v prvem triletju osnovne šole
b a r b a r a š k a b a r
Osnovna šola Sre ˇcka Kosovela Sežana, Slovenija v i k t o r i j a s u l ˇc i ˇc
Univerza na Primorskem, Slovenija
V sodobnem ˇcasu in prostoru je informacijsko-komunikacijska tehnologija nepogrešljiva tudi v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Sodobne oblike in metode dela zi k tv prvem
tri-letju vzgojno-izobraževalnega procesa so vzporedne posodobi-tve v povezavi s tradicionalnimi didakti ˇcnimi prijemi. Namen pri-spevka je prikazati uporabo ra ˇcunalnika in interneta kot u ˇcinkovit na ˇcin pou ˇcevanja ter medsebojnega sodelovalnega u ˇcenja, pred-staviti uporabo didakti ˇcnih ra ˇcunalniških programov pri posa-meznih predmetih ter prikazati ra ˇcunalniško pismenost pri u ˇcen-cih in u ˇciteljih v prvem triletju. Z raziskavo ugotavljamo, da upo-raba ra ˇcunalnika in interneta omogo ˇca ve ˇcjo dejavnost u ˇcencev, u ˇcenje u ˇcencem postane zanimivejše, nekaterim enostavnejše, uveljavljajo lahko svoje individualne posebnosti ter aktivno so-delujejo z drugimi u ˇcenci. Uporaba ra ˇcunalnika in interneta v pr-vem triletju je pomembna, ker omogo ˇca pri u ˇcencih in u ˇciteljih razvoj spretnosti ter informacijsko-komunikacijsko znanje, ki je za njihovo nadaljnje izobraževanje in uporabo zelo pomembno. Klju ˇcne besede:ra ˇcunalnik in internet v osnovni šoli, sodobne didakti ˇcne metode, prvo triletje
Uvod
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (i k t), posebno pa razvoj interneta, izboljšuje dostopnost izobraževanja, spreminja procese pou ˇcevanja in u ˇcenja ter procese upravljanja in vodenja izobraževal-nih institucij (Sul ˇci ˇc in Lesjak 2007).i k trazvija spretnosti in znanja, ki so vezana na moderne tehnološke procese ter na poznejše vklju-ˇcevanje v delo (Gerli ˇc 2000). Zato je potrebno, da se u ˇcenci že zelo
zgodaj seznanijo zi k t in njenim delovanjem. Ra ˇcunalnik se je kot
didakti ˇcni pedagoški pripomo ˇcek v osnovni šoli uveljavil z uvedbo devetletke, ˇceprav, meni Gerli ˇc (2000), so bila pri ˇcakovanja veliko ve ˇcja, kot se je pozneje pokazalo v praksi. Prvotno se je ra ˇcunalnik uporabljal zgolj v namene razvedrila, manj pa za podporo u ˇcenja in pou ˇcevanja. Govorjenje, pisanje, branje in poslušanje so štiri glavne
strategije u ˇcenja v prvem triletju osnovne šole, ki jih za ˇcnejo u ˇci-telji sistemati ˇcno razvijati pri u ˇcencih. Kellner (2007) opredeljuje nove vrste ra ˇcunalniške pismenosti med u ˇcenci. Tako med novosti uvrš ˇca rabo ra ˇcunalniških tehnologij v raziskovalne namene in za zbiranje informacij, pa tudi za prepoznavanje ra ˇcunalniške kulture kot podro ˇcja, na katerem nastajajo besedila, predstave, ra ˇcunalniške igre in interaktivni mediji, ki zahtevajo razvijanje novih pismenosti (Kellner 2007, 19). Tudi Emans (2008) meni, da uporabe ra ˇcunalnika ni ve ˇc mogo ˇce prezreti. Vklju ˇcitev ra ˇcunalnika v proces pou ˇcevanja lahko izboljša pogled na informacijsko-komunikacijsko znanje pri otrocih ter omogo ˇca u ˇcenje pri posameznih predmetih. Vrsta razi-skovalcev ugotavlja, da so se pri delu z ra ˇcunalnikom razvili nove oblike in na ˇcini sodelovalnega u ˇcenja (Mori 2004, 32). Pojavila so se vprašanja o strokovni in didakti ˇcni usposobljenosti u ˇciteljev, orga-nizaciji prostora, timskem delu, kakovosti in ustreznosti didakti ˇcnih programov. Ministrstvo za šolstvo in šport se trudi dvigniti raven in kakovost znanja s podro ˇcjai k tu ˇcencem in u ˇciteljem, da ti po-stanejo aktivni uporabnikii k tna svojem podro ˇcju. Veliko u ˇciteljev se je izobraževalo v okviru projekta Ra ˇcunalniško opismenjevanje (projektir o), na seminarjih, ki so jih izbrali v katalogu stalnega stro-kovnega izpopolnjevanja, na strokovnih zborih ter na izobraževalno--sejemskih prireditvah. V šolskem letu 1999/2000 so se za ˇceli izvajati seminarji za u ˇcitelje v prvem in drugem triletju osnovne šole z na-slovom Didakti ˇcni programi na razredni stopnji (Mori 2004). U ˇcitelji so na seminarjih pridobivali kompetence za uporabo e-gradiv (di-dakti ˇcna programska oprema,c d-ji,d v d-ji) in strojne opreme (digi-talni fotoaparati, videokonferen ˇcna oprema ipd.). Raziskava Evrop-ske unije iz leta 2006 je pokazala, da v Sloveniji 52 % u ˇciteljev meni,
da so popolnoma usposobljeni za uporaboi k tv razredu (Ministrstvo
za šolstvo in šport 2008). Glede na nagle spremembe v šolskem pro-storu je rezultat zadovoljiv. Ministrstvo za šolstvo in šport bo na pod-ro ˇcju izobraževanja u ˇciteljev v okviru Evpod-ropskega socialnega sklada zagotovilo sredstva za nadaljnjo komunikacijsko-informacijsko ra-ven, ki naj bi jo v naslednjem desetletju dosegel skoraj vsak u ˇcitelj. Peterson in Comeaux (v Woolfolk 2002, 6) trdita, da postanejo u ˇci-telji strokovnjaki zaradi kakovosti lastnega strokovnega znanja in sposobnosti zavedanja lastnega mišljenja.
V prispevku bomo predstavili didakti ˇcne metode z uporabo ra ˇcu-nalniških programov in interneta pri u ˇcenju in pou ˇcevanju v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Cilj raziskave je preveriti ši-ritev razvoja ra ˇcunalniške in internetne pismenosti, ugotoviti upo-rabo didakti ˇcnih ra ˇcunalniških programov pri posameznih
predme-tih ter prikazati uporabo ra ˇcunalnika in interneta kot u ˇcinkovit na ˇcin pou ˇcevanja ter medsebojnega sodelovalnega u ˇcenja. V teoreti ˇcnem delu bomo prikazali teorijo u ˇcenja in pou ˇcevanja z uporabo ra ˇcu-nalnika v prvem triletju osnovne šole. V empiri ˇcnem delu prispevka bomo prikazali nekatera spoznanja in rezultate iz prakse, ki smo jih dobili na podlagi anketnega vprašalnika. Z raziskavo bomo potrdili oziroma ovrgli naslednje hipoteze:
• U ˇcenje s pomo ˇcjo ra ˇcunalnika v prvem triletju je u ˇcinkovitejše na podro ˇcju iskanja informacij, za ˇcetnega opismenjevanja ter pri medsebojnem sodelovalnem u ˇcenju.
• U ˇcitelji kažejo interes za uporabo ra ˇcunalnika pri pou ˇcevanju.
• U ˇcitelji širijo svoje znanje s podro ˇcjai k t.
• U ˇcitelji spodbujajo znanje o uporabii k tpri u ˇcencih.
Pou ˇcevanje z ra ˇcunalnikom
Borko, Peterson in Comeaux (v Woolfolk 2002, 7) menijo, da je pou-ˇcevanje zapletena in zahtevna dejavnost u ˇcitelja, ki zahteva kriti ˇcno mišljenje in predanost vseživljenjskemu u ˇcenju. Woolfolk (2002) hkrati poudarja, da morajo biti u ˇcitelji tehni ˇcno podkovani, iznaj-dljivi ter sposobni uporabiti vrsto strategij pou ˇcevanja kot tudi iskati nove strategije pou ˇcevanja. Sodobni didakti ˇcni pogledi poudarjajo, da pou ˇcevanje ni ve ˇc samo u ˇciteljeva dejavnost. Vloga u ˇcitelja pri pou ˇcevanju in u ˇcenju z uporabo ra ˇcunalnika je spremenjena. V so-dobni šoli nekatere vidike pou ˇcevanja izvajajo tudi u ˇcenci sami, u ˇci-telj pa je le v vlogi moderatorja – u ˇciˇci-telj u ˇcenca usmerja, da sam iš ˇce znanje in ga tudi sam oblikuje. U ˇcitelj u ˇcencu pri tem pomaga in spremlja njegovo u ˇcenje. Za strategijo pou ˇcevanja z ra ˇcunalni-kom je zna ˇcilno, da ra ˇcunalnik lahko prevzema celotno podajanje--posredovanje, vrednotenje in utrjevanje nove snovi, znanj, pojmov in povezav med njimi in tako v osnovi sledi logiki programiranega pouka (Gerli ˇc 2000). Pomemben del u ˇcinkovite uporabe ra ˇcunalnika pri pouku je na ˇcrtovanje. Pri na ˇcrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela upoštevamo razvojno stopnjo u ˇcencev, na osnovi katere se od-lo ˇcimo za ustrezne ra ˇcunalniške rešitve. V u ˇcnem na ˇcrtu u ˇcitelji do-lo ˇcijo vzgojno-izobraževalne cilje in šele nato ustrezne, ra ˇcunalniške rešitve, s katerimi želijo te cilje uresni ˇciti (Mori 2004). Uporaba ra ˇcu-nalnika pri otroku sproža nekatere duševne procese, kot so interes, motivacija ter odnos do dela. Ra ˇcunalnik je dober motivator in ga lahko vpeljujemo v vse faze pouka od preverjanja predznanja, usva-janja novih vsebin, utrjevanja in poglablusva-janja znanja do preverusva-janja znanja. Mori (2004, 33) opozarja, da morajo u ˇcitelji imeti realna
pri-ˇcakovanja o tem, kaj vse ra ˇcunalnik zmore, in upoštevati celotno vzgojno-izobraževalno okolje. V nadaljevanju prikazujemo možnosti uporabe ra ˇcunalnika pri posameznih predmetnih podro ˇcjih v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja.
r a ˇc u n a l n i k i n o p i s m e n j e va n j e
V prvem triletju je pri u ˇcencih zelo pomembno razvijati za ˇcetno opi-smenjevanje s poudarkom na orientaciji, grafomotoriki ter slušnem in vidnem zaznavanju. Glavan in Lampetova (2007b) menita, da se pri pouku slovenskega jezika v prvem triletju otrokova sporazume-valna zmožnost razvija v medsebojni povezanosti z razvojem mišlje-nja in znamišlje-nja. V tem obdobju se u ˇcenci u ˇcijo uporabljati predvsem ustna besedila in krajša pisna besedila. Zato je ra ˇcunalnik smiselno izkoristiti kot pripomo ˇcek na vseh podro ˇcjih otrokovega razvoja in s tem tudi pri spoznavanju maternega jezika (Glavan in Lampe 2007b). U ˇcenci se s pomo ˇcjo ra ˇcunalnika lahko u ˇcijo vseh prvin jezika, ki jih uporabijo tudi pri drugih predmetih. U ˇcijo se poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Pri pou ˇcevanju z ra ˇcunalnikom je u ˇcitelj v vlogi moderatorja, ki u ˇcence usmerja v aktivno samostojno u ˇcenje ob di-dakti ˇcnih ra ˇcunalniških rešitvah. Ra ˇcunalnik u ˇcencu omogo ˇca pre-poznavanje ˇcrk na tipkovnici. Tako se u ˇcenci ukvarjajo zgolj s pra-vilno zgradbo besed in stavkov, saj jih ne bremeni to, kako bodo ne-kaj zapisali, ampak ne-kaj bodo zapisali (Glavan in Lampe 2007b). Vse-kakor se strinjamo z dejstvom, da je to lahko u ˇcinkovita metoda, ki u ˇcencu z grafomotori ˇcnimi težavami olajša delo. Kljub temu pa mora u ˇcenec poznati in zapisati ˇcrke tudi brez uporabe ra ˇcunalnika. Z uporabo ra ˇcunalnika pri pouku torej ne smemo zanemarjati dolo ˇce-nih osnovˇce-nih metod in na ˇcel pou ˇcevanja, saj gre za osnovno podlago pri za ˇcetnem opismenjevanju u ˇcencev. Za razvijanje opismenjevanja so za prvo triletje uporabne naslednje ra ˇcunalniške didakti ˇcne reši-tve: Miškina šola ra ˇcunalništva, Žoge, Klju ˇci, Miška praznuje, Mali radovednež, Raziskujem v prometu, Polžkovi koraki v svet glasov, ˇcrk in besed, Potovanje med ˇcrkami, Potovanje med besedami, Moja prva knjiga, Igrive številke 1 in 2, Spoznajmo okolje 1 in 2 ter Miškin potep. U ˇcenci se lahko na igriv na ˇcin prepustijo u ˇcenju in utrjevanju dolo ˇcene u ˇcne snovi.
r a ˇc u n a l n i k i n m a t e m a t i k a
V šoli se u ˇcenci velikokrat sre ˇcujejo s problemsko situacijo ali pro-blemsko nalogo, ki je zanje nova in je ne morejo razvozlati na osnovi spomina, izkušenj in znanj. Vsebine pouka so naravnane tako, da ponujajo u ˇcencem možnost razvijanja dolo ˇcenih miselnih procesov. Do rešitev jim lahko pomaga induktivno, deduktivno, analogno ali
intuitivno sklepanje. Cen ˇci ˇceva (2002) trdi, da si u ˇcenci z lastno de-javnostjo razvijajo divergentno in konvergentno mišljenje, ustvarjal-nost, kriti ˇcnost ter strategije reševanja problemov. Reševanje proble-mov je temeljna metoda spoznavnega u ˇcenja (Cen ˇci ˇc 2002, 77). Avto-rica pravi (prav tam), da je njeno bistvo navajanje u ˇcencev, da doje-majo sporo ˇcilo problema, ga sami raz ˇclenijo na elemente in najdejo rešitev. Matemati ˇcne probleme lahko rešujemo tudi z ra ˇcunalnikom – s programiranim poukom. Rotarjeva (1996) pravi, da je to pouk, ki s pomo ˇcjo didakti ˇcnih programov ter drugih ustreznih u ˇcnih virov in pripomo ˇckov pomaga, da u ˇcence vodimo do relativno samostoj-nega u ˇcenja. S programirano ali polprogramirano sekvenco, ki jo na primer lahko pripravimo že v programu za predstavitev (na primer v Powerpointu), lahko u ˇcence navajamo na sistemati ˇcno reševanje matemati ˇcnih problemov. Tako oblikovana vsebina omogo ˇci u ˇcencu razumevanje in razvijanje možnosti uporabe strategij za reševanje matemati ˇcnih problemov. Matematika je za mlajše otroke veliko bolj abstraktna kot drugi predmeti. Proces u ˇcenja se zato za ˇcne razvijati najprej na konkretni ravni, in sicer s konkretnimi materiali, ki jih u ˇcenci lahko otipavajo, prelagajo, nato jih prepoznajo v sliki, pozneje pa se izgovorjeni besedi za število pridruži še simbol za zapis števila in zapis z besedo (Mori in dr. 2005). Za pou ˇcevanje matematike s po-mo ˇcjo ra ˇcunalnika so se v zadnjih letih razvili številni didakti ˇcni ra-ˇcunalniški programi, s katerimi lahko u ˇcitelji pridobivajo, razvijajo in utrjujejo številske predstave in pojem števila – na primer Alma (Šte-jem in razvrš ˇcam, Seštevam in odštevam), Moja prva števila, Igrive številke 1 in 2 ter Moja prva matemati ˇcna pustolovš ˇcina. Ti programi so naravnani tako, da u ˇcenci prek igre spoznavajo osnovne matema-ti ˇcne spretnosmatema-ti štetja in razvrš ˇcanja. Ra ˇcunalniške didakmatema-ti ˇcne igre temeljijo na spodbujanju u ˇcen ˇcevega razmišljanja, iskanju rešitev matemati ˇcnih problemov in hkrati tudi na zabavi. Na osnovi izku-šenj iz prakse so u ˇcenci nad programi navdušeni. U ˇcenci z u ˇcnimi težavami se laže u ˇcijo s pomo ˇcjo programov, ki jim poleg simbolnega zapisa ponujajo tudi slikovni prikaz ter možnost lastnega samopre-verjanja rešitev. Ra ˇcunalniške didakti ˇcne igre pove ˇcujejo motivacijo, izzovejo ve ˇcjo pozornost in naredijo u ˇcenje zanimivejše, še posebno tistim u ˇcencem, ki jim matematika ni dovolj blizu. Iz izkušenj ugota-vljamo, da so didakti ˇcni programi narejeni na razvojni stopnji otroka, kar u ˇcitelju omogo ˇca uporabo diferenciacije.
r a ˇc u n a l n i k p r i n a r a v o s l o v j u
U ˇcenje, ki se pojavlja v otrokovem razvoju, se za ˇcne na osnovi lastnih izkušenj, z opazovanjem in posnemanjem, spoznavnim in metako-gnitivnim u ˇcenjem (Marenti ˇc Požarnik 2000). Pri predmetu
spozna-vanje okolja v prvem triletju u ˇcenci velikokrat opazujejo, primerjajo, razvrš ˇcajo, predvidevajo, napovedujejo, sklepajo, utemeljujejo in na koncu tudi sporo ˇcajo. Vse dejavnosti pri predmetu so po izkušnjah v veliki meri naravnane na izkustveno u ˇcenje. Kljub temu lahko tudi pri urah spoznavanja okolja uporabimo ra ˇcunalnik. Morijeva (2001) pravi, da ra ˇcunalnik lahko koristno uporabimo pri raziskovanju in prakti ˇcnem delu. U ˇcenci v prvem triletju abstraktne situacije naj-laže usvojijo, ˇce jim vsebine predstavimo na konkretni ravni in jih šele nato prepustimo pou ˇcevanju in u ˇcenju vsebin z ra ˇcunalnikom. Meni tudi, da ra ˇcunalnik v naravoslovju omogo ˇca raziskovanje, mul-timedijsko predstavitev, spoznavanje ne ˇcesa nedosegljivega, nevar-nega ali težko vidljivega. Težava, ki jo vidimo pri pou ˇcevanju in upo-rabi ra ˇcunalnika pri na ˇcrtovanju in raziskovanju, je prezasedenost ra ˇcunalniške u ˇcilnice ali pa pomanjkljiva opremljenost ra ˇcunalni-ških u ˇcilnic na šoli. U ˇcitelji v prvem triletju velikokrat uporabljajo ra ˇcunalnik, ki je v u ˇcilnici. Pouk organizirajo po skupinah, tako da se potem te izmenjujejo. Takšen na ˇcin spodbuja sodelovalno u ˇce-nje med u ˇcenci in jih navaja strpnosti. Tako u ˇcenci pri spoznavanju okolja spoznavajo nove, razli ˇcne poti do cilja s pomo ˇcjo konkretnega materiala, lupe, mikroskopa ali ra ˇcunalnika. Menimo pa, da ra ˇcu-nalnik ne more nadomestiti izkušenj, ki jih u ˇcenec doživlja v stiku z naravo. Model u ˇcenja in pou ˇcevanja z ra ˇcunalnikom, ki ga pred-stavljajo Morijeva in dr. (2005, 21), poteka v petih fazah. Prva faza je doživetje v naravi, sledi delo v ra ˇcunalniški u ˇcilnici, nato razisko-vanje v naravi, delo v razredu in spet delo v ra ˇcunalniški u ˇcilnici. Vsekakor mora u ˇcenec dolo ˇcene pojme osvojiti v naravi in jih nato s pomo ˇcjo ra ˇcunalnika na ˇcrtno raziskovati in poglabljati. Ra ˇcunalniški didakti ˇcni programi, ki se uporabljajo pri pouku spoznavanja okolja so Enciklopedija narave, programi Vrt, Živa narava, Spoznajmo oko-lje 1 in 2, Moje prvo ˇcudovito raziskovanje sveta, Moje sijajno ˇclo-veško telo, Balonar Oskar raziskuje kmetijo, Znal ˇcek in kuža v pro-metu ter Kaj veš o propro-metu. Ti programi se navezujejo na vsebine in cilje iz u ˇcnega na ˇcrta (Ferbar in dr. 2005). U ˇcitelji lahko pri pouku uporabijo tudi internetne naslove, na primer http://www.zupca.net, http://www.pef.unilj.si/gorani/Zacetno_naravoslovje.html ali http:// www.mirk.si, prek katerih otroci lahko najdejo informacije za na ˇcr-tno raziskovalno delo.
r a ˇc u n a l n i k i n l i k o v n o v z g o j a
Pou ˇcevanje likovnega pouka lahko poteka zelo dinami ˇcno in pestro. Tako metod0 omogo ˇca tudi ra ˇcunalnik s svojimi prednostmi in po-manjkljivostmi. Ra ˇcunalnik pove ˇcuje zanimanje za likovno
ustvarja-nje, z njim je mogo ˇce dosegati kakovostne likovne rezultate z eno-stavnimi programi, saj omogo ˇcajo neomejeno kreativno delo ter hkrati ponujajo možnost brisanja in popravljanja nastalih likovnih del. Glavan in Lampetova (2007a) poudarjata klasi ˇcno metodo, pri kateri se u ˇcenec z barvami igra, jih sam meša, z njimi packa in ob vsem tem doživlja barvo na poseben na ˇcin ter opazuje, kaj se do-gaja med igro z njimi. Vsega tega pri risanju z ra ˇcunalnikom naj ne bi mogli po ˇceti. Strinjamo se, da u ˇcenci ob ustvarjanju z ra ˇcunalni-kom ne morejo sprostitveno mešati barve ter jih ob tem ob ˇcutiti in hkrati tudi opazovati. Mešanje barv je ena od pomembnih likovnih tehnik, ki jo prek ra ˇcunalnika tudi lahko izvajamo, vendar nikakor ne moremo dosegati enakega u ˇcinka kot z mešanjem barv v živo. Prednost uporabe ra ˇcunalnika je ta, da ima u ˇcenec možnost brisa-nja svojih napak in da lahko skrbno in samokriti ˇcno nadzoruje svojo likovno nalogo. Poleg tega lahko u ˇcenec svoje nedokon ˇcano delo tudi shrani, pri tem pa mu ni treba pospraviti barv, oprati ˇcopi ˇcev in ˇcasopisnega papirja. Seveda je v tem pomanjkljivost, saj u ˇcitelj ob pripravi likovnih potrebš ˇcin u ˇcence navaja tudi na doslednost pri organizaciji za posamezno u ˇcno uro. Programov za risanje z ra ˇcu-nalnikom je veliko in so si med seboj zelo podobni, kljub temu pa ponujajo razli ˇcna orodja. Nekaj programov je tudi prosto dostopnih v svetovnem spletu (Art Rage, Artweaver, Pixia in Tuxpaint). Stri-njamo se z Glavanom in Lampetovo (2007a), ki pravita, da se otroci zelo hitro seznanijo z osnovnimi orodji programa in se ob uporabi
programa zabavajo. ˇCeprav ima likovno ustvarjanje z ra ˇcunalnikom
številne prednosti pred klasi ˇcno didakti ˇcno metodo, je treba pouda-riti, da je ra ˇcunalnik le eno od mnogih orodij za risanje in nikakor ne more in ne sme zamenjati likovnih pripomo ˇckov, saj mora u ˇcenec videti, uporabiti, ob ˇcutiti in predvsem spoznati razli ˇcne možnosti ter prijeme za likovno ustvarjanje.
g l a s b a i n r a ˇc u n a l n i k
Borotova (2006) v didakti ˇcnem ra ˇcunalniškem programu »Glas-beni slikovni zapis« (http://iktglasba.pef.upr.si) prikazuje primere in smernice za spodbudo pri kreativnem na ˇcrtovanju in smiselni uporabii k tpri pouku glasbene vzgoje. Program je usklajen z u ˇcnim na ˇcrtom za prvo triletje (Oblak in dr. 2004). Avtorica programa pou-darja, naj bo pri pouku glasbene vzgoje v ospredju spodbujanje glas-benega razvoja skozi dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja (Borota 2006). Pri glasbenem pouku gre v prvi vrsti za pridobivanje slišnih zaznav in veselja do prepevanja. U ˇcenci, še posebno v prvem triletju, zelo radi pojejo, poslušajo glasbo, skratka so zelo navdušeni
nad glasbenim poukom, zato je zelo pomembno, da veselje do glasbe razvijajo z u ˇciteljem. Z razvojem pri nekaterih u ˇcencih namre ˇc to zanimanje za ˇcne upadati, zato je prav, da jim že v prvem triletju u ˇcitelji glasbo ˇcim bolj približajo. Glasbeni slikovni zapis je nare-jen tako, da lahko u ˇcence navajamo samostojnega u ˇcenja. Posame-zni u ˇcenec lahko s pomo ˇcjo programa usvaja nova znanja, preverja razumevanje že usvojenih pojmovnih znanj ter si v sklopu dejav-nosti razvija glasbene sposobdejav-nosti in spretdejav-nosti. Program omogo ˇca tudi oblikovanje navidezne skupnosti, ki jo sestavljajo vsi u ˇcenci in u ˇcitelj. S pomo ˇcjo takšnih skupnosti lahko u ˇcitelji razvijajo sode-lovalno u ˇcenje, izmenjajo ter vrednotijo ustvarjalne dosežke in jih hkrati tudi hranijo. V današnjih ˇcasih je v ospredju individualizem, zato je še toliko bolj pomembno, da lahko u ˇcitelji u ˇcence u ˇcijo so-delovalnega u ˇcenja, in ˇce to poteka še na zanje zanimiv na ˇcin, smo dosegli optimalni u ˇcinek. Glasbeno ustvarjanje lahko u ˇcitelji ponu-dijo u ˇcencem na razli ˇcne na ˇcine. Pomembno pa je, da se zavedajo, da jim lahko omogo ˇcijo u ˇcenje in glasbeno ustvarjanje tudi z razli ˇcnimi ra ˇcunalniškimi programi.
r a ˇc u n a l n i k p r i š p o r t n i v z g o j i
Športno vzgojo ter pou ˇcevanje te povezujemo z žogo, telovadnico, igriš ˇcem, blazino, kolebnico ter drugimi športnimi rekviziti in pro-stori. Na prvi pogled se zdi, da ra ˇcunalnika ni mogo ˇce vklju ˇciti v športno vzgojo, saj ne more nadomestiti prakti ˇcnega dela pouka, ki je pri športni vzgoji prevladujo ˇca u ˇcna oblika. Velikokrat sei k t uporablja za vidno povratno informacijo, kako so u ˇcenci pri u ˇcenju dolo ˇcene discipline napredovali. U ˇcitelji lahko za uvodno motivacijo uporabijo tudi prikaz kratkega posnetka. To je lahko dober motiva-tor za u ˇcence, ki niso navdušeni nad športno vzgojo in pri katerih je motivacija pomembna za aktivno vklju ˇcevanje v proces pou ˇceva-nja dolo ˇcenih disciplin. Sotošek (2008) pravi, da je treba pozornost posvetiti temu, da vklju ˇcevanjei k t v pouk športne vzgoje ni
ˇcez-merno ini k tuporabimo le takrat, kadar je to smiselno. Uporaba te
naj ne bo za vsako ceno in vsekakor ne namesto prakti ˇcnega dela pouka športne vzgoje.i k tnaj bo prakti ˇcnemu pouku športne vzgoje v pomo ˇc in v dopolnitev. Na osnovi izkušenj lahko ta priporo ˇcila le potrdimo, saj u ˇcenec s pomo ˇcjo ra ˇcunalnika ne more razviti posa-meznih spretnosti.
Uporaba ra ˇcunalnika v prvem triletju osnovne šole
Ra ˇcunalnik se v slovenskem izobraževanju uporablja že ve ˇc kot de-set let (Mori 2004, 32). Z uvedbo devetletke se je ra ˇcunalnik za ˇcel
uporabljati tudi na tej ravni izobraževanja, in sicer kot didakti ˇcno sodoben pripomo ˇcek za podporo izvedbe pouka in za doseganje za-stavljenih u ˇcnih ciljev. V ameriškem sistemu javnega šolstva ugota-vljajo, da je prednost tehnologije v tem, da ponuja odli ˇcno osnovo za zbiranje informacij iz razli ˇcnih virov, ki jih u ˇcenci nato organizirajo, povezujejo in odkrivajo povezave med dejstvi in dogodki (Tomazin in Brodnik 2007, 173). V teoreti ˇcnem delu prispevka smo predstavili možnosti uporabe ra ˇcunalnika pri pou ˇcevanju otrok v prvem triletju. V nadaljevanju pa prikazujemo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med u ˇcitelji prvega triletja šol iz razli ˇcnih krajev po Sloveniji. Em-piri ˇcna raziskava je bila opravljena na osnovi strukturiranega sple-tnega ankesple-tnega vprašalnika.
p r e d s t a v i t e v a n k e t i r a n c e v i n r e z u l t a t o v
Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj. V prvem delu vprašalnika so se vprašanja nanašala na uporabo ra ˇcunalnika in in-terneta pri izvedbi pouka v prvem triletju. V drugem delu vprašal-nika pa smo poizvedovali po mnenju u ˇciteljev o doživljanju otrok pri u ˇcenju z ra ˇcunalnikom. V zadnjem delu vprašalnika smo se osredo-to ˇcili na ra ˇcunalniško znanje oziroma pismenost u ˇciteljev.
Anketiranje je potekalo prek elektronske ankete od konca avgu-sta do sredine septembra 2008. K anketiranju smo povabili u ˇcitelje, ki pou ˇcujejo v prvem triletju. Anketni vprašalnik smo poslali na 60 slovenskih osnovnih šol. Na anketo se je odzvalo 56,7 % povabljenih u ˇciteljev. Vsi anketiranci so bili ženskega spola, kar ne presene ˇca, saj v prvem triletju u ˇcijo ve ˇcinoma u ˇciteljice. V raziskavi so sodelovale u ˇciteljice stare med šestindvajset in petinpetdeset let; povpre ˇcna an-ketiranka je bila stara 36 let. Glede na razli ˇcno starost so se pokazale razlike v številu let pri uporabi ra ˇcunalnika in interneta v osebne ali službene namene, ki pa niso pomembno vplivale na druge rezultate.
u p o r a b a r a ˇc u n a l n i k a i n i n t e r n e t a p r i p o u ˇc e va n j u V prvem delu ankete smo želeli ugotoviti na ˇcin in namen uporabe i k tter didakti ˇcnih programov pri pouku. V preglednici 1 prikazu-jemo oceno uporabe ra ˇcunalnika pri posameznih predmetih v prvem triletju osnovne šole, kot jo vidijo naši anketiranci. Anketiranci so uporabo ra ˇcunalnika pri posameznem predmetu dolo ˇcali na osnovi petstopenjske Likertove lestvice, kjer je 5 pomenilo velikokrat, 1 pa nikoli. Kot kažejo dobljeni podatki, u ˇciteljice najpogosteje uporab-ljajo ra ˇcunalnik pri matematiki (a s= 3,3), najredkeje pa pri športni vzgoji (a s= 1,1).
p r e g l e d n i c a 1 Uporaba ra ˇcunalnika pri predmetih v prvem triletju Predmeti a s s o Matematika 3,3 1,2 Spoznavanje okolja 3,2 1,1 Slovenš ˇcina 2,9 1,1 Glasbena vzgoja 2,2 1,2 Likovna vzgoja 2,0 0,9 Športna vzgoja 1,1 0,3
o p o m b i a s– aritmeti ˇcna sredina,s o– standardni odklon.
Pogostejša raba ra ˇcunalnika pri matematiki in spoznavanju oko-lja je v skladu z mnenji teoretikov o primernosti uporabe ra ˇcunal-nika pri pou ˇcevanju. Po zbranih podatkih se pri spoznavanju okolja najpogosteje uporabljajo programi Spoznajmo okolje 1 in 2, Miška praznuje, Vrt, Opazujem-raziskujem, Miškina mala šola in Moje si-jajno ˇcloveško telo. Poleg didakti ˇcnih programov u ˇciteljice pri na-ravoslovju pogosto uporabljajo tudi internet. Pri slovenš ˇcini ve ˇcina u ˇciteljic uporablja programe Polžkovi koraki v svet glasov, ˇcrk in
be-sed, Stavnica, Miškina mala šola in ˇCarovnica Avša. Poleg tega pa
še spletni strani http://www.uciteljska.net in http://www.zupca.net/. Pri matematiki u ˇciteljice uporabljajo program Alma in Igrive šte-vilke 1 in 2 ter spletno stran http://www.otroci.org. Pri likovni vzgoji pa najve ˇckrat uporabljajo Slikarja, Power Point in Almo. Pri glas-beni vzgoji je v uporabi program Windows Media Player ter spletna stran http://uciteljska.net. Pri športni vzgoji se ra ˇcunalnik, glede na raziskavo, ve ˇcinoma ne uporablja. Izjemoma pri iskanju informacij o športnih dosežkih posameznih športnikov. Zanimivo je, da so ne-kateri programi (na primer Miška praznuje, Miškina šola ra ˇcunal-ništva) kljub tehnologiji, ki danes ni ve ˇc v uporabi, med osnovnošol-skimi u ˇcitelji še vedno uporabni in po mnenju u ˇciteljev tudi primerni za uporabo v prvem triletju.
Glede na zbrane podatke lahko sklepamo, da so šole razli ˇcno opre-mljene zi k t. U ˇcitelji ra ˇcunalnik najpogosteje uporabljajo v mati ˇcni u ˇcilnici (82,4 % anketiranih u ˇciteljev) ali pa v ra ˇcunalniški u ˇcilnici (52,9 %). Le en anketiranec ra ˇcunalnika ne uporablja nikjer. Ra ˇcu-nalnik omogo ˇca ve ˇcjo možnost individualizacije in diferenciacije po-uka, kar je pokazala tudi naša raziskava. U ˇcitelji ra ˇcunalnik najpo-gosteje uporabljajo prav pri individualnem delu (73,5 %) (pregled-nica 2), saj u ˇcenci tempo dela lahko prilagodijo svojim sposobno-stim. U ˇcitelji ra ˇcunalnik uporabljajo tudi pri skupinskem in timskem delu. Takšen na ˇcin omogo ˇca sodelovanje, medsebojno pomo ˇc in
po-p r e g l e d n i c a 2 U ˇcne oblike z uporabo ra ˇcunalnika
U ˇcne oblike Frekvenca Delež*
Individualna 25 73,5 Skupinska 14 41,2 Timsko u ˇcenje 12 35,3 Diferenciacija 12 35,3 Projektno u ˇcenje 1 2,5 o p o m b a * V odstotkih.
p r e g l e d n i c a 3 Oblike u ˇcne ure z uporaboi k t
Oblike ure Frekvenca Delež* Ponavljanje in utrjevanje 22 64,7
Uvodni del ure 13 38,2
Preverjanje osvojenega znanja 12 35,3
Osrednji del ure 11 32,4
Vse oblike u ˇcne ure 5 14,7
Ga ne uporabljam 1 2,9
o p o m b a * V odstotkih.
zitivno naravnanost med u ˇcenci. U ˇcenec poleg lastne odgovornosti razvija tudi odgovornost do dela v skupini. Le en u ˇcitelj ra ˇcunalnik uporablja pri projektnem u ˇcenju, kar ni presenetljivo, saj se v prvem triletju ta oblika u ˇcenja uporablja nekoliko manj. U ˇcitelji so lahko izbrali uporabo ra ˇcunalnika pri razli ˇcnih u ˇcnih oblikah. Podrobnosti so razvidne iz preglednice 2.
U ˇcitelj je pri izvedbi pouka avtonomen, zato sam odlo ˇci, v kateri fazi izobraževalnega procesa bo ra ˇcunalnik uporabil. V anketi so an-ketiranci izbrali eno ali ve ˇc oblik, pri katerih uporabljajo ra ˇcunalnik in internet. Najpogosteje ga uporabljajo pri ponavljanju in utrjeva-nju u ˇcne snovi, in sicer 64,7 % (preglednica 3). Didakti ˇcni ra ˇcunalni-ški programi so zelo dobro oblikovani v skladu z u ˇcnimi vsebinami in cilji iz u ˇcnih na ˇcrtov ter so temu primerno dober pripomo ˇcek pri poglabljanju usvojenega znanja. U ˇcenci poleg utrjevanja snovi pri-dobivajo nova spoznanja, veš ˇcine in spretnosti, ki jih omogo ˇca ra ˇcu-nalniški program. Didakti ˇcne ra ˇcunalniške igre za utrjevanje in po-navljanje dolo ˇcene vsebine so programirane tako, da je u ˇcencem ˇcim manj mu ˇcno in dolgo ˇcasno, hkrati pa imajo možnost dobiti povratno informacijo o pravilnosti rešitve.
u p o r a b a r a ˇc u n a l n i k a p r i u ˇc e n j u
V nadaljevanju so u ˇcitelji ocenili pomembnost uporabe ra ˇcunalnika pri izvedbi pouka. U ˇcitelji so posamezno utemeljitev ozna ˇcili na
pet-p r e g l e d n i c a 4 Namen ra ˇcunalnika pri pou ˇcevanju
Namen a s s o
Narediti pouk zanimivejši 4,9 0,3 U ˇcence nau ˇciti iskati informacije 4,6 0,6 Zagotoviti dodatno u ˇcenje za boljše in slabše u ˇcence 4,3 0,7 Navajati u ˇcence na strategije aktivnega u ˇcenja 4,2 0,8 Dosegati medpredmetno povezavo 4,2 0,8 Razvijati odgovornost u ˇcenca za lastno u ˇcenje 3,9 0,8 Razvijati u ˇcen ˇceve sposobnosti za samostojno, neodvisno u ˇcenje 3,9 0,9 Spodbujati ve ˇcje sodelovanje in u ˇcenje na osnovi projektnega dela 3,8 0,9 Širiti znanje s podro ˇcjai k t 3,6 0,9
Izboljšati u ˇcni uspeh 3,5 0,9 Pripraviti u ˇcence na prihodnje šolanje in zaposlitev v inf. družbi 3,2 1,1
o p o m b i a s– aritmeti ˇcna sredina,s o– standardni odklon.
stopenjski Likertovi lestvici (5 = strinjanje, 1 = nestrinjanje). Najpo-membnejši argument za uporabo ra ˇcunalnika pri pou ˇcevanju vidijo u ˇcitelji v strategiji zanimivejšega izvajanja pouka (a s= 4,9) (pregled-nica 4). Iz podatkov v preglednici 4 lahko sklepamo, da u ˇcitelji želijo na vseh podro ˇcjih ˇcim bolj razvijati odgovornost u ˇcenca za lastno aktivno u ˇcenje ter zagotoviti u ˇcinkovitejše u ˇcenje tako boljšim kot slabšim u ˇcencem.
Ra ˇcunalnik ve ˇcinoma pozitivno vpliva na za ˇcetno opismenjevanje in dojemanje u ˇcne snovi. Takšen na ˇcin omogo ˇca uporabo aktivnih u ˇcnih metod pou ˇcevanja, u ˇcenci pa se po mnenju anketiranih u ˇcite-ljev veselijo u ˇcenja z uporabo ra ˇcunalnika.
V nadaljevanju so anketiranci ocenjevali dejavnike, ki ponazarjajo ve ˇcjo angažiranost u ˇcencev pri u ˇcenju z ra ˇcunalnikom. Ugotovitve v preglednici 5 prikazujejo, da je ra ˇcunalnik za u ˇcence dober moti-vator, u ˇcna snov jim postane s tem bolj zanimiva, u ˇcenci pa so bolj dejavni.
ˇ
Ceprav si želimo, da bi u ˇcenci uporabljali razli ˇcne vire informacij, je zanimivo, da u ˇcenci pogosteje iš ˇcejo informacije prek interneta (3,9) kot v u ˇcbenikih (preglednica 6).
Iz preglednice 6 bi lahko sklepali, da so u ˇcenci anketiranih u ˇcite-ljev že zelo resni uporabniki interneta, vendar o ˇcitno le ni tako. Iz preglednice 7 je razvidno, da otrocii k tnajraje uporabljajo za igra-nje igric (4,5) oziroma za zabavo (4,2). Seveda lahko ra ˇcunalniške igre uporabljamo tudi pri pouku.
Anketirani u ˇcitelji menijo, da je ra ˇcunalnik na razredni stopnji pri u ˇcenju in pou ˇcevanju zelo pomemben in izhodiš ˇce za nadaljnje izo-braževanje (a s= 4,1).
p r e g l e d n i c a 5 Odziv u ˇcencev na u ˇcenje, podprto zi k t
U ˇcenci . . . a s s o
. . . so bolj motivirani za pouk 4,5 0,6 . . . kažejo ve ˇcje zanimanje za iskanje informacij 4,3 0,6 . . . kažejo ve ˇcje zanimanje za u ˇcno snov 4,2 0,6 . . . so bolj zainteresirani za sodelovalno u ˇcenje 3,9 0,9 . . . so bolj dejavni 3,7 0,8 . . . kažejo bolj opazne razlike v hitrosti dojemanja u ˇcne snovi 3,3 0,7 . . . so bolj medsebojno povezani 2,9 0,9
o p o m b i a s– aritmeti ˇcna sredina,s o– standardni odklon.
p r e g l e d n i c a 6 Vir informacij Na ˇcini iskanja a s s o Na internetu 3,9 0,9 V knjigah 3,8 0,9 V otroških revijah 3,7 1,1 V knjižnici 3,5 1,1 V u ˇcbeniku 3,2 1,3
o p o m b i a s– aritmeti ˇcna sredina,s o– standardni odklon.
r a ˇc u n a l n i š k a i n i n t e r n e t n a p i s m e n o s t u ˇc i t e l j e v Ra ˇcunalniška in internetna pismenost u ˇciteljev je nujna pri izvaja-nju pouka z uporabo ra ˇcunalnika, zato smo želeli spoznati poglede u ˇciteljev na ra ˇcunalnik in internet. 67,6 % anketiranih u ˇciteljev v svo-jem poklicu uporablja ra ˇcunalnik redno dve in ve ˇc ur na dan. Ve-ˇcina anketirancev ra ˇcunalnik uporablja kot orodje za pregledovanje pošte, pisanje u ˇcnih priprav, pedagoških poro ˇcil ter za iskanje po-trebnih informacij po internetu. Glede na povpre ˇcno oceno 1,5 pa najmanj u ˇciteljev uporablja ra ˇcunalnik za igranje ra ˇcunalniških iger. Podrobnosti so razvidne iz preglednice 8.
p r e g l e d n i c a 7 Pogled u ˇcencev nai k t
Možnosti uporabe a s s o
Igranje ra ˇcunalniških iger 4,5 0,9
Zabava 4,2 0,8
Zanimivejši na ˇcin pridobivanja novih znanj 4,1 0,9
Kratko ˇcasje 3,9 1,1
Širši pogled nai k t 3,4 1,1
Komunikacija med prijatelji 3,3 0,9
Aktivno u ˇcenje 3,2 0,9
p r e g l e d n i c a 8 Uporaba ra ˇcunalnika pri profesionalnem delu u ˇciteljev
Na ˇcini uporabe a s s o
Pregledovanje elektronske pošte 4,9 0,2 Za pripravo u ˇcnih priprav in pedagoških poro ˇcil 4,9 0,4 Iskanje informacij za potrebe strokovnega usposabljanja 4,5 0,6 Iskanje informacij za potrebe pouka 4,4 0,6 Komunikacija s sodelavci znotraj šole in drugih šol 4,2 0,9 Za multimedijsko delo 3,5 1,2 Brskanje po internetu za zabavo 3,2 1,1 Komunikacija s starši 2,5 1,1 Igranje ra ˇcunalniških iger 1,5 0,7
o p o m b i a s– aritmeti ˇcna sredina,s o– standardni odklon.
p r e g l e d n i c a 9 Pogled u ˇcitelja nai k t
Možnosti uporabe a s s o
Možnost hitrejšega komuniciranja in posredovanja informacij 4,8 0,5 Službeno obveznost 4,4 0,7
E-poslovanje 3,4 1,6
Zabava in kratko ˇcasje 2,7 1,2 Navezovanje novih stikov 2,5 1,2
o p o m b i a s– aritmeti ˇcna sredina,s o– standardni odklon.
V nadaljevanju so anketiranci ocenili splošno uporaboi k t. Iz pre-glednice 9 je razvidno, da u ˇcitelji ra ˇcunalnik ve ˇcinoma uporabljajo za komuniciranje (a s= 4,8) in za potrebe dela (a s= 4,4).
Pri na ˇcinih pridobivanja znanja s podro ˇcja i k t so anketiranci lahko izbrali ve ˇc odgovorov. U ˇcitelji so se najpogosteje (61,8 %) uspo-sabljali sami ali pa na seminarjih (55,9 %) (preglednica 10).
Na vprašanje, ali je ra ˇcunalnik pomembna sestavina v pedago-škem poklicu, se je 58,8 % anketiranih u ˇciteljev odlo ˇcilo za trditev zelo pomemben, 41,2 % pa jih meni, da je pomemben, iz ˇcesar lahko sklepamo, da je ra ˇcunalnik med anketiranimi u ˇcitelji pomembna
se-p r e g l e d n i c a 10 Pridobljeno ra ˇcunalniško znanje pri u ˇciteljih
Na ˇcini pridobljenega znanja Frekvenca Delež*
Sam/-a 21 61,8
Na seminarjih 19 55,9
V ˇcasu šolanja 14 41,2
V službi 11 32,4
Pri prijateljih, sorodnikih 11 32,4
stavina njihovega pedagoškega dela. Iz prakse vemo, da izobraževa-nje in strokovno usposabljaizobraževa-nje u ˇciteljev na podro ˇcjui k tomogo ˇcata ministrstvo za šolstvo in šport ter zavod za šolstvo. Kljub temu se je le 47,1 % u ˇciteljev strinjalo z dejstvom, da je strokovno izobraže-vanje s podro ˇcjai k tdovolj razširjeno in dostopno. Dobro strokovno usposobljeni u ˇcitelji bodo intenzivno uporabljali ra ˇcunalnik v svo-jem poklicu ter u ˇcili in nadgrajevali znanje o kriti ˇcni in ustvarjalni uporabi sodobne tehnologije med u ˇcenci.
Sklep
Zaradi relativno majhnega vzorca (34 anketirancev) obsežnejše sta-tisti ˇcne analize ne moremo narediti, so pa rezultati ankete vseeno zanimivi in omogo ˇcajo prikaz stanja v prvem triletju osnovne šole. Hkrati pa je raziskava izhodiš ˇce za nadaljnje raziskave o rabii k t v skupini mlajših osnovnošolskih otrok.
Rezultati raziskave kažejo, da u ˇcenci in u ˇcitelji v prvem triletju uporabljajo ra ˇcunalnik in internet. Ra ˇcunalnik je danes pri pouku uporabljen kot didakti ˇcni pripomo ˇcek in ne ve ˇc samo za razvedrilo. Razredni u ˇcitelji uporabljajo veliko ra ˇcunalniških didakti ˇcnih pro-gramov, sicer še vedno najve ˇc pri matematiki, spoznavanju okolja in slovenš ˇcini. Ra ˇcunalnik se uporablja v vseh fazah u ˇcne ure in pri vseh u ˇcnih oblikah. U ˇcitelji, ki ra ˇcunalnik uporabljajo v sklopu tim-skega in skupintim-skega dela, pove ˇcujejo medsebojno sodelovalno u ˇce-nje.
Prvotno hipotezo, da je u ˇcenje s pomo ˇcjo ra ˇcunalnika v prvem tri-letju u ˇcinkovitejše na podro ˇcju iskanja informacij, pri za ˇcetnem opi-smenjevanju ter medsebojnem sodelovalnem u ˇcenju, lahko na pod-lagi dobljenih rezultatov potrdimo. Anketirani u ˇcitelji so opredelili, da je pou ˇcevanje s pomo ˇcjo ra ˇcunalnika v prvem triletju lahko u ˇcin-kovitejše, predvsem na podro ˇcju iskanja informacij, pri za ˇcetnem opismenjevanju pri posameznih predmetih ter pri medsebojnem so-delovanju. U ˇcitelji menijo, da je ra ˇcunalnik dober motivator, ki omo-go ˇca aktivno u ˇcenje, skupno reševanje problemov ter medsebojno pomo ˇc.
Prav tako lahko potrdimo hipotezo, da se med u ˇcitelji kaže zani-manje za uporabo ra ˇcunalnika pri pou ˇcevanju, le da nekaterim pri-manjkuje znanj in spretnosti, zato bo treba v prihodnosti omogo ˇciti dodatno širše strokovno izobraževanje s podro ˇcjai k t. Ve ˇcina anke-tirancev je željna spodbujati znanje o uporabii k tpri u ˇcencih, razvi-jati odgovornost za lastno u ˇcenje ter zagotoviti u ˇcinkovitejše u ˇcenje z uporabo ra ˇcunalnika, s ˇcimer lahko potrdimo tudi ostali dve hipo-tezi.
Literatura
Borota, B. 2006. Ra ˇcunalniško okolje ter glasbeni ˇcas v igri in slikovnem zapisu. VGlasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljub-ljani,ur. B. Rotar Pance, 83–105. 7. zvezek. Ljubljana: Akademija za glasbo.
Cen ˇci ˇc, M. 2002.Priro ˇcnik za spoznavno usmerjen pouk.Ljubljana: Mla-dinska knjiga.
Emans, B. 2008. Guidelines for primary school teachers for integretion ofi c tin their lessons. Http://www.ecolenet.nl/projects/guidelines
_primary.html.
Ferbar, J., I. Vodopivec, D. Cvetrežnik, S. Glažar, M. Kralj, M. Novak, I. Hostnik in A. Velikonja. 2005.U ˇcni na ˇcrt: program osnovnošol-skega izobraževanja – Naravoslovje in tehnika.Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike slovenije za šolstvo.
Gerli ˇc, I. 2000. Informacijsko-komunikacijska tehnologija in sodobna šola, vzro ˇcno-posledi ˇcna razmerja.Organizacija35 (8): 470–472. Glavan, V., in J. Lampe. 2007a. Izumitelj in ustvarjalec.Moj mikro23 (5):
84–86.
. 2007b. U ˇcimo se govoriti – didakti ˇcni programi.Moj mikro23 (4) 84–86.
Kellner, D. 2007. Novi mediji in nove pismenosti: rekonstrukcija vzgoj-no-izobraževalnega dela za novo tiso ˇcletje.Vzgoja in izobraževanje 38 (4): 12–28.
Marenti ˇc Požarnik, B. 2000. Psihologija u ˇcenja in pouka. Ljubljana:d z s.
Ministrstvo za šolstvo in šport. 2008. Pou ˇcevanje in u ˇcenje ob i k t
– informacijsko-komunikacijski tehnologiji (rezultati 2004–2007). Educa17 (1–2): 87–97.
Mori, I. 2001.Sodobni pristopi bogatijo tradicionalni pouk.Ljubljana: Za-vod Republike Slovenije za šolstvo.
. 2004. U ˇcenje in pou ˇcevanje z ra ˇcunalnikom na razredni stopnji osnovne šole.Razredni pouk7 (1): 32–38.
Mori, I., M. Kovše, M. Kepec, N. Zrimšek, M. Pisek, V. Vrši ˇc, I. Hrastar in N. Medved. 2005. Vklju ˇcevanje ra ˇcunalnika v u ˇcenje in pou ˇcevanje v prvem triletjuo š. Delovno gradivo za seminar, Zavodr sza šolstvo.
Oblak, B., M. Ajtnik, S. ˇCibej, L. ˇCernuta Nowak, B. Poto ˇcnik, M. Slosar in I. Vrban ˇci ˇc. 2004.U ˇcni na ˇcrt: program osnovnošolskega izobraže-vanja – Glasbena vzgoja.Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Rotar, L. 1996. Primeri programiranega pouka pri matematiki v 3. in 4. razredu osnovne šole.Ljubljana: Jutro.
Sotošek, G. 2008. Možnosti za uporabo sredstevi k tpri pouku športne
vzgoje. Http://www.zrss.si/doc/s v z_Gorazd%20Sotosek
-%20Možnosti%20za%20uporabo%20sredstev%20i k t%20pri
Sul ˇci ˇc, V., in D. Lesjak. 2007. Uporaba e-u ˇcilnice v terciarnem izobraže-vanju: študija primera.Management2 (1): 51–63.
Tomazin, M., in A. Brodnik. 2007. U ˇcni cilji pouka ra ˇcunalništva v osnovni šoli – slovenski a c m k 12 kurikulum. Organizacija 40 (6):
173–178.
