. električne. energije. (cene. različnih. ponudnikov,. menjava. dobaviteljev, način proizvodnje, umeščenost objektov za proizvodnjo električen energije v prostor, okoljska problematika, pripravljenost na spremembe v obliki zmanjšanja emisij in onesnaževanja okolja); . prepoznati. učinkovite. metode. za. spreminjanje. stališč. poslovnih. odjemalcev z namenom udejanjanja ciljev okoljske in energetske politike (SODO 2009, 2011) [Vir: [68] in [57] 25]. Družba SODO in Inštitut za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete sta izvedla raziskavo, v kateri sta obravnavali problematiko poslovnih odjemalcev glede na njihovo proaktivnost glede uvajanja URE in OVE ter ugotovitev problematike slovenskih elektro energetskih poslovnih odjemalcev. Usmeritev problematike in delovanja v smeri uvajanja URE in OVE je dala sledeča ključna spoznanja: . stroški električne energije v primeru 83 % poslovnih odjemalcev ne predstavljajo več kot 1/3 vseh zunanjih stroškov;. . 69 % podjetij ne bi plačalo več za energijo in OVE;. . 50 % podjetij še ni vlagalo finančnih sredstev v proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, 20 % resno razmišlja o tem, 20 % je seznanjenih, vendar resno ne razmišlja o tem. Glede na obseg zneska, ki bi ga bilo treba vlagati v lastno proizvodnjo iz OVE, se deleži v odstotkih spremenijo glede na obseg finančnih sredstev, ki bi jih morali vložiti v proizvodnjo: 10.000–50.000 EUR 13 % podjetij, v razponu do 100.000 EUR pa 33 % podjetij;. . na višino investiranega zneska vpliva čas povrnitve investicije, tako da v primeru 26 % podjetij se mora ta povrniti v 5 letih, v primeru 46 % podjetij se mora finančni vložek povrniti v obdobju 5–10 let. V primeru 60 % podjetij je bilo investiranje v lastno proizvodnjo električne energije s finančnimi spodbudami, kot so nepovratna sredstva in subvencije;. 15.

(32) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. . Diplomsko delo. največ podjetij je pripravljeno vlagati v proizvodnjo električne energije iz sončne svetlobe, cca 78 %, preostala podjetja v lesno biomaso, cca 32 %;. . rezultati raziskave so še pokazali, da veliko podjetij ne pozna spodbud EKO sklada in drugih kohezijskih skladov in subvencioniranih obrestnih mer;. . 75 % podjetij sploh nima načrta investiranja v URE in OVE, samo 10 % jih ima energetski management;. . 20 % podjetij ima zaposleno osebo, odgovorno za energetiko, v manjših podjetjih je to kar direktor.. [Vir: [68]].. 2.7 Zakonske podlage in predpisi, OVE in URE, direktive, Re-NEP in ekonomski instrumenti Izkoriščanje energije in njena proizvodnja podležeta določenim zakonskim podlagam in predpisom. Pri samem načrtovanju procesa in izvedbi projekta je treba upoštevati določene direktive, Re-NEP in za uspešnost projekta tudi določene ekonomske inštrumente. Vsaka država znotraj EU ima zraven evropskih direktiv in zakonodaje tudi svojo direktivo in ekonomske instrumente. Tako je Slovenija dolžna upoštevati Direktive EU, izvedbo projektov in njihovo uresničitev v praksi podpira na osnovi lastne zakonodaje in seveda ekonomskih spodbud. Vsak investitor v nov projekt, katerega temelj predstavlja zakonodaja in rešitev, torej razvoj novega izdelka, se predhodno sooči z možnostjo izvedbe in zakonskimi ovirami ali spodbudami. Zakonske podlage za umestitev Mobilnih malih elektrarn predstavlja skupek zakonskih predpisov, ki obravnavajo pogoje za izpolnitev in umestitev projekta v okolje in njegovo delovanje v skladu z zakoni. Zakonodaja, povezana z proizvodnjo primarne energije iz OVE, postavitvijo malih elektrarn in prodajo ter distribucijo električne energije so podane z predpisi in. 16.

(33) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. zakoni, ki urejajo to področje izdanih in predpisanih s strani Ministrstva za gospodarstvo v naslednjih zakonskih podlagah: . Zakon o graditvi objektov Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št.102/2004 - u.p.b.,. (14/2005 popr.), 92/2005– ZJC-B, 93/2005 – ZVMS,. 111/2005– Odločba US, 120/2006 - Odločba US, 126/2007, 57/2009 - Sklep US, 108/2009, 61/2010 - ZRud-1 (62/2010. popr.),. 20/2011 - Odločba US,. 57/2012, 101/2013 - ZDavNepr, 110/2013 in 19/2015) je dne 29.11.2002 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, veljati pa je začel dne 1. 1.2003.. . Zakon o graditvi enostavnih objektov, Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št.18/2013, 24/2013 in 26/2013).. . Energetski zakon, Uradni list RS št.: 110/02, 14/05.. . Uredba o podporah proizvodnje električne energije, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Uradni list RS št.: 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10.. . Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in izvoru električne energije, Uradni list RS, deklaracija št.: 08/09.. . Uredba o vrstah objekta glede na zahtevnost, Uradni list RS št.: 37/08, 99/08.. . Uredba o energetski infrastrukturi, Uradni list RS št.: 62/03, 88/03.. . Uredba o dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi, Uradni list RS št.: 75/10.. . Pravila o delovanju centra podpore, Uradni list RS št.: 86/09.. . Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, Uradni list RS št.: 89/08.. . Pravilnik o projektni dokumentaciji, Uradni list RS št.: 55/08.. . Pogoji o omejitvah gradenj, pogoji uporabe objektov in opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, Uradni list RS št.: 101/10.. . Akt o uporabi registra potrdil o izvoru električne energije in o načinu sporočanja podatkov o proizvodnji električne energije, Uradni list RS št.: 33/09.. 17.

(34) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. . Metodologija. določanja. referenčnih. stroškov. Diplomsko delo. električne. energije. iz. obnovljivih virov energije. Sklep MG št. 360 – 91/2009, BORZEN in SODO 2010, 27. [Vir: [79] in [57]]. V direktivah, h katerim je Slovenija usmerjena kot članica EU, je v osnovi zapisano, da je temeljna usmeritev znižanje količine porabljene energije v višini 9 % v obdobju 2008–2016, torej 1 % na leto. Obdobje, vzeto za izhodišče po količini porabljene energije, je obdobje 2001–2005, v katerem znaša skupna poraba 47.394 GWh na leto. Osnovni namen direktive je znižanje skupne količine porabe električne energije, s tem povečati učinkovitost rabe z vzpostavitvijo mehanizmov za spodbujanje in doseganje ciljev ter spodbujanje trga energetskih storitev in ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti pri porabnikih energije. 5. člen omenjene direktive (Direktiva 2006/32/ES) med drugim tudi zahteva, da javni sektor članic EU predstavlja zgled za izvajanje energetske učinkovitosti. Vse omenjeno naj bo zapisano v AN-URE posamezne članice, kjer je zapisana energetska sanacija stavb, trajnostna gradnja, finančni instrumenti za varčevanje z energijo. K temu spadajo nakupi energetsko varčnih vozil, naprav in opreme, ki je v stalni pripravljenosti, in najem ali nakup energetsko učinkovitih stavb. V 7. členu omenjene Direktive 2006/32/ES se zahteva od članic, da so mehanizmi in podatki v okviru pravnih in finančno zastavljenih norm, z namenom dosega nacionalnega okvirja in ciljev varčevanja, ki so pregledni in med udeleženci trga čim bolj razširjeni. Z omenjeno Direktivo 2006/32/ES se je država Slovenija zavezala k naslednjim zavezam: . za maloprodajo energije distributerji, podjetja in sistemski operaterji distribucijskega omrežja zagotovijo konkurenčno ponudbo;. . zagotovijo izenačene pogoje in zadostne spodbude drugim ponudnikom energetskih storitev;. . vzpostavijo sistem za usposabljanje in akreditacijo izvajalcev energetskih storitev, energetskih pregledov in ukrepov za energetsko učinkovitost;. . odpravljajo pravne ovire; 18.

(35) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. . Diplomsko delo. odpravijo spodbude v tarifah za prenos in distribucijo energije, ki brez potrebe povečujejo prenos količine distribuirane energije;. . vzpostavijo kakovostne programe energetskih pregledov;. . končni porabniki električne energije, zemeljskega plina, daljinskega toplotnega ogrevanja in sanitarne vode so opremljeni z individualnimi merilniki, ki natančno merijo količino porabljene energije;. . z izdanimi računi ali drugimi dokumenti se končnemu kupcu posredujejo informacije o veljavnih dejanskih cenah in dejanski porabi energije, o njihovi značilnosti porabe in energetskih ukrepih.. V skladu z omenjeno Direktivo morajo države članice predložiti Komisiji tri nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost AN-URE. Vsi načrti morajo vsebovati ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, načrtovane za doseganje ciljev in uskladitev z odločbami. Drugi in tretji AN-URE morata vsebovati analizo in oceno prejšnjih AN-URE [Vir: [72] 15-17]. [Vir: Direktiva 2006/32/ES-[39] in [57]]. Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči najmanj 25-% delež OVE v končni bruto uporabi energije. Nasprotno merilom ustrezne porazdelitve in upoštevanja različnih izhodišč in potencialov držav članic pa Direktiva 2009/28/ES določa, da se najmanj 10-odstotni cilj za OVE v prometu določi na enaki ravni za vsako državo članico. Da bi Slovenija dosegla te cilje, lahko uporabi naslednja ukrepa: . programe podpore,. . ukrepe sodelovanja z državami članicami in tretjimi državami.. AN-OVE obsega: . nacionalno politiko obnovljivih virov energije,. . pričakovano rabo bruto končne energije v obdobju 2010–2020,. . cilje in usmeritve glede obnovljivih virov energije,. . ukrepe za doseganje zavezujočih ciljnih deležev obnovljivih virov energije, 19.

(36) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. . Diplomsko delo. ocene prispevka posamezne tehnologije k doseganju ciljnih deležev obnovljivih virov energije in ocene stroškov izvedbe ukrepov, vplivov na okolje ter na ustvarjanje delovnih mest.. Cilji slovenske energetske politike za obnovljive vire energije so: . zagotoviti 25-% delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije in 10 % obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020,. . ustaviti rast porabe končne energije,. . uveljaviti učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije kot prioritete gospodarskega razvoja,. . dolgoročno povečevati delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2030 in nadalje.. Sektorski cilji AN-OVE za leto 2020 so doseganje naslednjih ciljnih deležev OVE v bruto končni rabi energije: . OVE - Ogrevanje in hlajenje.......30,8 %. . OVE - Električna energija...........39,3 %. . OVE - Promet.............................10,5 %. Vlada RS je 8. julija 2010 sprejela končno verzijo AN-OVE za obdobje 2010–2020. Trenutni podatki o stanju oskrbe z električno energijo za Slovenijo za leto 2015 so sledeči: Februarja 2015 je bila neto skupna proizvodnja električne energije 1075 GWh in se je glede na januar 2015 zmanjšala za 14 %, poraba je bila 1134 GWh in se je glede na. januar. 2015. zmanjšala. za. 8. %.. Proizvodnja. električne. energije. v. hidroelektrarnah se je zmanjšala za 24 %. V termoelektrarnah je bila proizvodnja manjša za 14 %, v jedrski elektrarni Krško pa manjša za 10 %. Manjši proizvodnji termoelektrične energije je sledila tudi manjša poraba goriv v termoelektrarnah.. 20.

(37) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Tako je bila skupna poraba goriv februarja 2015 manjša za 13 %. Februarja 2015 smo uvozili 719 GWh, izvozili pa 632 GWh električne energije. Padec oskrbe z energenti v februarju 2015! Podatki za Slovenijo iz uradnih evidenc nam kažejo na poslabšanje samooskrbe z lastno primarno energijo. V februarju 2015 smo zaznali padec oskrbe pri vseh energentih, razen pri drugih naftnih proizvodih in pri zemeljskem plinu. Oskrbi pri teh dveh spremljanih kategorijah sta se v primerjavi z mesecem poprej povečali za 84 % oziroma za 4 %. Nadalje smo zabeležili padec oskrbe s koksom za 69 %, kurilnim oljem z vsebnostjo žvepla manj kot 1 % za 43 %, lignitom za 12 %, motornim bencinom za 10 % in petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 5 %. [Vir: [34]]. Osnovni strateški dokument na nivoju članice predstavlja Re-NEP o ravnanju na omenjenem področju, kjer je z Energetskim zakonom in delovanjem akterjev na omenjenem področju vlada RS s sprejetjem Re-NEP sprejela temeljna določila o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti energetskega sektorja in energetski učinkovitosti in trajnosti v okolju. V okviru Re-NEP so podani naslednji okvirji za doseganje energetske učinkovitosti z energijo iz OVE: . povečanje učinkovitosti končne rabe energije URE do leta 2010, glede na izhodiščno leto 2004;. . v industriji in široki rabi ter prometu za 10 %;. . povečanje deleža energije iz OVE;. . posebej v javnem sektorju za 15 %;. . doseganje deleža biogoriv v prometu 5,75 %;. . podvajanje deleža proizvedene energije iz soproizvodnje;. . povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto iz 22 % leta 2002 na 25 % v letu 2010;. . povečanje deleža OVE pri oskrbi z električno energijo iz 32 % leta 2002 na 36 % v letu 2010. 21.

(38) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Ključni element na področju investicij in prehodov na OVE in vpeljevanju URE so ekonomski instrumenti, ki so: . krediti s subvencionirano obrestno mero,. . državna nepovratna sredstva,. . davčne olajšave pri dohodnini zaradi nakupa energijsko varčnih naprav,. . vračilo plačila okoljske dajatve na onesnaževanje ozračja s CO2,. . ugodne odkupne cene električne energije, proizvedene iz OVE ali soproizvodnje z visokim izkoristkom,. . energijsko označevanje proizvodov in gospodinjskih naprav z oznako, ki nakazuje njihovo porabo oz. varčnost.. Omenjeni finančni instrumenti predstavljajo gonilo in razlog za poglobljen razmislek za investicije iz OVE. Tudi davčna politika države vpliva na proces izkoriščanja OVE in uvajanja URE, med drugim na način olajšav na: . okoljsko dajatev na onesnaževanje zraka z emisijo CO2,. . trošarino na energente in električno energijo,. . onesnaževanje okolja s strani proizvajalcev.. [Vir: [35] in [57]]. Za uspešno uvajanje AN–URE na slovenski trg je treba izvesti presojo ekonomskih instrumentov za spodbujanje URE glede na davčno politiko države: . višina davka na motorna vozila in povračila na uporabo cest glede na obremenjevanje okolja,. . višje obdavčitve fosilnih goriv za motorna vozila in ogrevanje,. . uvedbe davčnih olajšav pri dohodku pravnih oseb in olajšav pri investiranju v URE in OVE v stavbah in davku na nepremičnine,. . izvajanje vračil plačil dajatev na onesnaževanje zraka z emisijami CO 2 ob izvajanju ukrepov URE.. 22.

(39) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Izvesti je treba še presojo finančnih instrumentov glede na njihovo učinkovitost in stroškov, kot so administracijski stroški in transakcijski stroški pri dodeljevanju posameznih spodbud URE za posamezen namen. [Vir: [72] 42-43].. 23.

(40) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 3 PREDSTAVITEV IDEJE MOBILNE MALE HIDROELEKTRARNE V Sloveniji se je po statističnih podatkih samooskrba z električno energijo februarja 2015 zmanjšala za cca 5 %. Njena prostorska značilnost, gledano z vidika evropskega prostora in njene geografske lege te razgibanosti terena, nudi možnosti različnih virov za izkoriščanje energije in proizvodnjo električne energije. V prednosti in porastu so tiste možnosti, ki spadajo pod ukrepe OVE, in s tem seveda pridobivanje »ZELENE ENERGIJE« v skladu s promocijo ZELENE Slovenije. Slovenija potrebuje glede na svojo velikost in zmožnosti rešitve pridobivanja in izkoriščanja primarne energije, potrebuje predvsem neškodljive posege v okolje in umestitve tehničnih rešitev, ki morajo biti napredne in predvsem ekonomsko upravičene. ZELENA energija in njeno pridobivanje in rešitve v zvezi s primarno energijo morajo predstavljati neboleč poseg v okolje in zanesljivost pri proizvodnji.. 3.1 Problematika pridobivanja v ekstremnih pogojih in razlogi zaidejo Slovenija in okoliške dežele imajo specifično obliko svojega površja, saj leži na področjih gričevnatega sveta, predalpskega sveta in alpskega sveta ter kraškega sveta. Za vse omenjene svetove je značilen valovit teren, kjer se nahajajo vzponi in padci, na katerih se nahajajo različni potoki, rečice in reke, ki predstavljajo neomejen vir obnovljive energije. Slovenija premore različne primarne vire energije, vendar je glede na odstotek v skupku vseh energij najbolj prisotna vodna energija kot neskončno obnovljiv vir.. 24.

(41) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Slika 3.1: Hribovitost Slovenije in njene nadmorske višine [Vir: [1]].. Slika 3.2: Reliefni profil Slovenije [Vir: [13]]. V Sloveniji znaša povprečna količina padavin po podatkih ARSO in s tem razlog za trditev ustreznih pogojev za izkoriščanje obnovljivih virov energije vode ter razlogi 25.

(42) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. za iskanje mobilnega izkoriščanja v potočkih in rečicah, ki so posledica omenjenih padavin.. Slika 3.3: Količina padavin v Sloveniji [Vir: [19]]. Podnebne razmere v Sloveniji so se spremenile v zadnjem desetletju kot posledica spreminjanja globalnih podnebnih sprememb, ki napovedujejo nepredvidljive spremembe in nepredvidljive dogodke, ki pa za razliko od splošnega prepričanja ne predstavljajo pozitivnih učinkov (dodatnih možnosti za izkoriščanje), ampak zgolj ovire pri izkoriščanju, saj v primeru izrednih razmer ne pride do pozitivnih učinkov (več vode – več energije za izkoriščanje), temveč do posledic, ki sploh ne dopuščajo izkoriščanja energije, ampak gre vsa omenjena in dnevno poznana in izkoriščana količina energije mimo nas brez koristnih učinkov. Omenjene značilnosti površja Slovenije in njenih rek predstavljajo utemeljen razlog za razmišljanje in iskanje novih prijaznih rešitev do narave za izkoriščanje obnovljivih virov energije, torej vode in njenega hidro potenciala.. 26.

(43) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Vse, kar potrebujemo, je okolje, ki ustreza minimalnim zahtevam, torej zmožnost padca in s tem višinske razlike 3–3,5 m. Primer podan v Prilogi 1. Značilnost slovenskega površja in vodotokov je velika raznolikost, kar predstavlja pri izvedbi energetskih projektov velik zalogaj, zato pomeni razvoj novega izdelka velik izziv, saj mora ta preseči to različnost in jo združiti v eno skupno rešitev.. 3.2 Opis Mobilne male hidro elektrarne Mobilna mala hidroelektrarna predstavlja rešitev na sodobne izzive časa spreminjanja podnebja, vodostaja rek in načina življenja ter predvsem v količini minimalnega dodatnega onesnaževanja okolja. Nahajamo se namreč v nestabilnih pogojih okolja, saj vodostaji rek ne predstavljajo več istega konstantnega potenciala kot v obdobju let 1950–1990. Razvoj Mobilne male hidroelektrarne predstavlja odgovor na vse te izzive. Kot že samo ime pove, je rešitev mobilna, kar predstavlja drugačno možnost glede na statično uporabo in s tem selitev na nova, boljša in energetsko bolj učinkovita mesta uporabe. Njena namestitev predstavlja enostavno uporabo na predvidenih mestih, saj se glede na njeno osnovno težo (v odvisnosti od velikosti, modela in pritrditve na samem mestu rabe) v območju 1500–2500 kg izvrši s posebnim vozilom dobavitelja, kasneje je možna tudi selitev z omenjenim vozilom na drugo primerno lokacijo. V Prilogi 1 dimenzijsko prikazan primer glede na dejansko stanje v naravi. Mobilna hidroelektrarna predstavlja mehanski sklop, sestavljen iz turbine, tlačnega zalogovnika, difuzorja, generatorja in priključnega mesta ter pritrdil v okolje v odvisnosti od modela. Upravljalni sklop predstavljata električna transmisijska omarica in daljinski nadzor nad okoljem in delovanjem hidroelektrarne.. 27.

(44) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Tehnični podatki Mobilne male hidroelektrarne: Srednje velik model M: D×Š×V:3000 mm×2000 mm×3500 mm Lastna teža: cca 2500 kg Generator 12 kW moči Gonilnik z lopaticami Šoba z iglo Daljinsko upravljanja in nadzor – ločeno od generatorja. Turbina ali Pelton ali Francis (odvisno od hitrosti pretoka vodnega vira) oz. visokotlačni večstopenjski generator. Dodatna možnost: akumulatorji za shranjevanje proizvedene energije.. Slika 3.4: Prečni prerez Mobilna mala hidroelektrarna [Vir: Lasten].. 28.

(45) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Slika 3.5: Mobilna mala hidroelektrarna [Vir: Lasten]. 29. Diplomsko delo.

(46) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 3.3 Stanje na mestih uporabe in prednosti Stanje na mestih uporabe je bilo pogoj za pristop k rešitvam omenjenega problema oz. iskanja ter razvoja novega izdelka. Uporabnost izdelka Mobilne male elektrarne je postavljena v naravno odmaknjeno okolje, brez večjih gradbenih del in grobih posegov v naravno okolje. Zato je primerna za postavitev v okoljih gozdov, na mostovih in vodnih prepustih, ki so se izgradili ob gradnjah gozdnih prometnic v sredini 70. let prejšnjega stoletja, kar prikazuje Slika 3.6. Omenjeni prepusti predstavljajo dobro osnovo za postavitev in pritrditev dodatnih mehanskih sklopov, saj sami po sebi predstavljajo zadostno statično osnovo, med drugim imajo veliko lastno maso in predstavljajo skelet, ki ga potrebujemo za postavitev in inštalacijo Mobilne male hidroelektrarne. Za klasične hidroelektrarne je značilna sestava zajetje, brana ali jez, in skelet za vgraditev turbine, difuzorja in generatorja. Vse omenjeno predstavlja velik finančni zalogaj in s tem poseg v okolje, ki je trajen. Prednosti omenjenih mest uporabe so sledeče: . že vzpostavljen osnovni poseg v okolje,. . pripravljena priključna mesta,. . v večini primerov zagotovljen padec vsaj 3 m,. . ni potrebnih dodatnih upravnih postopkov in pridobivanja dovoljenj in tehnično projektne dokumentacije,. . v primeru preobremenitev potoka ali spremembe vodnih razmer oz. preusmeritve potoka se lahko po enostavnem postopku Mobilna elektrarna prestavi (v primeru statičnih objektov omenjeno ni mogoče),. . v primeru končanja izkoriščanja vodne energije ostane vsa prvotna infrastruktura po odstranitvi v prvotnem stanju, kot je bila prevzeta v uporabo,. 30.

(47) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Slika 3.6: Prepust potoka na mostni konstrukciji – LOBNICA [Vir: Lasten].. 31.

(48) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 3.4 Razlogi za mobilnost Dandanes se soočamo z velikimi klimatskimi spremembami, ker se dviguje povprečna temperatura v ozračju in tudi posledice v naravi so več kot opazne. Okolje se spreminja in določeni predeli, ki so v preteklosti veljali za vodnate, se danes soočajo in ubadajo s pomanjkanjem vode. Določeni potoki in rečice imajo status hudournika, torej s trenutki presežne vode, drugače pa celo s pomanjkanjem vode. Eden izmed razlogov za mobilnost je vsekakor nestalnost razmer, v katerih proizvajamo električno energijo. Z mobilnostjo sistema za proizvodnjo električne energije se lahko izognemo napačnim investicijam in izgubi vodnega potenciala. Mobilne enote za proizvodnjo so lahko ugodna in edina rešitev za proizvodnjo, EKOLOŠKO IN ZELENO PROIZVODNJO, v primerih, kjer potrebujemo energijo za določen čas, kot je to v primeru naravnih nesreč in tam, kjer bi trajne rešitve predstavljale prevelik in predrag poseg v okolje. Končne posledice takšne odločitve bi lahko bile usodne za samo naravo in spremembe življenja v omenjenem potoku ali rečici. Z mobilno enoto se izognemo poletnim sušnim pretokom in tako proizvajamo energijo iz OVE na drugem mestu, kjer je to mogoče. Primer spremembe rečnih oz. potočnih strug in s tem upad glavnih virov vodnega pretoka prikazanega na sliki 3.7:. Slika 3.7: Hudournik nad železniško progo Litija–Zagorje. 32.

(49) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. nastal kot levi pritok Save po nalivih decembra 2006 [Vir: [32]].. 3.5 Prednosti za okolje in uporabnike Vsaka umestitev gradbenega ali katerega drugega projekta zahteva velike priprave in birokracijo za seboj. Vsak poseg potrebuje pripravo različne dokumentacije in na osnovi omenjene dokumentacije pridobljena soglasja. Gradnja objektov podleže ZGO-1 in okoljskim soglasjem ter pripravi popolne gradbene dokumentacije, kar pomeni daljše časovno obdobje priprave in realizacije. Omenjeno časovno obdobje priprave vse do dokončne realizacije predstavlja osnovo za terminske plane in večje stroške za investitorja. V primeru umestitve mobilne elektrarne v okolje (za krajše časovno obdobje bi obratovala tudi na območjih Nature 2000) predstavlja integracija modula za proizvodnjo elektrike enostavnejši poseg v okolje, v skladu z zakonom o graditvi enostavnih objektov in premičnih objektov. Dovoljenja, ki so potrebna za to, je relativno lahko pridobiti, kakor tudi soglasja, in čas priprave je tako do obratovanja mnogo krajši in poenostavljen za samega investitorja. Za samo okolje predstavlja enostavni poseg manjšo dolgoročno škodo, saj odpadejo različna pripravljalna dela in celoten poseg se prilagodi okolju in ne obratno, da se okolje prilagodi seveda trajnemu posegu in vnosu objekta, ki je trajen.. 3.6 Zahteve s strani uporabnikov in dajalcev soglasij Zahteva vsakega investitorja je seveda kratek birokratski postopek, ki ne predstavlja velikih dodatnih in nepotrebnih stroškov. Vsak investitor v OVE, naj bo zasebni investitor ali pravna oseba, želi z omenjeno odločitvijo doseči ustrezno minimalno donosnost investiranega denarja in čim hitrejše prihodke od investicije. Omenjeno je mogoče doseči po skrajšanem postopku od odločitve do obratovanja in s tem pridobivanja električne energije. 33.

(50) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Da lahko omenjeno izvedemo, se moramo prebiti skozi zahtevno zakonodajo in številna soglasja ustreznih pristojnih inštitucij za posege v okolje. V procesu pridobivanja soglasij za uporabo sodelujejo naslednje inštitucije z mnenji in dovoljenji: . MKO– Ministrstvo za okolje in prostor,. . ARSO– Agencija Republike Slovenije za okolje,. . upravne enote in občine s svojimi PUP-i in kot dajalci soglasij,. . Direkcija RS za vode,. . vzdrževalci izbranega potoka ali rečice,. . SODO d.o.o.,. . V primeru finančnih podpor in spodbud ali EKO sklad j. s. ali katera druga finančna inštitucija,. . pristojna ribiška družina.. Za mobilne hidroelektrarne zaradi umestitve enostavnega objekta, ki ni trajen in ne predstavlja grobega posega v okolje, ne potrebujemo drugega kot zgolj soglasja pristojnih inštitucij in predvsem odkupovalca energije.. 3.7 Vplivi na okolje Vplivi na okolje v primeru njegovih posegov so vedno prisotni, ali gre za velike negativne vplive, je odvisno, za kakšen poseg gre in katere posledice lahko pričakujemo. V primeru Mobilnih malih hidroelektrarn gre za majhen poseg v okolje, ki ne predvideva nobenih večjih gradbenih del, saj izkoristimo obstoječe možnosti, ki so že v okolju, v katerega želimo umestiti naš projekt Mobilne male hidroelektrarne, ob upoštevanju vseh zakonski podlag glede pretokov vode in količine kisika, potrebnega za obstanek življenja v vodi. Omogočeno mora biti tudi prosto gibanje vodnega biotopa in biocenoze v nasprotni smeri gibanja vode, kar moramo doseči z razvojem ideje, saj lahko v omenjenem primeru glede na vse pričakujemo minimalne oz. skoraj nične posledice v okolju. Na ta način lahko zagotovimo resnično ZELENO ENERGIJO brez kasnejših trajnih in škodljivih posledic. 34.

(51) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. in tako sledimo dolgoročnim direktivam in usmeritvam. Dosežemo lahko pozitiven marketing in samo promocijo, ki lahko ugodno vpliva na dolgoročnost eksploatacije izdelka.. 3.8 Možne izvedbe Mobilna hidroelektrarna ima glede na predvideno mesto uporabe in glede na tip potoka, mesto pritrditve in naklon izstopnega dela potoka iz mostnega prepusta v osnovi dva različna tipa glede na pretok in padec, in tri različne izvedbe glede na mesto vpetja na izstopu iz mostnega prepusta. Dodatni kategoriji za izvedbo predstavljata še strmina izpusta in kar je najbolj pomembno za samo proizvodnjo električne energije, možna višinska razlika za natekanje vode in tlačni zadrževalnik. Slednje vpliva na končno proizvodnjo in izkoristek ter samo rentabilnost investicije.. 35.

(52) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. 4 RAZVOJ IZDELKA PO PIP METODI Podjetja in njihov obstoj na trgu ter napredek same civilizacije so odvisni od tehnološkega napredka in razvoja novih izdelkov. Razvoj novih izdelkov na različnih področjih predstavlja konkurenčno prednost pred ostalimi udeleženci skupnega globalnega in lokalnega trga. Splošno znano je dejstvo, da posamezen izdelek obstane v očeh odjemalcev in brez večjih naporov po spremembah nekje 7 let, kar predstavlja v poprečju eksploatacijsko dobo. Seveda je v odvisnosti od vrste posameznega izdelka lahko omenjeno obdobje krajše ali nekoliko daljše, zato potrebuje vsako podjetje usmerjeno raziskovanje in razvoj novih izdelkov za uspešno rast in poslovanje. Razvoj lahko vršimo na različne načine z uporabo različnih postopkov, kot sta PIP metoda in QFD metoda. V okviru. projekta PIP – Product Innovation Project– vršimo razvoj na osnovi. različnih sklopov: . določanje ciljev razvoja,. . obdobje pripravljanja,. . tržna analiza,. . generiranje idej,. . akceptiranje idej,. . realizacija idej (1. del),. . dokumentacija, predstavitev, rezultati,. . realizacija (2. del).. Vse omenjene faze so ključnega pomena, saj v kolikor izpustimo katero od njih, lahko v samem projektu lahko pride do nenatančnih rezultatov in neuspešnosti projekta. [Vir: [52]].. 36.

(53) Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo–Ekonomsko poslovna fakulteta. Diplomsko delo. Vsak kompleksen razvojni projekt lahko v procesu razčlenitve razdelimo na tri stopnje: -. generiranje idej,. -. akceptacija idej,. -. realizacija idej.. V odvisnosti od vrste razvojnega projekta omenjene faze vsebujejo manjše spremembe v zgodnjih ali poznejših fazah.. 4.1 Razvoj novega izdelka PIP metoda je metoda, kjer je omogočeno prosto razmišljanje in razvoj novih izdelkov na osnovi naročila zunanjega podjetja. Razvojna skupina razpolaga z vso pomočjo fakultete in zunanjega naročnika z namenom korektnega razvoja in ustvarjanja novih izdelkov. Razvojna skupina ima nalogo pripeljati naročilo od sprejema do generacije ideje in izvedbe projekta. PIP razvoj omogoča razvoj od ideje do realnega prototipa. Razvojne skupine PIP imajo posebno odgovorno nalogo, saj morajo razviti izdelek, ki ga trg sprejme in želi kupiti. PIP metoda torej predstavlja nove izdelke in storitve za trg in je zato posebej odgovorna za uspeh in dolgoročno eksploatacijo. Zunanji naročnik oz. sponzorsko podjetje vrši vmesne kontrole, preglede in preverja napredek pri razvoju. Podaja vmesne in končne pohvale in pripombe, vse z namenom uspešnosti razvitega izdelka, primernega za trg.. 37.

No results found