• No results found

Nurses´ perceptions of palliative care

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "Nurses´ perceptions of palliative care"

Copied!
71
0
0

Loading.... (view fulltext now)

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE. PERCEPCIJA PALIATIVNE ZDRAVSTVENE NEGE S STRANI MEDICINSKIH SESTER (Magistrsko delo). Maribor, 2017. Sergej Kmetec.

(2)

(3) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE. PERCEPCIJA PALIATIVNE ZDRAVSTVENE NEGE S STRANI MEDICINSKIH SESTER (Magistrsko delo). Maribor, 2017. Sergej Kmetec.

(4) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE. Mentorica: Izr. prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar Somentor: Izr. prof. dr. Gregor Štiglic.

(5) ZAHVALA Zahvalil bi se mentorici izr. prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar za vso pomoč in strokovno vodenje pri pisanju magistrske naloge ter za vse nasvete skozi študij na Univerzi v Mariboru Fakulteti za zdravstvene vede. Najlepša hvala tudi somentorju izr. prof. dr. Gregor Štiglic za vso spodbudo, pomoč in strokovno vodenje pri nastajanju magistrske naloge ter tudi spodbudo skozi študij na Univerzi v Mariboru Fakulteti za zdravstvene vede. I owe my warmest gratitude to my supervisor Irma Mikkonen, PhD (Principal Lecturer) for all things that you have done for me and for your support through my exchange on your great University also in your beautiful country Suomi (Finland). Oli todella ystävällistä sinulta auttaa minua joka kerta ja luoda hetkiä, joista olen kiitollinen. Se merkitsee paljon minulle. Kiitos vielä kerran. Also my warmest gratitude to the Savonia University of Applied Sciences Health Care in Kuopio for the chance that i can do my exchange in you great institution and for all support also for your kindness. Kiitos. Zahvalili bi se tudi Maji Štiglic univ. dipl. ped., da mi je pomagala pri realizaciji moje Erasmus + izmenjave na Finsko in spodbudi k tej odločitvi. Moja zahvala gre tudi vsem, ki so mi posredno ali neposredno pomagali oziroma vplivali pri nastajanju magistrske naloge in skozi študijski program. Na zadnje pa gre moja največja zahvala moji družini ter tudi tistim, ki jih na žalost več ni med nami, ki so verjeli vame in spodbujali ter podpirali pri mojih ciljih skozi študij. Mi pomagali pri realizaciji moje izmenjave na Finsko. Zahvalil bi se tudi mojim prijateljem, ki so me spodbujali in stali mi ob strani. As well, my warmest gratitude to my friends that I have in Finland for all help and to spend time with me as well to give me an amazing time there. Kiitos vielä kerran..

(6) FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Žitna ulica 15 2000 Maribor, Slovenija www.fzv.um.si. PRILOGA C2 IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE MAGISTRSKEGA DELA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV DIPLOMANTOV Ime in priimek diplomanta:. Sergej Kmetec. Vpisna številka:. 30113777. Študijski program:. 2. stopnja Zdravstvene nege, smer Zdravstvena nega. Naslov magistrskega dela:. PERCEPCIJA PALIATIVNE ZDRAVSTVENE NEGE S STRANI MEDICINSKIH SESTER. Mentor:. Izr. prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar, viš. med. ses., univ. dipl. org.. Somentor:. Izr. prof. dr. Gregor Štiglic, univ. dipl. inž. rač. in inf.. Podpisani/-a Sergej Kmetec izjavljam, da sem za potrebe arhiviranja oddal/-a elektronsko verzijo magistrskega dela v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Magistrsko delo sem izdelal/-a sam/-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/2007 – UPB3, 68/2008, 85/2010) dovoljujem, da se zgoraj navedeno magistrsko delo objavi na portalu Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru. Tiskana verzija magistrskega dela je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal/-a za objavo v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru. Podpisani/-a izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija, in sicer za spremljanje zaposlovanja diplomantov, za potrebe Kariernega centra ter Alumni klubov. Magistrsko delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: ___________________________________________________ ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). Datum in kraj: ___________________________ Podpis diplomanta: __________________________________ Podpis mentorja: _________________________ (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno) Podpis odgovorne osebe naročnika in žig: _______________________________________ (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno). fzv@um.si | t +386 2 300 47 00 | f +386 2 300 47 47 | IBAN: SI56 0110 0609 0125 827| VAT: SI 716 74705.

(7) PERCEPCIJA PALIATIVNE ZDRAVSTVENE NEGE S STRANI MEDICINSKIH SESTER POVZETEK Teoretična izhodišča: Paliativna zdravstvena nega je namenjena pacientu z življenjsko ogrožajočo boleznijo, ki s seboj prinaša moteče simptome. Cilj je ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pacienta ter svojca. Zato je pomembno, da se paliativna zdravstvena nega začne izvajati v zgodnji fazi zdravljenja. Metodologija raziskovanja: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. V raziskavo je bilo vključenih 440 medicinskih sester iz kliničnega okolja v Sloveniji in na Finskem, ki imajo prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobrazbe. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen Mann-Whitney U-testom. Rezultati raziskave: V raziskavi smo si zastavili tri hipoteze. Prvo hipotezo smo potrdili ter ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika med državama glede percepcije paliativne zdravstvene nege (p = 0,002). Druga hipoteza ni bila potrjena, saj smo ugotovili, da med državami ne obstajajo bistvene razlike v znanju paliativne zdravstvene nege (p = 0,477). Zadnjo hipotezo pa smo potrdili, ker smo pokazali, da sprejemljivost paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko vpliva na večjo željo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester (p = 0,001). Sklep: Paliativna zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri holistični obravnavi pacienta, ki ima življenjsko ogrožajočo bolezen s spremstvom motečih simptomov. Za takšen pristop je pomembno, da posvečamo izobraževanju medicinskih sester na področju paliativne zdravstvene nege posebno pozornost.. Ključne besede: Paliativna zdravstvena nega, medicinska sestra, moteči simptomi, kakovost življenja, Slovenija, Finska, kvantitativna raziskava. i.

(8) NURSES' PERCEPTIONS OF PALLIATIVE CARE ABSTRACT Background: Palliative care is afforded to a patient with an illness which brings with disturbing symptoms. The aim is to maintain and improve the quality of life of the patient and family. It is so important to implement palliative early in treatment. Research methodology: We used a cross-sectional descriptive study. The survey included 440 nurses in a clinical environment in Slovenia and Finland that have a first, second or third degree. Data were analyzed with the help of Mann-Whitney U test. The results: We're set up to the three hypotheses. The first hypothesis, we have confirmed and find that there are statistically significant between both countries by the perception of palliative care (p = 0.002). The second hypothesis has not been confirmed and we have concluded that there are no substantial differences between both countries about the knowledge of palliative care (p = 0.477). The last hypothesis, we confirm that relates to the acceptability of palliative nursing care between both countries on the impact of further education (p = 0.001). Conclusion: Palliative care is an important component in the holistic treatment of a patient who suffers from illness with disturbing symptoms. For such an approach, it is important to educate nurses about palliative care. Key words: Palliative care, nurses, irritating symptoms, quality of liveliness, Slovenia, Finland, quantitative research. ii.

(9) KAZALO VSEBINE 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ................................................................................. 1 2 NAMEN IN CILJI NALOGE ................................................................................... 3 3 TEORETIČNI DEL .................................................................................................. 4 3.1 PALIATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA...................................................................... 4 3.2 PRINCIPI IN NAČELA PALIATIVNE ZDRAVSTVENE NEGE ....................................... 8 3.3 VRSTE PALIATIVNE ZDRAVSTVENE NEGE ............................................................ 9 3.3.1 Paliativni oddelek ..................................................................................... 13 3.3.2 Paliativna ambulanta ................................................................................ 13 3.3.3 Dnevno-nočni koncept paliativne zdravstvene nege ................................. 14 3.3.4 Mobilni paliativni tim ............................................................................... 14 3.3.5 Paliativna zdravstvena nega v skupnosti .................................................. 15 3.4 KAKOVOST ŽIVLJENJA V PALIATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI ................................. 16 3.5 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V PALIATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI ...................... 17 4 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................... 19 4.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE ........................................................ 19 4.2 METODOLOGIJA ................................................................................................ 19 4.2.1 Raziskovalne metode ................................................................................. 19 4.2.2 Raziskovalno okolje .................................................................................. 21 4.2.3 Raziskovalni vzorec................................................................................... 21 4.2.4 Postopki zbiranja podatkov....................................................................... 21 4.2.5 Etični vidik ................................................................................................ 22 5 REZULTATI........................................................................................................... 23 6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .................................................................... 30 7 SKLEP .................................................................................................................... 34 LITERATURA .......................................................................................................... 35 PRILOGE..................................................................................................................... 1. iii.

(10) KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz razdelitev držav po razvoju paliativne oskrbe .................................. 6 Tabela 2: Prikaz paliativne zdravstvene nege na različnih ravneh zdravstva ............ 10 Tabela 3: Prikaz stopnje paliativne oskrbe ................................................................ 12 Tabela 4: Prikaz vloge medicinske sestre v paliativni zdravstveni negi .................... 18 Tabela 5: Vključitveni in izključitveni kriteriji za uporabo strokovne in znanstvene literature ............................................................................................................. 20 Tabela 6: Deskriptivna statistika o anketirancih ........................................................ 23 Tabela 7: Deskriptivna statistika glede na percepcijo iz paliativne zdravstvene nege ter med Slovenijo in Finsko .................................................................................... 24 Table 8: Mann-Whitney U-test razliko med percepcijo iz paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko .................................................................................... 25 Tabela 9: Deskriptivna statistika glede na znanja iz paliativne zdravstvene nege ter med Slovenijo in Finsko .................................................................................... 25 Tabela 10: Mann-Whitney U-test razliko med znanjem iz paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko .................................................................................... 26 Tabela 11: Deskriptivna statistika ocene sprejemljivosti iz paliativne zdravstvene nege v Sloveniji in na Finskem .................................................................................. 27 Tabela 12: Mann-Whitney U-test razlike sprejemljivosti iz paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko ............................................................................ 28. KAZALO GRAFOV Graf 1: Prikaz uporabe principov paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester v Sloveniji in na Finskem ........................................................................ 28 Graf 2: Prikaz želje po dodatnem formalnem znanju in spretnostih iz paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester v Sloveniji in na Finskem ........... 29. KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz paliativnega pristopa............................................................................ 8. iv.

(11) 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Beseda percepcija pomeni izkušnjo oziroma zaznavo, ki jo neka oseba doživi ob vsakodnevnih dogodkih. Oseba skozi izkušnje oziroma percepcijo lahko oblikuje mnenje in stališče do določene situacije, ki jo doživlja. Te izkušnje, ki jih oseba pridobi, ji pomagajo pri razvijanju novega znanja oziroma spoznanja ter podajanja znanja naprej drugim osebam (Bernstein, 2010). Razvoj tehnologije in medicine je prispeval k podaljšanju življenjske dobe prebivalstva v Evropi. V procesu odraščanja je posameznik izpostavljen številnim škodljivim vplivom, ki pripomorejo k razvoju življenjsko ogrožajočih kroničnih bolezni s spremstvom številnih motečih simptomov teh bolezni. Ti simptomi so predvsem kronična bolečina, slabost, oslabelost, izčrpanost, psihična obremenitev, stres, strah itd. Moteči simptomi pa imajo vedno večji vpliv na kakovost življenja pacienta in posledično tudi svojca (Zimmermann, et al., 2014; Dionne-Odom, et al., 2015; Sandsdalen, et al., 2015). Takšna oblika bolezni od pacienta in svojca zahteva veliko energije, časa, sprejemanje težkih odločitev ter spopadanje z diagnozo bolezni in v takšni situaciji se pacient velikokrat počuti sam, prepuščen sebi ter se boji prihodnosti, terminalne faze in tudi smrti. Za učinkovito premagovanje težkih ovir ima vedno bolj pomembno vlogo paliativna zdravstvena nega (Breen, et al., 2014; Sealey, et al., 2015). Koncept paliativne zdravstvene nege pomeni holistični pristop k pacientom z življenjsko ogrožajočo napredujočo boleznijo ter zagotavljanje podpore na fizični, psihični, socialni, duhovni in duševni ravni, kot tudi podpore svojcem. Paliativna zdravstvena nega si v veliki meri prizadeva ohraniti in krepiti kakovost življenja pacienta ter svojca. Pri tem ima cilj zgodaj prepoznati, učinkovito oceniti in obravnavati kronično bolečino, potrebe na psihični, fizični, duhovni in psihosocialni ravni pacienta (Schweizerische Akademie der Medizinischen Wissenschaften [SAMW], 2013; Chuah, et al., 2017). Za kakovostno holistično paliativno zdravstveno nego je izrednega pomena, da se v proces vključujejo medicinska sestra, zdravnik, psiholog, socialna delavka, onkolog in ostali zdravstveni delavci, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju trpečih simptomov bolezni ter dvigu kakovosti življenja pacienta in svojca. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi paliativnega pacienta, ker večino časa preživi z njim in lažje vzpostavi dober partnerski odnos med njima.. 1.

(12) Slednji pripomore k temu, da medicinska sestra v okviru paliativne zdravstvene nege izvaja kakovosten management simptomov (predvsem kronične bolečine), zagotavlja podporo pacientu in svojcem ter pripravi pacienta na pomembne odločitve ob koncu življenja. Kompetence medicinske sestre v okviru paliativne nege se ne končajo s smrtjo pacienta, ampak se nadaljujejo v obliki podpore za žalujoče svojce (Institute for Clinical Systems Improvement [ICSI], 2012; Hall, et al., 2016). Raziskavi v Avstraliji (Melvin & Oldham, 2009) in Veliki Britaniji (Willard & Luker, 2006) potrjujeta ugotovitve raziskave Boyd, et al. (2011), ki kažejo, da ovire v paliativni zdravstveni negi vodijo k slabšanju kakovosti življenje pacienta ter svojcev. Ovire pri izvajanju paliative predvsem vključujejo pomanjkanje znanja, izkušenj medicinskih sester, strah pred obravnavo paliativnega pacienta, izgubo nadzora s strani medicinske sestre nad obravnavo ter strah pred zagotavljanjem slabe paliativne zdravstvene nege pacientu in svojcem. Poleg tega še ugotavljajo, da nastaja vedno večje zanimanje za dodatno izobraževanje s področja paliative in pridobivanje novih izkušenj s tega področja, ker potrjuje tudi Heyland, et al. (2006). Za razvoj paliativne discipline igra pomembno vlogo izobraževalni sistem, ki je še vedno nekoliko pomanjkljiv na področju paliativne zdravstvene nege. Pomanjkljivo znanje medicinskih sester o paliativni zdravstveni negi vpliva na njihove manjše izkušnje in ima za posledico slabo paliativno zdravstveno nego pacienta, kakor tudi slabo kakovost njegovega in življenja svojcev. S primernim izobraževanjem paliativne oskrbe se študentje zdravstvene nege pripravijo na obravnavo paliativnih pacientov, zmanjšuje se tudi pojav ovir v obravnavi s strani medicinskih sester. Dobra izobrazba iz paliativne oskrbe prispeva k dvigu kakovosti zdravstvene nege in oblikovanju profesionalne identitete medicinske sestre (Noone, 2009; Hold, et al., 2015). Pomanjkljivo izobraževanje s področja paliativne oskrbe v akademskem svetu vodi k slabšemu zagotavljanju kakovosti paliativne zdravstvene nege in pridobivanju pomembnih izkušenj s tega področja. Medicinska sestra za kakovostno obravnavo paliativnega pacienta potrebuje znanje, praktične izkušnje in etična načela, da lahko pacienta pripelje do humane smrti z zmanjšanimi motečimi simptomi (Allchin, 2006; Barrere & Durkin, 2014).. 2.

(13) 2 NAMEN IN CILJI NALOGE Namen raziskave je opisati paliativno zdravstveno nego ter raziskati percepcijo, znanje in sprejemljivost s strani medicinskih sester s paliativnega področja oziroma znanje iz paliativnega področja v Sloveniji in na Finskem. Cilji v teoretičnem delu: -. pregledati in analizirati strokovno ter znanstveno literaturo s strokovnega področja,. -. opisati paliativno zdravstveno nego ter vrste paliativne zdravstvene nege,. -. prikazati vlogo medicinske sestre ter njeno znanje, izkušnje in uporabnost paliativne zdravstvene nege v praksi,. -. opisati vpliv paliativne zdravstvene nege na kakovost življenja pacienta.. Cilji empirične raziskave: -. ugotoviti, kakšna je raven znanja medicinskih sester s področja paliativne zdravstvene nege,. -. ugotoviti, ali medicinske sestre pri svojem delu uporabljajo paliativno zdravstveno nego,. -. ugotoviti, kakšne izkušnje imajo medicinske sestre z uporabo paliativne zdravstvene nege v praksi,. -. ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike v percepciji, znanju in sprejemljivosti med državama.. 3.

(14) 3 TEORETIČNI DEL Življenjska doba prebivalstva v Evropi in tudi po svetu se vedno bolj podaljšuje, s čimer pa se povečuje prisotnost motečih simptomov življenjsko ogrožajoče bolezni, s tem pa se slabša kakovost življenja posameznika in ožjega svojca. Ne glede na starost in diagnozo je pomemben cilj, da se ohrani kakovost življenja posameznika v vseh fazah poteka bolezni in tudi v času umiranja. S tega vidika ima pomembno vlogo paliativna zdravstvena nega (Wallerstedt, et al., 2012). Ideja za koncept paliativne zdravstvene nege je nastala na osnovi tradicionalne hospic oskrbe in zaradi motečih simptomov življenjsko ogrožajoče bolezni, da bi se lahko kakovost življenja pacienta s temi težavami ohranila ter izboljšala (Morris & Galicia-Castillo, 2017). Veliko posameznikov je imelo moteče simptome, povezane z boleznijo, ter ni imelo dostopa do paliativne zdravstvene nege, razen če so bili pacienti z rakom. S tem pa je bila ogrožena kakovost življenja posameznika in ožjih svojcev (Murray, et al., 2015).. 3.1 Paliativna zdravstvena nega Pojem paliativna oskrba pomeni zagotoviti celostno zdravstveno oskrbo pacientu, ki ima življenjsko ogrožajočo bolezen ali pa kronično bolezen z motečimi simptomi, ki ogroža kakovost življenja pacienta in ožjega svojca, ter potrebuje podporo na fizični, psihični, socialni in duhovni ravni. Del paliativne oskrbe je paliativna zdravstvena nega, specifična interdisciplinarna veda, ki pomaga posamezniku, pri katerem je ogrožena kakovost življenja zaradi življenjsko ogrožajoče bolezni in motečih simptomov (Murray, et al., 2015; Kozlov & Carpenter, 2017). Ob pravočasni vključitvi paliativne zdravstvene nege se omogočajo posamezniku z življenjsko ogrožajočo boleznijo ohranitev in krepitev kakovosti življenja, daljša življenjska doba ter zmanjšanje stroškov obravnave (Morrison, et al., 2011; Groh, et al., 2013). Po World Health Organization [WHO] je paliativna zdravstvena nega definirana kot pristop, s katerim se lahko izboljša kakovost življenja pacienta in ožjega svojca, ki se srečujeta z življenjsko ogrožajočo boleznijo s spremstvom motečih simptomov (npr. kronična bolečina). Paliativna obravnava si prizadeva preprečevati in lajšati trpljenje z zgodnjim prepoznavanjem, učinkovitim ocenjevanjem bolečine, druge telesne, psihosocialne in duhovne težave ter jih tudi zdraviti (WHO, 2015). Takšen pristop k. 4.

(15) lajšanju motečih simptomov se uporablja pri različnih vrstah bolezni. Med tiste, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego, prištevamo srčno-žilne bolezni (38,5 %), rakava obolenja (34 %), kronično obstruktivno pljučno bolezen (10,3 %), AIDS (5,7 %) in sladkorno bolezen (4,6 %). V manjšem številu pa potrebujejo paliativno oskrbo tudi bolezni, kot so odpoved ledvic, kronična jetrna odpoved, multipla skleroza, parkinsonova bolezen, revmatski artritis, nevrološke bolezni, prirojene napake in proti zdravilom odporna tuberkuloza (Wallerstedt, et al., 2012; WHO, 2015). Paliativni pristop je prikazan pod Sliko 1. Podatki iz leta 2011 kažejo, da od 234 držav zagotavlja le 20 držav paliativno oskrbo ter 42 % ne zagotavlja paliativne storitve, 32 % pa jih samo v manjši meri zagotavlja paliativno oskrbo (Lynch, et al., 2013). WHO je razdelil posamične države v skupine od ena do štiri glede razvoja in uporabe paliativne oskrbe pri ohranitvi ter krepitvi kakovosti življenja pacienta s kronično ogrožajočo boleznijo, kar je prikazano v Tabela 1. Slovenija in Finska spadata v zadnjo četrto skupino (WHO, 2015). Na Finskem smernice opredeljujejo, da je dostop do paliativne zdravstvene nege človekova pravica ter mora v paliativnem pristopu pacient prejeti učinkovito osnovno zdravstveno oskrbo in management motečih simptomov. Obravnavati se morajo fizične, psihične, socialne, duhovne in eksistencialne potrebe ter ožji svojci morajo biti v podporo pri obravnavi (Social- och hälsovårdsministeriet, 2010). Na Finskem paliativno zdravstveno nego potrebuje letno od 200.000 do 300.000 pacientov. V letu 2001 je na Finskem umrlo 50.000 ljudi, od tega jih je 75 % umrlo v hospitalni obravnavi. Okoli 1000 pacientov je umrlo v hospic ustanovi, 50 paliativnih. timov. pa. je. zagotavljalo. oskrbo. na. domu. (Social-. och. hälsovårdsministeriet, 2010; Tetrault, 2012). Na Finskem so štiri hospic hiše, in sicer v Helsinkih, Tamperah, Hämeenlinni in Turkuju. Terhokoti (ime hospic hiše) v Helsinkih in Pirkanmaan hoitokoti (ime hospic hiše) v Tamperah omogočata paliativno zdravstveno nego na domu, dnevno-nočni koncept paliativne oskrbe ter zagotavljanje paliativne zdravstvene nege na oddelku. Koivikkokoti (ime hospic hiše) v Hämeelinni zagotavlja paliativno zdravstveno nego na domu in oddelku. Karinakoti (ime hospic hiše) v Turkuju pa omogoča samo paliativno zdravstveno nego na oddelku (Tetrault, 2012). V primerjavi s Finsko ima tudi Slovenija smernice, ki opredeljuje, da je paliativna oskrba »aktivna celostna pomoč pacientom vseh starosti z napredovalno kronično neozdravljivo boleznijo ter njihovim bližnjim, slednjim tako v času bolezni. 5.

(16) kot v procesu žalovanja. Paliativna oskrba ni opredeljena z določenim obolenjem, starostjo pacienta, njegovim prepričanjem in podobnim, temveč temelji na oceni stanja pacienta s katerokoli neozdravljivo boleznijo, oceni napovedi njegove bolezni ter oceni specifičnih potreb pacienta in njegovih bližnjih. Paliativna oskrba se lahko začenja že zgodaj po diagnozi neozdravljive bolezni in se nadaljuje v procesu umiranja, smrti in žalovanja.« (Ministrstvo za zdravje, 2010) Iz letnega poročila oddelka za akutno paliativno oskrbo v Ljubljani v letu 2014 je bilo število sprejetih 230 pacientov. Od tega jih je 27,4 % (n = 63) umrlo na oddelku, v domačem okolju 54,3 % (n = 125), v hospicu 10,4 % (n = 24) in drugje 7,9 % (n =15) (Oddelek za akutno paliativno oskrbo Ljubljana, 2014). Glede na ustanovljene oblike paliativne zdravstvene nege so v Sloveniji en oddelek za paliativno oskrbo, eno hospic hišo, dva paliativna tima in dva tima za oskrbo na domu (Centeno, et al., 2007). Tabela 1: Prikaz razdelitev držav po razvoju paliativne oskrbe. Skupina 1: Se ne izvaja paliativna oskrba. Skupina 2: Krepitev razvoja paliativne oskrbe. Afghanistan, American Samoa, Andora, Anguilla, Antigua and Barbuda, Aruba, Benin, Bhutan, Burkina Faso, Burundi, Cape Verdi, Central African Republic, Chad, Comoros, Cook Islands, Djibouti, Equatorial Guinea, Eritrea, Falkland Islands, Faroe Islands, French Guiana, French Polynesia, Gabon, Greenland, Grenada, Guam, Guinea, Guinea-Bissau, Kiribati, Korea (DPR), Laos, Liberia, Libya, Liechtenstein, Maldives, Marshall Islands, Martinique, Mauritania, Mayotte, Micronesia, Monaco, Montserrat, Nauru, Netherlands Antilles, New Caledonia, Niger, Norfolk Island, Northern Mariana Islands, Palau, Pitcairn, Saint Helena, Saint Kits and Nevis, Saint Pierre and Miquelon, Saint Vincent and the Grenadines, Samoa, San Marino, Sao Tome and Principe, Senegal, Solomon Islands, Somalia, Svalbard, Syria, TimorLeste, Togo, Tokelau, Tonga, Turkmenistan, Turks and Caicos Islands, Tuvalu, US Virgin Islands, Uzbekistan, Vanuatu, Wallis and Fortuna, Western Sahara, Yemen. Aland Islands, Algeria, Azerbaijan, Bolivia, British Virgin Islands, Democratic Republic of Congo, Dominica, Fiji, Haiti, Holy See (Vatican), Honduras, Madagascar, Mauritius, Montenegro, Nicaragua, Oman, Palestinian Authority, Papua New Guinea, Qatar, Reunion, Seychelles, Suriname, Tajikistan, The Bahamas.. 6.

(17) Skupina 3a: Izolirano zagotavljanje paliativne oskrbe. Skupina 3b: Posplošeno zagotavljanje paliativne oskrbe Skupina 4a: Hospic in paliativna oskrba v začetni fazi integracije z obstoječimi zdravstvenimi storitvami Skupina 4b: Hospic in paliativna oskrba s celovitim in postopnim vključevanjem zdravstvenega varstva. Angola, Armenia, Bahrain, Bangladesh, Barbados, Belize, Bermuda, Botswana, Brazil, Brunei, Bulgaria, Cambodia, Cameroon, Cayman Islands, Colombia, Congo, Cuba, Dominican Republic, Ecuador, Egypt, El Salvador, Estonia, Ethiopia, Ghana, Gibraltar, Greece, Guadeloupe, Guatemala, Guernsey, Guyana, Indonesia, Iran, Iraq, Isle of Man, Jamaica, Jersey, Kazakhstan, Korea (South), Kuwait, Kyrgyzstan, Latvia, Lebanon, Lesotho, Macedonia, Mali, Mexico, Moldova, Morocco, Mozambique, Myanmar, Namibia, Nigeria, Niue, Pakistan, Panama, Paraguay, Peru, Philippines, Reunion, Russia, Rwanda, Saint Lucia, Saudi Arabia, Sierra Leone, Sri Lanka, Sudan, The Gambia, Thailand, Trinidad and Tobago, Tunisia, Ukraine, United Arab Emirates, Venezuela, Vietnam. Albania, Argentina, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Cote D’ivorie, Croatia, Cyprus, Czech Republic, Georgia, India, Jordan, Lithuania, Malta, Nepal, Portugal, Swaziland, Turkey. Chile, China, Costa Rica, Denmark, Finland, Hungary, Israel, Kenya, Luxembourg, Macau, Malawi, Malaysia, Mongolia, Netherlands, New Zealand, Puerto Rico, Serbia, Slovakia, Slovenia, South Africa, Spain, Tanzania, Uruguay, Zambia, Zimbabwe. Australia, Austria, Belgium, Canada, France, Germany, Hong Kong, Iceland, Ireland, Italy, Japan, Norway, Poland, Romania, Singapore, Sweden, Switzerland, Uganda, United Kingdom, United States of America.. Vir: Connor & Bermedo (2014) Primer dobre ozaveščenosti prebivalstva o pomenu paliativne zdravstvene nege ter to, kje jo lahko najdejo, sta razvidna iz primera Združenih držav Amerike (Kozlov & Carpenter, 2017), kjer je takšen pristop normalen in ni asociiran samo s terminalno fazo poteka bolezni (Hui, et al., 2012; Kozlov & Carpenter, 2017). Vsak posameznik ima pravico do paliativne zdravstvene nege, da lahko dobi podporo v težki situaciji z življenjsko ogrožajočo boleznijo. Ampak pravica še ne pomeni kakovostnega oziroma pravočasnega dostopa do paliativne zdravstvene nege, zato sta odgovorni tako država kot tudi javnost, da podpirata razvoj in uveljavljanje takšnega pristopa k spopadanju z motečimi simptomi ter stresom zaradi življenjske ogrožajoče bolezni (Gott, et al., 2012; Hynes, et al., 2015). Po večini evropskih držav se je uveljavila težnja po paliativnih združenjih in oblikovanju več vrst paliativne oskrbe na primarnem, sekundarnem ter terciarnem področju. Razlog za uveljavljanje paliativne zdravstvene nege v sistemu zdravstvene obravnave je kompleksnost bolezni, ki za posameznika. 7.

(18) predstavlja stresno situacijo, ki je sam ni zmožen obvladovati. Poleg tega so tudi zdravstveni delavci, predvsem medicinske sestre, preobremenjeni s situacijo, pri kateri morajo obravnavati paliativnega pacienta. Pri tem ima zgodnje izvajanje paliativne zdravstvene nege ob postavitvi diagnoze, ki ogroža kakovost življenja posameznika, pomembno vlogo, saj daje podporo na fizičnem, psihičnem, socialnem, duhovnem in duševnem področju. S to podporo v teh pomembnih vidikih za kakovost življenja posameznika pripomore k ohranitvi, krepitvi dostojanstva, avtonomnosti posameznika do konca življenja ter občutka, da nisi sam v teh trenutki življenja s svojo bolečino (Murray & Boyd, 2011; Gardiner, et al., 2013; Hynes, et al., 2015). Čedalje več dokazov kaže na to, da ima zgodnje vključevanje specializirane paliativne zdravstvene nege velik vpliv na izboljšanje kakovosti življenja pacienta, zadovoljstvo z zdravstveno obravnavo, lajšanje bremena simptomov in podaljšanje življenjske dobe ter zmanjšanja depresije pri ožjih svojcih, ki oskrbujejo sami paliativnega pacienta doma (Bakitas, et al., 2009; Follwell, et al., 2009; Temel, et al., 2010; Zimmermann, et al., 2014; Dionne-Odom, et al., 2015). Slika 1: Prikaz paliativnega pristopa. Vir: Sawatzky, et al. (2016). 3.2 Principi in načela paliativne zdravstvene nege Cilj paliativne zdravstvene nege je ohranitev kakovosti življenja pacienta in ožjega svojca, ki se spoprijemajo z življenjsko ogrožajočo boleznijo s spremstvom motečih simptomov (McIlfatrick, et al., 2014). Eno od načel paliativne zdravstvene nege je ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja paliativnega pacienta ter svojca. Zato si prizadeva za pravočasno izvajanje paliativne zdravstvene nege z učinkovito uporabo managementa motečih simptomov (predvsem kronične bolečine), psihično podporo, učinkovito komunikacijo in spodbujanjem pacienta, da prevzame aktivno vlogo v svoji. 8.

(19) obravnavi. Poleg tega si še prizadeva, da se proces umiranja obravnava kot nekaj normalnega oziroma običajnega, kar spada k živim bitjem (Radbruch & Payne, 2011a; Canadian Hospice Palliative Care Association [CHPCA], 2013). Princip paliativne zdravstvene nege pacienta z življenjsko ogrožajočo boleznijo ter tudi ožjega svojca postavlja v središče obravnave. Pri kurativni obravnavi imamo v središču pacienta z diagnozo, ne pa tudi svojca. Poleg tega so bolj obremenjeni svojci, ki sami oskrbujejo paliativnega pacienta doma brez strokovne pomoči (Seeger, 2014). V paliativni zdravstveni negi je prioriteta management sedmih najbolj motečih simptomov in predvsem kronična bolečina, ki v veliki meri ogroža kakovost življenja pacienta. Princip paliativne zdravstvene nege je dati pacientu ter tudi ožjim svojcem občutek dobrega počutja, podpore in vse pomembne informacije glede poteka obravnave življenjsko ogrožajoče bolezni. Glavno načelo oziroma cilj paliativne oskrbe je preventiva in omilitev vplivov motečih simptomov na pacienta z zgodnjim odkrivanjem, celovito obravnavo, lajšanjem bolečine ter fizičnih, psihičnih ter duhovnih težav, ki jih povzroča bolezen (CHPCA, 2013; Freeman, et al., 2014; WHO, 2015). Za optimalno lajšanje motečih simptomov je pomembno vključiti v obravnavo socialne, duševne in verske vidike. Glavni pomen paliativne zdravstvene nege je v tem, da se začne izvajati pravočasno in dolgoročno oziroma morebiti že posredno s kurativnimi ukrepi (SAMW, 2013; Åhsberg & Carlsson, 2014). Filozofija paliativne zdravstvene nege je omogočati in izvajati koordinirano oskrbo interdisciplinarnega tima z enakovrednim sodelovanjem v korist paliativnega pacienta in ožjega svojca. Pri tem tako paliativni kot tudi nepaliativni zdravstveni delavci komunicirajo s pacientom in ožjim svojcem o zdravstveni oskrbi, ki jo bo pacient prejemal po njegovih željah. Izvajalci paliativne zdravstvene nege so odgovorni za dajanje upanja, ohranjanje dostojanstva in podporo med procesom spoprijemanja z boleznijo in tudi po smrti za ožje svojce umrlega (National Consensus Project for Quality Palliative Care, 2013).. 3.3 Vrste paliativne zdravstvene nege Paliativna zdravstvena nega je specializirana zdravstvena disciplina (Tabela 3), ki poskuša učinkovito obvladovati moteče simptome, bolečino in stres, ki jih povzroča življenjsko ogrožajoča bolezen. Paliativna disciplina si želi, da se proces umiranja in. 9.

(20) smrt dojemata kot normalen potek življenjske poti, ki mora prispeti do neke točke. Z učinkovitim managementom simptomov, komunikacijo in čustveno podporo pomaga paliativna zdravstvena nega pacientu ohraniti kakovost življenja in dostojanstvo ter spodbujati pacienta k prevzemanju avtonomnosti v odločanju glede zdravstvene obravnave. V paliativno obravnavo so vključeni različni poklicni profili, ki predvsem zajemajo zdravnika, medicinsko sestro, psihologa, socialnega delavca, onkologa, nevrologa, dietetika in prostovoljca ter druge specialiste, ki delujejo v korist pacienta, da se mu lahko ohrani in izboljša kakovost življenja (CHPCA Nursing Standards Committee, 2014; Hall, et al., 2016). Z učinkovitim timskim sodelovanjem se pacientu omogočajo boljši potek bolezni, dostojanstvo, zmanjšanje ležalne dobe v hospitalni obravnavi ter zmanjšanje stresa z nepravilnimi odločitvami ali vsiljevanjem neželene obravnave. Zadovoljen odnos med zdravnikom, medicinsko sestro ter ostalimi specialisti prispeva k uspešnejšemu rezultatu paliativne zdravstvene nege ter ohranitvi in izboljšanju kakovosti življenja pacienta, kot tudi zmanjšanju nepotrebnih hospitalizacij (Firn, et al., 2016). Delovanje paliativnega tima na različnih ravneh zdravstva je prikazano v Tabela 2. Tabela 2: Prikaz paliativne zdravstvene nege na različnih ravneh zdravstva Specializirana paliativna zdravstvena nega. Splošna paliativna zdravstvena nega. Mobilni timi. Ravni Hospital. Dolgotrajna oskrba. Ambulanta. Paliativna zdravstvena nega na oddelku na akutni ravni Paliativna zdravstvena nega v dolgotrajni oskrbi (domovi za starejše občane ter druge ustanove) Paliativna zdravstvena nega na ambulantnem področju (tudi na domu). Paliativne konziliarne storitve Splošna podpora. Prostovoljci Koordinacija in povezanost. Mobilni paliativni zdravstveni tim. Ambulanta in oddelek Paliativni oddelek v hospitalni obravnavi Socialno medicinski inštitut s paliativno oskrbo Dnevno-nočni koncept Paliativna ambulanta. Vir: Eychmüller, et al. (2014). 10.

(21) V splošni paliativni zdravstveni negi sta vključena management motečih simptomov in podpora paliativnemu pacientu ter ožjim svojcem. Poleg tega medicinska sestra poskuša omiliti stranske učinke zdravljenja, pripraviti pacienta in ožje svojce na to, na kaj lahko upajo ob poteku bolezni, ter jim dajati podporo v težkih trenutkih. Medicinska sestra prav tako izvaja pravilno zdravstveno nego umirajočega pacienta (Dahlin, 2015; American Nurses Association [ANA], 2017). Pri specializirani paliativni zdravstveni negi imajo specialisti specifično stopnjo znanja o paliativnem področju (Tabela 3), ki so jo pridobili s specialnim treningom na paliativnem področju, ter so člani paliativnega tima (npr. specialist paliativne zdravstvene nege in paliativne medicine). Za specializacijo mora zdravstveni delavec opraviti teoretični del s praktičnimi vajami ter opraviti izpit iz paliativnega področja, šele takrat je sposoben zagotoviti kakovostno paliativno oskrbo pacientu in ožjemu svojcu. Takšen specialist s paliativnega področja daje pacientu s kompleksno kronično boleznijo podporo in z učinkovitim managementom motečih simptomov poskuša ohraniti ter dvigniti kakovost življenja pacienta. Splošno paliativno oskrbo in oskrbo v terminalni fazi lahko zagotovi vsak zdravstveni delavec ali medicinska sestra ter ne potrebuje dodatnega znanja in treninga s paliativnega področja, ampak podporo specialista z omenjenega področja, da lahko kakovostno omogoči pacientu takšno obravnavo (npr. psiholog lahko daje podporo umirajočemu pacientu, ampak nima pa kompetenc za izvajanje oskrbe umirajočega) (The National Council for Palliative Care [NCPC], 2015; Lancaster, et al., in press).. 11.

(22) Tabela 3: Prikaz stopnje paliativne oskrbe Stopnje paliativne oskrbe. Stopnja 1 (paliativni pristop). Stopnja 2 (splošna paliativna oskrba). Stopnja 3 (specializirana paliativna oskrba). Principi paliativne oskrbe bi morali biti vključeni v teoretično in praktično izobraževanje vseh zdravstvenih delavcev. Paliativni pristop bi moral biti jedro znanja in spretnost na vseh ravneh zdravstva. Podpora fizični in psihosocialni blaginji je pomembna pri paliativnem pristopu. To je tudi pomemben del vse klinične prakse, ne glede na bolezen ali zdravstveno stanje, ter imeti tako znanje kot praktične izkušnje iz paliativne oskrbe. Na tej stopnji imajo paliativni pacienti in ožji svojci koristi od strokovnega znanja strokovnjakov, zdravstvenih delavcev (npr. medicinskih sester), čeprav se ne ukvarjajo s celotno paliativno oskrbo, temveč imajo dodatna izobraževanja in izkušnje v paliativni oskrbi. Ta vmesna stopnja strokovnega znanja se izvaja na ravni v bolnišnici ali skupnosti. Specialist paliativne oskrbe so tisti, pri katerih je jedro delovanja omejeno na paliativno oskrbo. V takšno oskrbo so vključeni pacienti z bolj kompleksno in zahtevno zdravstveno nego. Pri tem so potrebni večja stopnja izobrazbe, izobraževanja in praktične izkušnje s paliativnega področja. Specializirana paliativna oskrba se izvaja na vseh ravneh zdravstva (npr. na domu, paliativnih oddelkih, v hospicu, v dnevno-nočnih centrih, glej Tabela 2).. Vir: The Irish Hospice Foundation (2013) Pri tem imajo specialisti paliativne zdravstvene nege naslednje kompetence: •. Ocenjevanje stanja, dajanje nasvetov ožjim svojcem in izvajanje zdravstvene nege pri paliativnem pacientu v vseh institucijah, kot tudi na domu.. •. Izvajanje kontinuirane zdravstvene oskrbe v hospicu ali v hospitalni obravnavi ter tudi na domu, če jo želi pacient.. •. Učinkovito koordiniranje paliativne oskrbe na domu.. •. Podpora patronažni medicinski sestri in družinskemu zdravniku pri obravnavi paliativnega pacienta v domačem okolju.. •. Svetovanje in podpora vsem sodelujočim osebam pri obravnavi paliativnega pacienta.. •. Podpora ožjim svojcem v procesu žalovanja.. •. Vseživljenjsko izobraževanje in obnavljanje treninga iz paliativne oskrbe (NCPC, 2015).. 12.

(23) 3.3.1 Paliativni oddelek Paliativni oddelek je del bolnišnice, ampak na njem delujejo specializirani paliativni timi, ki imajo visoko izobrazbo s paliativnega področja. Na takšnem oddelku delajo zdravniki, medicinske sestre, onkologi in nevrologi, ki ocenjujejo stanje pacienta, ga oskrbujejo ter spremljajo potek paliativne oskrbe (Radbruch & Payne, 2011b; von Wartburg, 2015; Deutschen Gesellschaft für Palliativmedizin [DGP], 2015). Ciljne skupine so vse starostne skupine, ki imajo telesne, psihične, socialne in duhovne probleme, ki lahko vodijo v nepotrebno nadaljnje trpljenje. Takšen koncept omogoča pacientu 24-urni dostop do paliativne zdravstvene nege, ki jo zagotavljajo strokovnjaki s specializiranim znanjem s tega področja. Namen takšne oblike zagotavljanja paliativne zdravstvene nege je dati podporo kurativnemu zdravljenju, zmanjšati moteče simptome in zagotoviti nepretrgano zdravljenje paliativnega pacienta. S tem lahko tudi lažje koordiniramo pacientov odpust in nadaljnje ambulantno zdravljenje ter razčistimo prioritete v obravnavi (Radbruch & Payne, 2011a; Eychmüller, et al., 2014; von Wartburg, 2015). 3.3.2 Paliativna ambulanta Paliativna ambulanta je lahko v sklopu akutne hospitalne obravnave ali pa je samostojen oddelek. V takšni ambulanti deluje interprofesionalni tim, ki ima opravljeno specializacijo s paliativnega področja, ter glede na potrebe pacienta vključijo tudi druge pomembne discipline v njegovo korist (npr. nevrologija, onkologija). Pri tem izvajajo ocenitev situacije, obravnavo in spremstvo paliativnega pacienta ter ožjega svojca v procesu paliativne oskrbe in spoprijemanja s situacijo (Radbruch & Payne, 2011b; von Wartburg, 2015; DGP, 2015). Ciljna skupina za paliativno ambulanto je vsaka oseba s kompleksnimi fizičnimi, psihičnimi, socialnimi in duhovnimi problemi, ki jih povzroči bolezen ter imajo brez ustrezne oskrbe kot posledico slabšo kakovost življenja pacienta. Sem spadajo pacienti z visoko potrebo po specializirani paliativni zdravstveni negi, komunikaciji in spremstvu v odločitvenih procesih. Namen takšne oblike paliativne zdravstvene nege je podpora v holistični obravnavi z učinkovitim managementom simptomov, ki jih povzroči bolezen, in zagotoviti specifično paliativno obravnavo v celotnem procesu poteka bolezni do smrti in tudi po njej. S takšnim konceptom se želi zagotoviti kontinuirana oskrba. 13.

(24) paliativnega pacienta z učinkovitim managementom simptomov in tudi ožjega svojca. Pacientu je prav tako omogočeno ohraniti avtonomijo, dostojanstvo in sestaviti načrt za nadaljnje obravnave, ko sam ne bo mogel odločati o svojih potrebah, ter olajšanje spoprijemanjem s situacijo, ko pacienta več ne bo (Radbruch & Payne, 2011a; Eychmüller, et al., 2014; von Wartburg, 2015). 3.3.3 Dnevno-nočni koncept paliativne zdravstvene nege Koncept dnevno-nočne paliativne zdravstvene nege je namenjen paliativnemu pacientu, da lahko za nekaj ur zamenja domače okolje, in daje možnost tudi ožjim svojcem, da se spočijejo od oskrbe ljubljene osebe. Paliativni pacient ima možnost, da dan preživi v dnevno-nočnem centru paliativne oskrbe, ki izvaja različne aktivnosti za spodbujanje samostojnosti in dobrega počutja. Pri tem ima možnost vključiti se v skupinske terapije, kjer vsak lahko podaja svoje izkušnje ali pa govori o čustvih, kar ima pozitiven učinek, saj paliativni pacient spozna, da ne prestaja le on te situacije. V sklopu tega se tudi pacientu ponuja vključitev v psihosocialne in terapevtske aktivnosti, ki pripomorejo k zagotovitvi topline in podpore iz okolice. V času, ko je paliativni pacient v dnevno-nočnem centru, lahko ožji svojec uredi pomembne stvari ali pa ta čas izkoristi za sprostitev od težke situacije ter tako lahko prepreči izgorelost in odklopi možgane za nekaj ur (Radbruch & Payne, 2011b; von Wartburg, 2015; DGP, 2015). Ciljne skupine tega koncepta so predvsem odrasle osebe in ljudje drugih starostnih skupin, ki imajo kronično življenjsko ogrožajočo bolezen, ter ožji svojci, ki imajo možnost izobraževati ali naučiti se potrebne metode za lajšanje situacije paliativnemu pacientu. Namen dnevno-nočnega koncepta je ohraniti in izboljšati kakovost življenja paliativnemu pacientu ter tudi ožjemu svojcu. Poleg tega ima možnost paliativni pacient zamenjati domače okolje in se družiti s skupino ljudi, ki doživljajo podobno situacijo ali skrbi, s tem pa so si lahko v veliko oporo, saj razumejo, kako se počutijo v tem položaju. S tem pa se zmanjšajo socialna izolacija, motivacija za samooskrbo in število nepotrebnih hospitalizacij (Radbruch & Payne, 2011a; Eychmüller, et al., 2014; von Wartburg, 2015). 3.3.4 Mobilni paliativni tim Mobilni tim paliativne zdravstvene nege je sestavljen iz specializiranih in interdisciplinarnih članov ter ponuja svoje storitve na domu ter v domovih starejših 14.

(25) občanov. S tem želi vzdržati kontinuirano oskrbo paliativnega pacienta in koordinira odpust pacienta iz hospitalne obravnave v domače okolje. Mobilni paliativni tim lahko lažje spremlja potek paliativnega pacienta v domačem okolju in lahko olajša moteče simptome (predvsem kronično bolečino) ter prepreči nepotrebne hospitalizacije (Radbruch & Payne, 2011b; von Wartburg, 2015; DGP, 2015). Ciljne skupine so paliativni pacienti v domačem okolju, ki potrebujejo holistično obravnavo na domu in dalj časa trajajočo podporo. Poleg paliativnih pacientov spremljajo ožje svojce oziroma jim dajejo podporo v težki situaciji. Namen takšnega koncepta paliativne oskrbe je vzdrževati kontinuirano obravnavo, zmanjšati nepotrebne hospitalizacije in že stanujočim paliativnim pacientom omogočiti dostop do specializirane paliativne zdravstvene nege. Glavni cilj pa je paliativnim pacientom in ožjim svojcem omogočiti dostop do specializiranih paliativnih strokovnjakov, ki lahko z učinkovitim managementom simptomov ter pomembnimi informacijami omogočajo učinkovito oskrbo na domu takšnih pacientov. S tem se zmanjšata stres in pritisk na ožje svojce, ki v takšni obliki obravnave nosijo največjo fizično ter tudi psihično obremenitev (Radbruch & Payne, 2011a; Eychmüller, et al., 2014; von Wartburg, 2015). 3.3.5 Paliativna zdravstvena nega v skupnosti Vedno več pacientov želi prejemati kurativno in paliativno zdravljenje na domu. Za kontinuirano izvajanje paliativne zdravstvene nege ima pomembno vlogo koncept paliativne oskrbe v skupnosti oziroma na domu (Seow, et al., 2014; Kelley, & Morrison, 2015). Specializirani paliativni tim, ki izvaja paliativno oskrbo na domu oziroma v skupnosti, pomaga paliativnemu pacientu pri managementu motečih simptomov, pomaga ohraniti in izboljšati kakovost življenja ter preprečiti nepotrebne hospitalizacije (Fassbender, et al., 2009), urgentne situacije in sprejeme v intenzivno terapijo (Rabow, et al., 2013). Takšna oblika paliativne zdravstvene nege je namenjena pacientom vseh starostnih skupin, ki imajo življenjsko ogrožajočo bolezen ter želijo takšno oskrbo na domu. Randomizirana študija (Higginson & Evans, 2010) je pokazala, da je za učinkovito izvajanje managementa motečih simptomov, ozaveščanje, koordinirano oskrbo in zagotavljanje podpore pomembno, da je interdisciplinarni tim sestavljen iz specializiranih zdravnikov, medicinskih sester iz paliativne zdravstvene nege ter družinskega zdravnika (Higginson & Evans, 2010;. 15.

(26) Seow, et al., 2014). Paliativna zdravstvena nega v skupnosti oziroma na domu se pogosteje izvaja v Kanadi, Združenih državah Amerike, Zahodni Evropi in Avstraliji (Gomes, et al., 2013; Higginson, et al., 2014; Seow, et al., 2014).. 3.4 Kakovost življenja v paliativni zdravstveni negi Kakovost življenja je subjektivna, večdimenzionalna, dinamična ter vedno temelji na trenutku, v katerem jo 'merimo', in je definirana na podlagi počutja tukaj in zdaj (Breen, et al., 2014). Definicija kakovosti življenja nam pokaže razliko med upanjem in izkušnjo ter trenutne izkušnje pacienta (Rupert, et al., 2017). Paliativna zdravstvena nega obravnava potek bolezni, potek umiranja in smrt kot normalen proces življenja. V paliativi obravnavi se lajšanje bolečin ter tudi zagotavljanje podpore uporabljata kot instrumenta za telesne, duševne, socialne, kulturne in duhovne potrebe, ki so pomembne pri kakovosti življenja ob smrti (Breen, et al., 2014). Velik pomen v paliativni zdravstveni negi ima merjenje kakovosti življenja pacienta, ki nam pokaže pomanjkljivost v obravnavi ter potrebe, ki so pomembne pri paliativnem pacientu (Rupert, et al., 2017). Pacient kljub težki bolezni lahko svoje življenje oceni kakovostno kot pozitivno, vendar le, ko izpolnjujemo določene pogoje. V prvi liniji se mora zmanjšati občutek odvisnosti od drugega, oziroma da ni v breme drugim ljudem, ter se morajo tudi lajšati telesni (pred vsem bolečine) in psihični simptomi obolenja. Če izvajamo kakovostno paliativno zdravstveno nego, se pacientu ob koncu življenja ni treba obremenjevati z bolečinami, dihalno stisko in strahom, ampak s tistimi stvarmi, ki so zanj pomembne (Dionne-Odom, et al., 2015). Za določitev kakovosti življenja pri paliativnem pacientu se uporablja več instrumentov v obliki vprašalnikov. Na primeru pacienta z rakom v paliativni zdravstveni negi bodo prikazani instrumenti, ki se uporabljajo za merjenje kakovosti življenja. Pri tem uporabljamo EORTC QLQ-C30 [››The European Organization for Research and Treatment of Cancer quality of life questionnaire‹‹] (Scott, et al., 2008; Rupert, et al., 2017), SEIQoL [››Schedule for the Evaluation of Individual Quality of Life‹‹] (Felgoise, et al., 2009; Rupert, et al., 2017) in FACT-G [››Functional Assessment of Cancer Therapy–General‹‹] (Yost, et al., 2013; Rupert, et al., 2017). EORTC QLQ-C30 je sestavljen iz devetih delov in šestih dodatnih vprašanj. V prvih petih delih se ocenjuje funkcionalnost (fizično, vlogo, kognitivno, čustveno in socialno. 16.

(27) delovanje), v naslednjih treh delih se ocenjujejo simptomi bolezni (utrujenost, bolečine in slabost/bruhanje) in splošno zdravstveno stanje, šest dodatnih vprašanj pa vključuje dispnejo, nespečnost, izgubo apetita, zaprtje, drisko in finančne težave (Scott, et al., 2008; Rupert, et al., 2017). Z vprašalnikom SEIQoL ocenimo splošno kakovost pacientovega življenja ter je sestavljen iz treh delov. Najprej vprašamo pacienta, naj pove pet najpomembnejših domen za njegovo kakovost življenja. V drugem koraku ocenjujemo trenutno situacijo teh petih domen, v zadnjem, tretjem koraku pa se ugotavlja težnost posameznih domen za kakovost pacientovega življenja (Felgoise, et al., 2009; Rupert, et al., 2017). Z zadnjim instrumentom FACT-G (v verziji 4) se uporablja za merjenje kakovosti življenja pacient z rakom, ki prejema terapijo. Pri tem se ocenjujejo fizično, psihično, socialno, čustveno in funkcionalno počutje pacienta (Yost, et al., 2013; Rupert, et al., 2017). Prikaz primera, kako se lahko ocenjuje kakovost življenja pri pacientu z rakom, je mogoče uporabiti pri drugih paliativnih pacientih ter tako preprečiti zmanjšanje kakovosti življenja (Dionne-Odom, et al., 2015).. 3.5 Vloga medicinske sestre v paliativni zdravstveni negi Medicinska sestra mora imeti napredna znanja, kompleksne odločitvene sposobnosti in klinične pristojnosti za razširjeno prakso. S pridobitvijo izobrazbe in dodelitvijo licence je medicinska sestra avtonomna in timska sodelavka v zdravstvenih storitvah. Vloga medicinske sestre je ocenjevanje in management pri pacientih z uporabo znanja ter spretnosti zdravstvene nege. Profesionalnost medicinske sestre sestavljajo profesionalne vrednote, teoretično in praktično znanje ter inovativnost in fleksibilnost v holistični zdravstveni oskrbi pacienta (Edwards, 2013; Nursing Explorer, 2017; ANA Board of Directors, 2017). Za delovanje medicinske sestre v paliativni oskrbi so potrebne specializirane klasifikacije oziroma kompetence, ki jih sestavljajo pridobljena izobrazba iz zdravstvene nege z veljavno licenco, klasifikacija iz tretje stopnje paliativne oskrbe (specializirana paliativna zdravstvena nega), znanje iz paliativne oskrbe na tretji stopnji paliativne oskrbe in pridobljene izkušnje s področja paliativne zdravstvene nege. Pri tem paliativna medicinska sestra pri zdravstveni oskrbi ter managementu motečih simptomov ob življenjsko ogrožajoči bolezni pri. 17.

(28) paliativnem pacientu deluje avtonomno in timsko (Dahlin, 2015; ANA Board of Directors, 2017). Tabela 4: Prikaz vloge medicinske sestre v paliativni zdravstveni negi FIZIOLOŠKA RAVEN Medicinska sestra izvaja učinkovit management bolečine in drugih motečih simptomov. Pri pacientu ocenjujej raven zavesti, kognitivnih funkcij, nevarnost padcev in nevarnosti za poslabšanje stanja (monitoring (npr. mobilnosti, požiranja, izločanja), čutila (npr. sluh, vid, vonj, okus, tip) in fiziološke (npr. dihanje, cirkulacijo, spolno)). Skrbi za zadostno mero prehranjenosti in hidratacije pri pacientu ter zagotavlja učinkovito zdravstveno oskrbo rane.. PSIHOLOŠKA RAVEN Na tej ravni mora medicinska sestra upoštevati osebnost pacienta, moč, vedenje, motivacijo ter vpliv bolezni na pacienta in ožje svojce. Obravnava depresije, anksioznosti, čustva (npr. jeza, stiske, brezup, osamljenost) in strahove (npr. opustitev, breme bolezni, smrt) pacienta. Pacientu daje občutek nadzora, dostojanstva, neodvisnosti in osebne predstave.. SOCIALNA RAVEN Medicinska sestra upošteva kulturne vrednote, prepričanja ter izpostavi partnerski odnos s pacientom, ima pomembno vlogo v družini, med prijatelji in v skupnosti. Preprečiti mora socialno izolacijo, opustiti ter usklajevati prepričanja in ranljivost pacienta. Znotraj hospitalizacije mora zagotoviti zasebnost, intimnost in spolnost pri pacientu.. MANAGMENT BOLEZNI Na tej ravni je pomembno, da medicinske sestre pri obravnavi upoštevajo primarno diagnozo, sekundarno diagnozo oziroma spremljajočo bolezen (npr. demenca, psihiatrične bolezni, odvisnost, travme) in napoved bolezni. Oblikovati in izvajati mora učinkovit management motečih simptomov. Preprečiti mora neželene dogodke in pojav alergičnih reakcij, če so prisotne alergije pri pacientu. Medicinska sestra mora oblikovati celovit načrt po odpustu v domačo oskrbo in načrt za opravljanje aktivnosti v vsakdanjiku.. PACIENT IN OŽJI SVOJCI Medicinska sestra mora pri obravnavi paliativnega pacienta upoštevati njegove karakteristike, kot so: demografske (npr. starost, spol, rasa itd.), kulturne (npr. narodnost, jezik itd.), osebne vrednote, prepričanja, praksa, prednosti, upanja, razvojno stanje in izobraženost.. DUHOVNA RAVEN V paliativni zdravstveni negi je pomembno tudi upoštevati duhovno raven pacienta, ki zajema: smisel, vrednost, eksistenco, transcendentna vprašanja, vrednote, prepričanja, duhovno podporo ter rituale in obrede.. ZDRAVSTVENA OSKRBA V TERMINALNI FAZI V terminalni oskrbi medicinska sestra poskrbi za voden protokol zdravstvene oskrbe paliativnega pacienta. Omogočiti mora želeni kraj za preživetje zadnjih dni, ki si ga pacient želi. Skrbi za učinkovit management motečih simptomov (predvsem kronične bolečine). Izobražuje pacienta, ožje svojce in osebje o poteku zdravstvene oskrbe v terminalni fazi. Daje informacije in je odzivna na potrebe pacienta ter ožjih svojcev.. IZGUBA IN ŽALOVANJE Medicinska sestra daje čustveno podporo ožjim svojcem ob izgubi ljubljene osebe ter v procesu žalovanja (npr. akutno, kronično, predvidevanja). Oblikuje načrt žalovanja in svetuje obisk v podporni skupini ter kontinuirana obravnava pri žalovanju.. Vir: CHPCA (2013). 18.

(29) 4 EMPIRIČNI DEL 4.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze V magistrskem delu smo si zastavili naslednje raziskovalno vprašanje in hipoteze: Raziskovalno vprašanje: Kakšne izkušnje imajo medicinske sestre z uporabo paliativne zdravstvene nege ter kakšno je njihovo znanje s tega področja? Hipoteza 1: Med Slovenijo in Finsko obstaja statistično signifikantna razlika v percepciji s področja paliativne zdravstvene nege med medicinskimi sestrami. Hipoteza 2: Med Slovenijo in Finsko obstaja statistično signifikantna razlika v znanju o paliativni zdravstveni negi med medicinskimi sestrami. Hipoteza 3: Med Slovenijo in Finsko obstaja statistično signifikantna razlika v sprejemljivosti paliativne zdravstvene nege med medicinskimi sestrami.. 4.2 Metodologija Magistrsko delo temelji na kvantitativni metodologiji. V raziskavo so vključene medicinske sestre, ki opravljajo svoje delo posredno ali neposredno na paliativnem področju. 4.2.1 Raziskovalne metode Magistrsko delo temelji na analizi znanstvene in strokovne literature z različnih področij, ki se nanašajo na tematiko. Izvedli smo pregled in analizo znanstvene ter strokovne literature, pri iskanju pa smo uporabili naslednje podatkovne baze: CINAHL, Wiley Online Library, SAGE, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. V omenjenih podatkovnih bazah smo literaturo iskali z naslednjimi ključnimi besedami v angleškem jeziku: palliative, nursing, nurses', perceptions, experience in Boolovim operatorjem ʹANDʹ. Pri tem smo si postavili naslednje kriterije za iskanje člankov: polno dostopni znanstveni ter strokovni članki v angleškem jeziku, objavljeni od 1. januarja 2006 do 1. januarja 2017, ki so se nanašali na percepcijo paliativne zdravstvene nege s strani medicinske sestre. Vključitveni in izključitveni kriteriji so razvidni iz Tabela 5.. 19.

(30) Tabela 5: Vključitveni in izključitveni kriteriji za uporabo strokovne in znanstvene literature Vključitveni kriteriji Tema: Vrste raziskav: Populacija:. Percepcija paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester Kvantitativne raziskave, kvalitativne raziskave, raziskave mešanih metod Medicinske sestre. Izključitveni kriteriji Zadetki, ki niso ustrezali vključitvenim kriterijem, duplikati, komentarji, uvodniki.. V prvem koraku smo v podatkovnih bazah pridobili naslednje število zadetkov: CINAHL je vrnil 233 zadetkov, SAGE 2898 zadetkov, Wiley Online Library 8276 zadetkov, Web of Science 247 zadetkov, PubMed 18 zadetkov in ScienceDirect 557 zadetkov. Kasneje smo pregledali naslove in povzetke zadetkov glede na vključitvene in izključitvene kriterije ter izločili duplikate. V naslednjem koraku smo pridobili polno dostopna besedila, ki smo jih prav tako pregledali glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Dodatno smo pregledali tudi reference identificiranih zadetkov. V magistrskem delu smo izvedli presečno opisno raziskavo. Za takšen način raziskovanja je značilno, da zbiramo podatke o pojavu, porazdelitvi in povezanosti med spremenljivkami ter vnaprej določimo populacijo. Uporablja se, ko nas zanimajo mnenja, stališča in odnosi anketirancev do raziskovalnega problema, ki je lahko en, lahko pa jih je tudi več (Ryan, Coughlan, & Cronin, 2009; Meleis, 2012). Anketni vprašalnik je bil povzet po raziskavi, ki sta jo izvedla Kim & Hwang (2014) z naslovom »Palliative care for those with heart failure: Nurses’ knowledge, attitude, and preparedness to practice«. Anketni vprašalnik je razdeljen na dva dela. Prvi del vsebuje tri sklope. Prvi sklop se nanaša na percepcijo paliativne zdravstvene nege in je sestavljen iz devetih trditev. Drugi sklop vprašalnika se nanaša na znanje paliativne zdravstvene nege ter je sestavljen iz 15 trditev. Tretji sklop anketnega vprašalnika se nanaša na sprejemljivost paliativne zdravstvene nege in ima pet trditev. Pri prvih treh segmentih se anketirani v odnosu do trditev opredeljuje na 5-stopenjski Likertovi lestvici, kjer je: 1 = »sploh se ne strinjam«, 2 = »delno se ne strinjam«, 3 = »mogoče«, 4 = »večinoma se strinjam« in 5 = »popolnoma se strinjam«. Drugi del anketnega vprašalnika vsebuje tri vprašanja, ki se nanašajo na pogostost in frekvenco uporabe. 20.

(31) paliativne zdravstvene nege v praksi. Vprašalniku smo dodali demografska vprašanja, in sicer: spol, starost, državljanstvo, izobrazbo in delovne izkušnje. 4.2.2 Raziskovalno okolje Raziskava je potekala v kliničnem okolju, kjer medicinska sestra dela na paliativnem področju ali pa ima s tem neposreden stik. V Sloveniji so bili po predhodnih pridobljenih dovoljenjih vključeni klinične ustanove v podravski, osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji ter hospic in njegove podružnice v podravski, osrednjeslovenski in savinjski statistični regiji. Na Finskem je raziskava potekala v severni regiji Savonia. 4.2.3 Raziskovalni vzorec V raziskavi smo uporabili priložnostno vzorčenje, za katero je značilno, da udeležence izberemo glede na ponujeno priložnost (Polit & Beck, 2012). Vključili smo medicinske sestre s pridobljeno prvo, drugo in tretjo stopnjo izobrazbe na področju paliativne zdravstvene nege, zaposlene v kliničnem okolju v Sloveniji in na Finskem. Za sodelovanje v raziskavi smo zaprosili 250 medicinskih sester iz Slovenije in enako število iz Finske. Po predhodni pridobitvi dovoljenj za raziskavo smo anketiranje izvedli v kliničnih institucijah, v katerih se izvaja paliativna zdravstvena nega oziroma imajo s tem področjem več stika. V Sloveniji smo razdelili 250 anketnih vprašalnikov od katerih je bilo vrnjenih 220 izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Na Finskem smo prek spletne ankete poslali 2000 medicinskim sestram in anketiranje se je zaključilo, ko smo zbrali vzorec, ki je bil po velikosti enak vzorcu, ki smo ga pridobili v Sloveniji (n = 220). 4.2.4 Postopki zbiranja podatkov Na podlagi pridobljenih soglasij za izvajanje raziskave s strani kliničnih institucij je raziskava potekala od decembra 2016 do junija 2017. Anketiranci so bili seznanjeni z namenom in cilji raziskave. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni medicinskim sestram (n = 250) v Sloveniji in na Finskem (n = 2000), ki izvajajo paliativno zdravstveno nego oziroma delajo na tem področju. Raziskava, ki je potekala v Sloveniji, je bila izvedena v kliničnih institucijah v podravski, osrednjeslovenski in gorenjski statistični regiji ter hospicu v podravski, osrednjeslovenski in savinjski 21.

(32) statistični regiji. V Sloveniji je bil anketni vprašalnik razdeljen medicinskim sestram v fizični obliki in slovenskem jeziku. Izpolnjenih je bilo 220 vprašalnikov. Na Finskem je raziskava potekala prek spletne ankete s pomočjo programske opreme 1KA. Najprej smo povezavo do spletne ankete v angleščini poslali predsednici medicinskega združenja v regiji Savonia. Po štirih tednih smo se zaradi prenizke stopnje udeležbe odločili ponovno izvesti anketiranje, tokrat z anketnim vprašalnikom v finskem jeziku. Z novim poskusom je bil uporabljen anketni vprašalnik v finskem jeziku, anketiranje pa smo zaključili, ko smo zbrali vzorec, ki je bil po velikosti enak vzorcu, ki smo ga pridobili v Sloveniji (n = 220). Po pridobitvi izpolnjenih anketnih vprašalnikov iz Slovenije in Finske smo podatke vnesli v program IBM SPSS 22.0 ter oblikovali podatkovno zbirko za nadaljnjo analizo zbranih podatkov. Z računalniškimi programi smo opravili analizo rezultatov Microsoft Excel 2016 in IBM SPSS 22.0. Pri analizi rezultatov smo uporabili opisne (povprečne vrednosti, mere razpršenosti, frekvence ...) in inferenčne statistične metode za ugotavljanje razlike med izbranima državama. Vse povprečne vrednosti so izražene v obliki povprečne vrednosti ± standardni odklon. 4.2.5 Etični vidik Pred izvedbo raziskave smo zaprosili za soglasje na Komisiji za etična vprašanja s področja zdravstvene nege za izvedbo raziskave na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Anketiranci so bili pred prejemom vprašalnika obveščeni o namenu raziskave ter tem, da je sodelovanje prostovoljno in ga lahko kadar koli odklonijo. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. V okviru raziskave smo se ravnali po načelih Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Republike Slovenije.. 22.

(33) 5 REZULTATI V raziskavo so bile vključene medicinske sestre s pridobljeno prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobrazbe, za katere predvidevamo, da imajo znanje s področja paliativne zdravstvene nege oziroma delajo na paliativnem področju. Vzorec raziskave je zajel 440 medicinskih sester (220 v Sloveniji in 220 na Finskem). Tabela 6: Deskriptivna statistika o anketirancih Deskriptivna statistika. Spremenljivke Spol. Ženska Moški. Starost 1. Stopnja Stopnja izobrazbe. 2. Stopnja 3. Stopnja. Delovne izkušnje Izkušnje s paliativno zdravstveno nego. Ja, imam Delno, imam Ne, nima. Slovenija (n = 220) 201 19 40,8 ± 10,5 183. Finska (n = 220) 206 14 46,4 ± 12,4 144. Skupaj (n = 440) 407 33 43,6 ± 11,8 327. 34 3 17,4 ± 11,2 71 104 45. 66 10 18,5 ± 11,6 91 95 34. 100 13 18,0 ± 11,4 162 199 79. Delež anketiranih žensk je znašal 92,5 % (n = 407), moških pa 7,5 % (n = 33). Povprečna starost anketirancev je bila 43,6 ± 11,8 leta, najmlajši anketiranec je bil star 18 let, najstarejši pa 77 let. Starost pri anketirancih v Sloveniji je bila od 22 do 70 let in na Finskem od 18 do 77 let. Pri tem je bila povprečna delovna doba anketirancev 18,0 ± 11,4 leta. V Sloveniji je bila povprečna delovna doba 17,4 ±11,2 leta, na Finskem pa 18,5 ± 11,6 leta. Največji delež pridobljene stopnje izobrazbe je predstavljala prva stopnja s 74,3 % (n = 327), najmanjši delež pridobljene izobrazbe je bil tretja stopnja s 3,0 % (n = 13). V Sloveniji je bila najpogostejša izobrazba prva stopnja s 83,2 % (n = 183), enako tudi na Finskem, kjer je bila prisotna pri 66,5 % (n = 144) anketirancev (Tabela 6). S pridobljenimi podatki anketirancev nas je zanimalo ali obstaja med Slovenijo in Finsko statistična značilna razlika v percepciji s področja paliativne zdravstvene nege med medicinskimi sestrami. Za določitev vrste statističnega testa je bilo prvo potrebno preveriti normalnost porazdelitev, saj je od tega odvisno ali se uporabi parametrični ali neparametrični statistični test. Na podlagi rezultatov deskriptivne statistike spremenljivke percepcija iz paliativne zdravstvene nege za Slovenijo in Finsko. 23.

(34) prikazane v Tabela 7 smo ugotovili, da porazdelitev ni približna normalna in se je glede na tip spremenljivke uporabil neprametrični Mann-Whitney U-test, ki je prikazan v Table 8. Tabela 7: Deskriptivna statistika glede na percepcijo iz paliativne zdravstvene nege ter med Slovenijo in Finsko. Percepcija iz paliativne zdravstvene nege. Država. Slovenija. Finska. Statistika Srednja vrednost 95% Interval zaupanja od srednje vrednosti 5% Aritmetične sredine Mediana Varianca Standardni odklon Minimalno Maksimalno Asimetrija Sploščenosti Srednja vrednost 95% Interval zaupanja od srednje vrednosti 5% Aritmetične sredine Mediana Varianca Standardni odklon Minimalno Maksimalno Asimetrija Sploščenosti. Statistika Std. napaka Spodnja meja Zgornja meja. Spodnja meja Zgornja meja. 31,7. ,295. 31,5 31,0 19,1 4,4 20,0 45,0 ,361 ,325. ,164 ,327. 30,4. ,249. 30,4 30,0 13,6 3,7 14,0 40,0 -,265 1,715. ,164 ,327. 31,1 32,2. 29,9 30,9. V prvem koraku smo preverili normalnost porazdelitve percepcije iz paliativne zdravstvene nege v Sloveniji in na Finskem. Iz podatkov je razvidno, da je aritmetična sredina pri anketirancih iz Slovenije 𝑥 = 31,7 ± 4,4, minimum in maksimum pa znašata 20,0 oz. 45,0. Približna normalnost porazdelitve se preveri z oceno kvocienta asimetrije z njeno standardno napako in kvocienta sploščenosti z njeno standardno napako, pri čemer morajo približno normalne porazdelitve morajo imeti obe vrednosti med -2,58 in 2,58 za vzorce velikost več kot 200 (Ghasemi & Zahediasl, 2012). V našem primeru je kvocient pri asimetriji 2,20 in pri sploščenosti 0,99, kar pomeni, da je porazdelitev približno normalna, graf je še vedno pomaknjen na levo stran in koničaste oblike. V primeru anketirancev iz Finske znaša aritmetična sredina 𝑥 = 30,4 ± 3,7 ter minimum in maksimum znašata 14,0 oz. 40,0. Kvocienta pri asimetrije in sploščenost glede na standardni odklon znašata -1,62 oz. 5,24, torej porazdelitev ni približna normalna, to tudi pomeni, da je graf pomaknjen na desno ter koničaste oblike. 24.

(35) (Tabela 7). Ker ena izmed porazdelitev ni bila približno normalna, uporabimo neparametrični test. Table 8: Mann-Whitney U-test razliko med percepcijo iz paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko Test Statisticsa Mann-Whitney-U Wilcoxon-W Z Asymp. Sig. (2-tailed). Percepcija iz paliativne zdravstvene nege 20059,0 44369,0 -3,117 ,002. a. Gruping Variable: Državi Slovenija in Finska. Z Mann-Whitney U-testom smo ugotovili, da med Slovenijo in Finsko obstaja statistično značilna razlika v percepciji paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester (U = 20059,0; p = 0,002). Zanimalo nas je tudi ali obstaja med Slovenijo in Finsko statistična značilna razlika v znanju o paliativni zdravstveni negi med medicinskimi sestrami. Ugotovili smo, da ena izmed porazdelitev ni približno normalna, zato je bil uporabljen neparametričeni test. Rezultati Mann-Whitney U-testa so podani v Tabela 10. Tabela 9: Deskriptivna statistika glede na znanja iz paliativne zdravstvene nege ter med Slovenijo in Finsko Država. Statistika. Statistika Std. napaka. Srednja vrednost. 52,3. Znanje iz paliativne zdravstvene nege. 95% Interval zaupanja od srednje vrednosti. Slovenija. Finska. Spodnja meja Zgornja meja. 5% Aritmetične sredine Mediana Varianca Standardni odklon Minimalno Maksimalno Asimetrija Sploščenosti Srednja vrednost 95% Interval zaupanja od srednje vrednosti 5% Aritmetične sredine Mediana Varianca Standardni odklon Minimalno Maksimalno Asimetrija Sploščenosti. 25. ,411. 51,5 53,2 52,3 52,0 37,3 6,1. Spodnja meja Zgornja meja. 38,0 69,0 ,130 -,624 51,7. ,164 ,327 ,326. 52,3 52,0 23,6 4,9 28,0 64,0 -1,297 5,963. ,164 ,327. 51,6 53,2.

(36) Natančneje aritmetična sredina pri anketirancih iz Slovenije je 𝑥 = 52,3 ± 6,1 ter ima minimum in maksimum 38,0 oz. 69,0. Preverili smo kvocient pri asimetriji in sploščenosti glede na njen standardni odklon, 0,79 oz. -1,91, kar pomeni, da je porazdelitev približno normalna, pri čemer je graf še vedno pomaknjen na levo stran ter bolj ploščat. Pri anketirancih iz Finske je aritmetična sredina 𝑥 = 51,7 ± 4,9 ter minimum in maksimum 28,0 oz. 64,0. Kvocient asimetrije in sploščenosti glede na standardni odklon znaša -7,91 oz. 18,24, kar pomeni, da porazdelitev ni približna normalna in je graf pomaknjen zelo na desno ter koničaste oblike. Ker ena izmed porazdelitev ni bila približno normalna, uporabimo neparametrični test. Tabela 10: Mann-Whitney U-test razliko med znanjem iz paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko Test Statisticsa Mann-Whitney-U Wilcoxon-W Z Asymp. Sig. (2-tailed). Znanje iz paliativne zdravstvene nege 23254,0 47564,0 -,711 ,477. a. Gruping Variable: Državi Slovenija in Finska. Na podlagi rezultatov neparametričnega Mann-Whitney U-testa je razvidno, da ne obstaja statistično značilna razlika v povezavi z znanjem iz paliativne zdravstvene nege pri medicinskih sestrah med Slovenji in Finsko (U = 23254,0; p = 0,477). Nadalje nas je tudi zanimalo ali obstaja med Slovenijo in Finsko statistično značilna razlika v sprejemljivosti paliativne zdravstvene nege med medicinskimi sestrami. Tako kot v prejšnjima primeroma smo ugotovili, da ena izmed porazdelitev ni približno normalna, zato je bil uporabljen neparametričeni test. Rezultati MannWhitney U-testa so podani v Tabela 12.. 26.

(37) Tabela 11: Deskriptivna statistika ocene sprejemljivosti iz paliativne zdravstvene nege v Sloveniji in na Finskem Država. Statistika. Statistika Std. napaka. Srednja vrednost. Sprejemljivost iz paliativne zdravstvene nege. 95% Interval zaupanja od srednje vrednosti. Slovenija. Spodnja meja Zgornja meja. 5% Aritmetične sredine Mediana Varianca Standardni odklon Minimalno Maksimalno Asimetrija Sploščenosti Srednja vrednost 95% Interval zaupanja od srednje vrednosti. Finska. 5% Aritmetične sredine Mediana Varianca Standardni odklon Minimalno Maksimalno Asimetrija Sploščenosti. Spodnja meja Zgornja meja. 50,0. ,306. 50,2 51,0 20,7 4,5 36,0 58,0 -,777 ,554. ,164 ,327. 46,6. ,297. 46,6 46,0 19,5 4,4 36,0 57,0 -,003 -,395. ,164 ,327. 49,4 50,6. 46,0 47,2. Na podalgi rezultatov Tabela 11 lahko sklepamo na porazdelitev, ki ni približno normala za spremenljivko sprejemljivost paliativne zdravstvene nege med državama. Pri tem je aritmetična sredina pri anketirancih iz Slovenije 𝑥 = 50,0 ± 4,5 ter minimum in maksimum znašata 36,0 oz. 58,0. Kvocienta asimetrije in sploščenosti glede na standardni odklon znašata -4,77 oz. 1,69, kar nam pove, da porazdelitev ni približno normalna in je graf pomaknjen na desno ter koničast. V primeru anketirancev iz Finske znaša aritmetična sredina 𝑥 = 46,6 ± 4,4 ter minimum in maksimum 36,0 oz. 57,0. Kvocienta asimetrije in sploščenosti glede njena standarnda odklona znašata -0,02 oz. -1,21, kar nam pove, da je porazdelitev približno normalna, graf je nekoliko sploščena. Ker ena izmed porazdelitev ni bila približno normalna, uporabimo neparametrični test.. 27.

(38) Tabela 12: Mann-Whitney U-test razlike sprejemljivosti iz paliativne zdravstvene nege med Slovenijo in Finsko Test Statisticsa Mann-Whitney-U Wilcoxon-W Z Asymp. Sig. (2-tailed). Sprejemljivost iz paliativne zdravstvene nege 13697,0 38007,0 -7,891 ,001. a. Gruping Variable: Državi Slovenija in Finska. Mann-Whitney U-test nam pokaže, da med Slovenijo in Finsko obstaja statistično značilna razlika v sprejemljivosti paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester (U = 13697,0; p = 0,001). V vprašalniku smo tudi vprašali medicinske sestre glede uporabe principov paliativne zdravstvene nege pri njihovem delu, kar je prikazano v Graf 1. Graf 1: Prikaz uporabe principov paliativne zdravstvene nege s strani medicinskih sester v Sloveniji in na Finskem. Iz Graf 1 je razvidno, da v obeh državah medicinske sestre uporabljajo pri svojem delu principe paliativne zdravstvene nege. Da uporabljajo principe paliativne zdravstvene nege, so medicinske sestre v Sloveniji odgovorile s 36,4 % (n = 80), na Finskem pa s 26,4 % (n = 58). Medicinskih sester, ki delno uporabljajo principe paliativne zdravstvene nege pri svojem delu, je bilo v Sloveniji 44,5 % (n = 98) in na Finskem 39,1 % (n = 86). V anketi so sodelovale tudi medicinske sestre, ki pa sploh ne uporabljajo principov paliativne zdravstvene nege pri svojem delu ter jih je bilo v Slovenji okoli 19,1 % (n = 42), na Finskem pa jih je bilo okoli 34,5 % (n = 76). To. 28.

References

Related documents

service/maintenance shall be attended to immediately/swiftly. Defective parts discovered during maintenance can either be repaired or replaced with new parts by the

High Power & Ultra High Power Rating Electrical Specifications Item Type Power Rating at 70°C Operating Temp. Low TCR Electrical Specifications Item Type Power Rating at

Reusable equipment reusable equipment used in transport process Order status operational status of the consignment Trip/Cargo status status of the trip and cargo. Accepted Orders

Skunk, fox, coyote, raccoon Signs suggestive of rabies in wild animals Animal is not available for testing or testing results cannot be and most other carnivores, •

Various treatment options are  available and marketed Foliar Spraying Soil Drenching Granular Scattering Basal Bark Treatment

g) Accompaniments of different foods (Indian, Chinese) etc. The guest may tick the item he wants to order for breakfast. The card is then again hung with the door

IFI is a joint project led by the Office of the Governor, the Center for Urban Policy and the Environment, and the Indiana Business Research Center in cooperation with the

5 FOURTH CAMPAIGN : SPACED GABIONS As noticed in chapter 3.4, the project of Banyuls-sur-Mer’s harbour was the occasion to imagine two kinds of innovative vertical