Fiscal rule

Full text

(1)UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. ROMINA CERAR FISKALNO PRAVILO Diplomsko delo. Maribor, 2017.

(2) UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA. DIPLOMSKO DELO FISKALNO PRAVILO. Študentka: Romina Cerar Številka indeksa: 71184345 Študijski program: UNI-B1-PRAVO Mentor: dr. Boštjan Brezovnik. Maribor, september 2017.

(3) KAZALO. POVZETEK .........................................................................................................................1 SUMMARY..........................................................................................................................2 1.. UVOD ..........................................................................................................................3. 2.. FISKALNO PRAVILO...................................................................................................6 2.1 2.2 2.3. 3.. POJEM IN DEFINICIJA ........................................................................................................ 6 POTREBA PO UVEDBI FISKALNEGA PRAVILA ....................................................................... 6 LASTNOSTI FISKALNIH PRAVIL .......................................................................................... 7. VRSTE FISKALNIH PRAVIL ........................................................................................9 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5. IZRAVNANI PRORAČUN ..................................................................................................... 9 VIŠINA JAVNEGA DOLGA .................................................................................................. 10 VIŠINA JAVNOFINANČNIH IZDATKOV ................................................................................ 10 VIŠINA JAVNOFINANČNIH PRIHODKOV ............................................................................. 10 ZADOLŽEVANJE .............................................................................................................. 11. 4.. PREGLED STANJA ZADOLŽITEV V SLOVENIJI ......................................................... 11. 5.. PRIMERJALNI PREGLED ZADOLŽITEV OSTALIH ČLANIC EU ................................. 12. 6. FISKALNI PAKT (POGODBA O STABILNOSTI, KOORDINACIJI IN UPRAVLJANJU V GOSPODARSKI IN DENARNI UNIJI) ................................................................................ 13 6.1 6.2 6.3 7.. RATIFIKACIJA ................................................................................................................ 14 VSEBINA FISKALNEGA PAKTA .......................................................................................... 14 PRAVNA NARAVA FISKALNEGA PAKTA ............................................................................. 16. VNOS FISKALNEGA PRAVILA V NACIONALNO ZAKONODAJO................................ 18 7.1. 8.. UREDITEV VPISA PRAVILA V NEKATERIH DRŽAVAH ČLANICAH EU...................................... 18. FISKALNO PRAVILO V SLOVENSKI ZAKONODAJI ................................................... 20 8.1 8.2 8.3. 9.. SPREMEMBA 148. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE ................................................ 21 POMEN VNOSA PRAVILA V USTAVO IN POSLEDICE ............................................................. 22 ODSTOP OD PRAVILA ...................................................................................................... 23. ZAKON O FISKALNEM PRAVILU (ZFISP)................................................................. 24 9.1 PREDMET UREJANJA ....................................................................................................... 24 9.2 FISKALNI SVET ............................................................................................................... 25 9.2.1 Naloge in pristojnosti ............................................................................................. 25 9.3 NAPAKA IN ODKLON GLEDE NA USTAVNO DOLOČENO FISKALNO PRAVILO ........................... 27. 10.. SKLEP ................................................................................................................... 30. 11.. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 31.

(4) POVZETEK Cilj tega diplomskega dela je predstaviti fiskalno pravilo, ki ga je izoblikovala Evropska unija z namenom omejiti zadolževanje držav in s tem poglabljanje krize in so ga z evropskim fiskalnim paktom v svojo zakonodajo sprejele države članice EU. V nalogi bodo podrobneje predstavljene vrste fiskalnih pravil, vsebina oz. določbe fiskalnega pakta ter kako se je uredil vpis pravila v državah članicah EU, seveda pa bo poudarek tudi na tem, kako se je z vpisom fiskalnega pravila spremenil 148. člen slovenske Ustave ter kaj to pomeni za Slovenijo. Nekoliko podrobneje bo predstavljen tudi leta 2015 sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, pa tudi napake in odkloni zakonskih določb glede na ustavno določeno fiskalno pravilo.. Ključne besede: fiskalno pravilo, javni dolg, Fiskalni pakt, EU, Ustava RS. 1.

(5) SUMMARY The aim of this graduate thesis is to present the fiscal rule formulated by the European Union in order to limit the borrowing of countries and thus deepening the crisis and that was adopted by EU Member States with the European fiscal compact. The thesis will detail the types of fiscal rules, content and the provisions of the European fiscal compact and how has the entry of the rule into EU Member States’ national legislation been regulated. The emphasis will also be on how the 148th article of the Slovenian Constitution has changed with the entry of the fiscal rule and what this means for Slovenia. The Fiscal Rule Act will also be presented in more detail, as well as errors and deviations of legal provisions in accordance with the constitutionally determined fiscal rule.. Key words: fiscal rule, public debt, fiscal compact, EU, Constitution of the Republic of Slovenia. 2.

(6) 1. UVOD. Proračun je treba uravnotežiti, zakladnico je treba ponovno napolniti, javni dolg je treba zmanjšati.1 Tako je že leta 63 pr. n. št. dejal Cicero. V današnjem času, v času gospodarskih kriz in javnega zadolževanja je ta rek še kako aktualen. Od leta 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, je javni dolg držav po vsem svetu bliskovito narastel. Države so se brezglavo zadolževale, dokler ni postalo jasno, da tako več ne bo šlo in bo treba nekaj ukreniti. Ideje o ustavnem omejevanju javne porabe niso pogruntavščina slovenskih ustavnofiskalnih strokovnjakov, pač pa eden od načinov reševanja javnofinančnih težav, ki se ga na ustavni ravni loteva vedno več evropskih držav. Z zgornjo mejo dolga se mnoge države niso ukvarjale, dokler niso bile soočene s kruto realnostjo (ne)vzdržnosti javnih financ. Rešitev, ki omejuje zadolževanje z določitvijo zgornje meje predstavlja razmišljanje zakonodajalca k dolgoročni stabilnosti javnih financ.2 Javne finance odločajo o splošnem družbenem, socialnem, kulturnem in gospodarskem življenju in razvoju vsakega kraja, v celoti pa cele države. V največji meri se javne finance zagotavljajo z davki, ki jih pobira država, če pa to ne zadostuje, pa si lahko pomaga z izdajo državnih obveznic oziroma zadolževanjem. Poenostavljeno lahko ugotovimo, da so javne finance last državljanov oziroma davkoplačevalcev v državi, ki na volitvah izvolijo upravljavce z javnimi financami. Javne finance predstavljajo finančno »poslovanje« države (javni prihodki, javni odhodki, javni dolg, državni proračun itn.). Z javnimi financami se financirajo javne dobrine države, kot so: obramba, sodstvo, šolstvo, znanost, kultura, zdravstvo, komunala in podobno. Nujne so za delovanje države in so vključene na področjih, kot so: javni prihodki, javna plačila, državni proračun, državna posojila in finance za stabilizacijo, kadar tržno gospodarstvo zaide v prevelika nihanja.3 Čezmerno zadolževanje je velik problem javnih financ katerekoli države. Za stabilnost javnih financ je potrebno, da je proračun uravnotežen, da se sprejme pravna podlaga za omejitev javnega zadolževanja ter da se vzpostavi učinkovit. Kopits George, Fiscal Rules: Useful Policy Framework or Unnecessary Ornament?, IMF Working Paper, WP/01/145, 2001, str. 3 2 Ambrožič Borut, Zlato fiskalno pravilo, v: Denar, št. 409/2012, februar 2012, str. 27 3 Ambrožič Borut, Dimitrovski Maja, Petkovič Dejan, Pro in contra prepovedi proračunskega zadolževanja, ki ga predvideva »zlato fiskalno pravilo«, v: Poslovodno računovodstvo, letn. 5, št. 1, marec 2012, str. 79 1. 3.

(7) nadzorni mehanizem za uresničevanje obeh pravil. Splošno stališče držav je, da se že v ustavi zapiše osnovna fiskalna pravila. Praviloma država ne bi smela imeti čezmerno več odhodkov, kot ima prihodkov. Pomembne lastnosti pri oblikovanju fiskalnega pravila so, da mora biti fiskalno pravilo jasno opredeljeno, pregledno, preprosto, prilagodljivo, ustrezno glede na končni cilj, dosledno in podprto s strukturnimi reformami. Skladnost fiskalnih pravil je potrebno preverjati tudi naknadno in ne samo predhodno, nedoseganje ciljev pa ne sme biti zlahka opravičljivo.4 Finančni pretresi so močno ogrozili finančno stabilnost celotne EU in poudarili soodvisnost med oslabljenimi gospodarstvo držav članic EU. Stanje fiskalne politike se je po izbruhu finančne krize močno poslabšalo. Za dramatično poslabšanje javnih financ je mogoče izpostaviti tri vzroke. Prvi je povečanje javnofinančnih izdatkov, povezanih z reševalnimi paketi za banke in druge finančne institucije po finančni krizi. Drugi vzrok je samodejno povečevanje odhodkov in padec prihodkov ob gospodarskem upadu zaradi delovanja vgrajenih simulatorjev. Poleg tega so se javni prihodki zmanjšali zaradi skorajšnje zamrznitve nepremičninskega in finančnega sektorja ter upada proizvodnje in zaposlovanja. Javnofinančne nestabilnosti v evrskem območju v preteklem obdobju so zahtevali okrepitev javnofinančne discipline in preglednosti proračunskega načrtovanja. V okviru Evropske Unije je bil v novembru 2011 sprejet paket zakonodajnih predlogov petih uredb in direktive, poleg tega pa je bila sprejeta pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, s katero so se države članice evropske pogodbe dogovorile, da okrepijo ekonomski steber ekonomske in monetarne unije s sprejetjem sklopa pravil, namenjenih spodbujanju proračunske discipline in da pravila za zagotavljanje navedenega namena določijo v nacionalnem pravu držav članic na zavezujoč in trajen način.5 Slovenija ni edina država, ki se srečuje z zadolževanjem preko svojih zmožnosti, saj imajo podobne težave tudi v drugih evropskih državah. A zagotovitev dolgoročne finančne vzdržnosti je potrebno, da se generalne omejitve, povezane z zadolževanjem, določijo že v Ustavi RS. To bo posledično zagotavljalo nadzorovano porabo javnih sredstev. Okrepitev javnofinančne discipline in umestitev fiskalnega pravila v ustavo je za preprečitev dodatnega poslabšanja položaja Slovenije na. Predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave RS, Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, EVA: 2012-16110041, številka: 00000-3/2012/7, 8.3.2012, str. 1 5 Predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave RS, Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, EVA: 2012-16110041, številka: 00000-3/2012/7, 8.3.2012, str. 1-2 4. 4.

(8) mednarodnih finančnih trgih nujno, saj bi v nasprotnem ravnanju to pomenilo povečanje stroškov zadolževanja države, posledično pa tudi poslabšanje položaja slovenskih finančnih institucij in gospodarskih subjektov na mednarodnih finančnih trgih.6 V diplomski nalogi bom podrobneje predstavila fiskalno pravilo, vrste in lastnosti le-teh. Nadalje se bom dotaknila stanja zadolženosti Slovenije in primerjalno nekaterih drugih držav članic EU, saj je bila ravno prezadolženost držav povod za to, da so se evropski voditelji odločili za sestavo Fiskalnega pakta. V šestem poglavju bom podrobneje predstavila Fiskalni pakt in njegovo vsebino, značilnosti ter pravno naravo. V naslednjih poglavjih se bom posvetila vpisu fiskalnega pravila v nacionalno zakonodajo, kako je to bilo izvedeno in na kakšen način. Posebej bo opisana sprememba 148. člena slovenske Ustave, kakšen je pomen tega in kakšne bodo posledice vpisa ter kdaj se lahko od ustavno določenega pravila odstopi. Nazadnje pa bom predstavila še izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, naloge in pristojnosti Fiskalnega sveta ter se dotaknila še razlik med ustavno določenim fiskalnim pravilom in pravilom, navedenim v izvedbenem zakonu.. Predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave RS, Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, EVA: 2012-16110041, številka: 00000-3/2012/7, 8.3.2012, str. 1-2 6. 5.

(9) 2. FISKALNO PRAVILO 2.1 Pojem in definicija Fiskalno pravilo lahko opredelimo kot stalno omejitev pri vodenju fiskalne politike, izraženo z indikatorjem fiskalne porabe.7 Samo definicijo fiskalnega pravila sta leta 1998 postavila George Kopits in Steven A. Symansky, in sicer: fiskalno pravilo je permanentna omejitev za fiskalno politiko in je izraženo kot zbirni indikator fiskalne pozicije, kot so javni primanjkljaj, javnofinančni izdatki, javnofinančni prihodki in javni dolg.8 Fiskalno pravilo omogoča srednjeročno doseganje uravnoteženega javnofinančnega salda. Glavni cilj fiskalne politike je določitev ustreznega obsega in strukture javne porabe in zagotavljanje njene učinkovitosti. Slovenija namerava v javnofinančno politiko vpeljati fiskalno pravilo ravno z namenom, da bi lažje dosegli zastavljeni cilj zmanjšanja proračunskega primanjkljaja.9. 2.2 Potreba po uvedbi fiskalnega pravila Razloge za uvedbo pravil lahko iščemo predvsem v diskrecijski fiskalni politiki, ki je pogosto vodila v nevzdržne proračunske primanjkljaje. Fiskalna politika, temelječa na fiskalnih pravilih, je po prepričanju mnogih veliko učinkovitejša od diskrecijske fiskalne politike zaradi večje transparentnosti in kredibilnosti. Slednje vodi do hitrejše konsolidacije javnega dolga, dolgoročne vzdržnosti javnih financ ter manjše procikličnosti fiskalne politike. Po prepričanju zagovornikov ustvarja fiskalno pravilo pogoje za večjo blaginjo ljudi.10 V praksi so bila fiskalna pravila sprejeta zaradi različnih potreb in vzrokov. Na primer zagotoviti makroekonomsko stabilnost, tako kot v povojni Japonski, okrepiti. Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 58 8 Razpotnik Nataša, Diplomsko delo: Fiskalna pravila, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, julij 2007, str. 12 9 Ambrožič Borut, Zlato fiskalno pravilo, v: Denar, št. 409/2012, februar 2012, str. 28 10 Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 59 7. 6.

(10) verodostojnost fiskalne politike vlade in pomoč pri odpravljanju primanjkljaja, kot je bilo to v nekaterih kanadskih pokrajinah, za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti fiskalne politike, predvsem v luči staranja prebivalstva kot na Novi Zelandiji, in zaradi zmanjševanja negativnih posledic javnofinančnih primanjkljajev v mednarodnih organizacijah, kot je to storila Evropska unija.11. 2.3 Lastnosti fiskalnih pravil Pri oblikovanju fiskalnih pravil želimo praviloma v čim večji meri zagotoviti lastnosti, ki lahko izredno veliko pripomorejo k njihovi večji učinkovitosti. Najpomembnejše so naslednje lastnosti: •. opredeljivost: jasno opredeljena proračunska spremenljivka omogoča boljšo kontrolo in jasnejša navodila za vodenje fiskalne politike;. •. transparentnost: nosilci ekonomske politike pogosto niso časovno konsistentni, zato uvedba fiskalnih pravil ustvarja določena pričakovanja glede srednje- in dolgoročne fiskalne politike;. •. zadostnost: postavitev ustreznih fiskalnih omejitev na način, ki zagotavlja izpolnitev letnih ali srednjeročnih ciljev;. •. postopnost: pomembno je postopno uvajanje fiskalnega pravila, saj je treba npr. pred uvedbo določenih fiskalnih pravil ustvariti določene proračunske presežke;. •. fleksibilnost in procikličnost: slednje pomeni sposobnost amortizacije negativnih šokov ter izognitev procikličnemu delovanju; pravilo mora delovati tako, da v recesiji ni treba takoj povišati davkov in radikalno znižati izdatkov, da bi izravnali proračun, hkrati pa je treba v ekspanziji z višjimi davki in nižjimi izdatki ustvariti zadostne presežke;. Janežič Tine, Diplomsko delo: Vpis fiskalnega pravila v ustavo Republike Slovenije, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, oktober 2013, str. 10 11. 7.

(11) •. kredibilnost: fiskalno pravilo praviloma povečuje kredibilnost nosilcev ekonomske politike in ustvarja številne koristi zaradi večjega zaupanja, še posebej v državah brez takšnega ugleda; večja kredibilnost je pogosto ključnega pomena za hitrejšo fiskalno konsolidacijo in dolgoročno vzdržnost fiskalne politike:. •. razvojna naravnanost: ob spoštovanju pravila je treba v čim večji meri zagotoviti, da se pomembni razvojni izdatki ter izdatki za družbeno koristne dejavnosti (npr. zdravstvo, šolstvo, izobraževanje) ne bodo radikalno zmanjšali;. •. preprostost: pravila morajo biti za nosilce fiskalne politike in širšo javnost preprosta in razumljiva, npr. numerična določila o višini primanjkljaja ali dolga so bolje razumljiva in preverljiva kot pravilo izravnanega proračuna v celotnem ciklu;. •. izvedljivost:. kredibilnost. temelji. na. zavezi. nosilcev. politike. k. samospoštovanju pravila in/ali na zunanji prisili k temu; kazni so lahko finančne, zakonodajno-sodne ali v obliki izgube kredibilnosti; •. notranja konsistentnost: za večjo učinkovitost je treba zagotoviti podporo drugih ekonomskih politik; fiskalno pravilo morajo dopolnjevati tudi ustrezne strukturne reforme, saj samo to zagotavlja njegovo dolgoročno uspešnost;. •. zunanja konsistentnost: zaradi obstoja različnih fiskalnih pravil na nacionalni in nadnacionalni ravni je treba zagotoviti njihovo neizključljivost; pogosto namreč mnoga pravila na nacionalni ravni niti niso več smiselna;. •. medgeneracijska solidarnost: fiskalno pravilo predstavlja omejitve za tekočo vlado pri zadolževanju na račun prihodnjih generacij; odsotnost fiskalnega pravila pomeni, da so politiki nagnjeni k redistribuciji dohodka od prihodnje generacije, ki nima volilne pravice, k sedanji generaciji z volilno pravico; pomembna je tudi vloga pravila pri zagotavljanju dolgoročne fiskalne vzdržnosti z vidika demografskih trendov.12. Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 60 12. 8.

(12) 3. VRSTE FISKALNIH PRAVIL. Fiskalna pravila so po svoji obliki izredno raznolika. Razvrstimo jih lahko v dve večji skupini: •. numerične omejitve fiskalne politike (npr. izravnani proračun, višina javnofinančnih izdatkov in prihodkov, omejitve zadolževanja, višina javnega dolga),. •. proceduralne omejitve fiskalne politike glede oblikovanja in vodenja fiskalne politike.. Pri presoji (ne)učinkovitosti fiskalnih pravilih se večina razprav nanaša na prvo skupino pravil. V literaturi se najpogosteje pojavlja naslednjih pet različnih oblik fiskalnih pravil: izravnani proračun, višina javnega dolga, višina javnofinančnih izdatkov, višina javnofinančnih prihodkov in zadolževanje.13. 3.1 Izravnani proračun Gre za enega izmed najstarejših in najpogosteje uporabljenih pravil. Praviloma določimo maksimalno višino dovoljenega deficita v BDP. Pri tem uporabljamo dve obliki izravnanega proračuna, ki se med seboj razlikujeta glede na (ne)upoštevanje vpliva gospodarskega cikla. Dovzetnost javnofinančnih prihodkov in izdatkov na gospodarske cikle pomeni, da se bo fiskalni primanjkljaj (v odsotnosti diskrecijskih ukrepov) verjetno avtomatično povečal v času recesije in zmanjšal v času ekspanzije. Kadar vpliva cikla ne upoštevamo, govorimo o ciklično prilagojenem ali strukturnem proračunu. Gre za proračun ob gospodarski aktivnosti na normalni oz. trendni ravni BDP ali na ravni potencialnega BDP (t. i. primanjkljaj ob polni zaposlenosti). Omenjeni primanjkljaj tako ni posledica padca gospodarske aktivnosti, ampak izključno diskrecijskih ukrepov države. Prednost fiskalnega pravila izravnanega proračuna je, da so javnofinančni prihodki in izdatki pod nadzorom vlade (razen plačila obresti).14. Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 59 14 Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 59 13. 9.

(13) 3.2 Višina javnega dolga Praviloma gre za določitev srednjeročne ravni ciljnega deleža dolga v BDP in ne za letne omejitve, kar vzbuja večjo mero kredibilnosti. Glavna slabost pravila je, da je manj učinkovito, kadar je delež dolga pod omenjeno ciljno višino, saj je fiskalna politika lahko takrat zelo ekspanzivna. Pravilo je teže operacionalizirati, saj na dolg primarno vplivajo primanjkljaj, obrestne mere in tečaj, zato se pogosto kombinira s proračunskim fiskalnim pravilom.15. 3.3 Višina javnofinančnih izdatkov Gre za omejitev višine javnofinančnih izdatkov, njihovih stopenj rasti ali njihovega deleža v BDP. Prednost pravila se kaže v dejstvu, da ima večino izdatkov v proračunu pod nadzorom vlada. Mogoče je, da zaradi pomembnosti nekaterih izdatkov nekatere izmed njih izvzamemo. Omejitve pravila se kažejo v dejstvu, da izdatki niso neposredno povezani z višino javnega dolga, saj ne upoštevamo prihodkovne strani, zato se to pravilo pogosto uporablja v kombinaciji s pravilom izravnanega proračuna ali javnega dolga.16. 3.4 Višina javnofinančnih prihodkov Pri tem fiskalnem pravilu je praviloma določena zgornja meja proračunskih prihodkov oz. njihov delež v BDP. Cilj pravila je preprečiti preveliko davčno breme. Tudi to pravilo - tako kot pravilo javnofinančnih izdatkov - ni povezano z višino dolga, saj ne upošteva izdatkovne strani javnih financ, zato je njegova uporaba omejena.17. Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 59 16 Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 59 17 Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 59 15. 10.

(14) 3.5 Zadolževanje Obstajajo tudi pravila, ki se nanašajo na prepoved določenih vrst zadolževanja. Pogostejše so prepoved monetizacije, omejitve zadolževanja pri subjektih v tujini itd. V nekaterih državah so možnosti za zadolževanje za ključne investicije (npr. Nemčija, ZDA, Švica), v drugih državah pa imamo pravila, ki zahtevajo ustvarjanje določenih namenskih rezerv (npr. upokojenski sklad, sklad za dolgotrajno oskrbo, sklad za nevtralizacijo padca cen surovin).18. 4. PREGLED STANJA ZADOLŽITEV V SLOVENIJI. Vladni dolg Slovenije je začel skokovito naraščati po letu 2008, ko se je zgodila svetovna finančna kriza. Do leta 2010 se je ta dolg skoraj podvojil. Trend naraščanja dolga se je nadaljeval vse do leta 2015, ko je javni dolg znašal največ po letu 1995, in sicer 83,1% BDP.19 Zadnji dostopen podatek o vladnem dolgu Slovenije je za leto 2016. Ta znaša 79,7% BDP, kar je 3,4 odstotne točke manj kot v letu 2015. Prvič po letu 2008 se dolg ni povečal, temveč zmanjšal.20. Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 59 19 URL: https://tradingeconomics.com/slovenia/government-debt-to-gdp (1.9.2017) 20 URL: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/1/86 (4.9.2017) 18. 11.

(15) Slika 1: Javni dolg Republike Slovenije (1995-2016) v odstotkih BDP. (Vir: tradingeconomics.com / statistical office of the Republic of Slovenia, 2016). 5. PRIMERJALNI PREGLED ZADOLŽITEV OSTALIH ČLANIC EU. Največji javni dolg med državami članicami EU, ki znaša 179% BDP, ima Grčija. Sledita ji Italija z 132,6% BDP in Portugalska z 130,4% BDP dolga. Med države, katerih zadolženost je večja kot 100% BDP spadata še Ciper (107,8% BDP) in Belgija (105,9% BDP). Med najmanj zadolžene države članice EU spadajo Estonija z javnim dolgom, ki znaša 9,5% BDP, Luksemburg z 20% BDP, Bolgarija z 29,5% BDP, Češka z 37,2% BDP, Romunija z 37,6% BDP, Danska z 37,8% BDP, Latvija z 40,1% BDP, Litva z 40,2% BDP in Švedska z 41,6% BDP.21 Slovenija se z dolgom 79,7% BDP uvršča nekje v zgornjo sredino zadolženosti.. URL: https://www.statista.com/statistics/269684/national-debt-in-eu-countries-in-relation-togross-domestic-product-gdp/ (1.9.2017) 21. 12.

(16) Slika 2: Vladni dolg nekaterih držav članic EU kot odstotek BDP-ja. (Vir: Eurostat, 2017). 6. FISKALNI PAKT (Pogodba o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v gospodarski in denarni uniji). V okviru dolgoročne fiskalne stabilnosti EU je govora o fiskalni uniji, ki označuje integracijo fiskalnih politik držav članic, tj. davčne politike, javnega zadolževanja in javne potrošnje. V luči navedenega cilja je bil odločilen korak storjen na zasedanju Evropskega sveta 2. marca 2012, ko je 25 držav članic EU podpisalo Fiskalno pogodbo, ki naj bi zagotovila stabilnost ekonomske in monetarne unije EU. Fiskalna pogodba nadgrajuje sveženj šestih zakonodajnih aktov, ki so bili decembra 2011 objavljeni v Uradnem listu EU in ki reformirajo zloglasni Pakt za stabilnost in rast, ter kot taka pomeni korak k nadaljnji reformi pravil ki naj bi zagotovila stabilne javne finance in s tem obvarovala evro pred propadom.22 Namen pogodbe je okrepiti gospodarski steber gospodarske in denarne unije z nizom pravil za okrepitev proračunske discipline s fiskalnim utrjevanjem, krepitvijo usklajevanja gospodarskih politik in izboljšanjem upravljanja območja evra ter. Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 149 22. 13.

(17) obenem s tem podpreti cilje za zagotavljanje vzdržne rasti, zaposlovanja, konkurenčnosti in socialne kohezije.23. 6.1 Ratifikacija Čeprav je Fiskalno pogodbo podpisalo 25 držav članic EU, njena uveljavitev zahteva ratifikacijo s strani dvanajstih držav članic in ne vseh, kot je primer s spremembami temeljnih pogodb EU. Pri tem bo Fiskalna pogodba zavezovala le države članice evrskega območja, ostale pa šele, ko bodo prevzele evro, lahko pa tudi prej, v kolikor bi posamezna država to izrecno želela, pri čemer si lahko takšna država tudi izbere določbe Fiskalne pogodbe, za katere želi, da jo zavezujejo. Države so bile k ratifikaciji spodbujene z določbo, da bo ratifikacija pogodbe od 1. marca 2013 pogoj za dostop do finančne pomoči iz ESM. Sicer bi bilo mogoče cilje iz Fiskalne pogodbe doseči tudi v okviru EU, vendar pa mora tovrstno pobudo Svetu predlagati Komisija, Evropski parlament pa jo mora odobriti. To je bilo z vidika hitrosti postopanja manj ustrezno od podpisa medvladne pogodbe.24 Kot 12., torej za veljavo pogodbe odločilna članica, je pogodbo pravočasno ratificirala Finska, pred njo pa so to storile še Avstrija, Nemčija, Grčija, Portugalska, Estonija, Francija, Ciper, Španija, Italija, Slovenija in Irska. Zunaj evrskega območja so pogodbo ratificirale še Danska, Latvija, Romunija in Litva. Fiskalna pogodba je stopila v veljavo 1. januarja 2013.. 6.2 Vsebina fiskalnega pakta Temelj pogodbe oz. pakta je t.i. zlato fiskalno pravilo, ki določa, da se pogodbenice kot države članice Evropske unije dogovorijo, da okrepijo ekonomski steber. Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 145 24 Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 154 23. 14.

(18) ekonomske in monetarne unije s sprejetjem sklopa pravil namenjenih spodbujanju proračunske discipline s fiskalnim dogovorom, da okrepijo usklajevanje svojih ekonomskih politik in izboljšajo upravljanje evrskega območja, s čimer podpirajo uresničevanje ciljev EU za trajnostno rast, zaposlovanje, konkurenčnost in socialno kohezijo. S tem namenom mora biti proračunsko stanje sektorja države pogodbenice uravnoteženo ali v presežku. Za to pravilo se šteje, da je upoštevano, če letni strukturni saldo sektorja države dosega srednjeročni cilj za posamezno državo, opredeljen v spremenjenem Paktu za stabilnost in rast, s spodnjo mejo strukturnega primanjkljaja na ravni 0,5% bruto domačega proizvoda po tržnih cenah. Pogodbenice so zavezane zagotoviti hitro približevanje svojemu srednjeročnemu cilju. Časovni okvir za to približevanje bo predlagala Komisija ob upoštevanju tveganj za vzdržnost posamezne države. Čeprav se postavljeni prag strukturnega deficita zdi zanesljivi garant zdravih javnih financ, utegne biti za številne države članice nedosegljiv, saj dejansko pomeni zahtevo po precejšnjem proračunskem presežku v času, ko je proračun oblikovan.25 Države pogodbenice bodo lahko samo začasno odstopile od srednjeročnega proračunskega cilja oziroma od ukrepov za doseganje tega cilja v izjemnih okoliščinah – v primeru izjemnega dogodka zunaj njihovega nadzora ali v primeru hudega gospodarskega padca – če to začasno odstopanje ne bo ogrozilo srednjeročne fiskalne vzdržnosti. Poleg tega bo lahko strukturni primanjkljaj pogodbenice dosegel 1% BDP, če bo javni dolg države občutno pod 60% BDP in če bodo tveganja glede srednjeročne vzdržnosti javnih financ majhna.26 V primeru občutnih odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja oz. ukrepov za doseganje tega cilja bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem (več o tem v poglavju o odstopu od fiskalnega pravila). Nadalje je predvidena okrepitev postopkovnih pravil v primeru čezmernega proračunskega primanjkljaja. Fiskalna pogodba določa, da se pogodbenice obvezujejo, da bodo podprle predloge ali priporočila Komisije, če bo ta ocenila, da država krši pravila v okviru postopka zaradi presežnega primanjkljaja. Sankcije, ki jih bo priporočala Komisija, bodo sprejete, razen če bi kvalificirana večina držav članic evrskega območja temu nasprotovala. Poleg tega bodo morale pogodbenice, Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 149 26 Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 150 25. 15.

(19) ki so v postopku zaradi presežnega primanjkljaja, na podlagi smernic EU pripraviti proračunske in gospodarske načrte, ki bodo morali vključevati podroben opis strukturnih reform, ki jih bo treba uvesti za zagotovitev odprave presežnega primanjkljaja. Sprejeta je bila tudi izrecna določba o tem, da morajo države članice s čezmernim javnim dolgom tega znižati za eno dvajsetino letno.27 Pogodbenice bodo morali zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, in sicer z zavezujočimi in stalnimi določbami, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Pogodbenica mora na nacionalni ravni vzpostaviti tudi omenjeni korekcijski mehanizem na podlagi enotnih načel, ki jih predlaga Komisija, pri čemer je določeno, da mora ta mehanizem v celoti spoštovati pristojnosti nacionalnih parlamentov. Za nadzor nad spoštovanjem prenosa zlatega pravila v nacionalne zakonodaje bo pristojno Sodišče EU.28 Na splošno je Fiskalni pakt dobrodošel korak k utrjevanju proračunske discipline v evrskem območju. Če se bo pakt dosledno izvajal in izvrševal, bo okrepil obstoječi okvir fiskalnega upravljanja in spodbudil njegovo kredibilnost.29. 6.3 Pravna narava Fiskalnega pakta Fiskalna pogodba je bila sprejeta na osnovi ugotovitve da čeprav je nekatere od načrtovanih ukrepov za vzpostavitev »unije fiskalne stabilnosti« mogoče doseči preko sekundarne zakonodaje EU, brez sprememb primarnega prava ne bo šlo. Ker je v tem pogledu za spremembe Pogodbe o delovanju EU potrebno soglasje vseh držav članic, tega pa zaradi veta britanskega premierja Camerona na zasedanju Evropskega sveta decembra 2011 ni bilo mogoče doseči, so se voditelji preostalih držav članic dogovorili, da bo prihodnja fiskalna unija vzpostavljena na osnovi posebne medvladne pogodbe, njen določbe pa bi se nato ob primernem času Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 150 28 Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 151 29 URL: https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/mb201203_focus12.en.pdf?0ea5f8ccbeb103061ba3c7 78c8208513 (23.8.2017) 27. 16.

(20) vključile v Pogodbo EU. Fiskalna pogodba je bila posledično sprejeta izven prava EU kot posebna pogodba mednarodnega prava, ki je začela veljati, ko jo je ratificiralo (vsaj) dvanajst članic evrskega območja.30 Pravne in ustavnopravne razsežnosti evropske fiskalne pogodbe so proceduralne in vsebinske. Proceduralne narave je sam postopek sprejemanja evropskega fiskalnega dogovora, ki močno odstopa od postopka pri sprejemanju ustavne oziroma. Lizbonske. pogodbe. in. pomeni. nižanje. standarda. evropske. transparentnosti in demokratične legitimnosti. Na pomembno vsebinsko razsežnost ustavne razprave je opozoril Bojan Bugarič, ki je poudaril pomembno izročilo primerjalnega ustavnega prava, da se posameznih ekonomskih doktrin ne zapisuje v ustavo, ki je temeljni dokument vsake družbe in ki mora dopustiti ustavni pluralizem na področju ekonomije, politike, glede razvojnih in drugih družbenih vprašanj. Cementiranje ene ekonomske doktrine v ustavo pomeni oženje ustavne demokracije in siromašenje ustavnega diskurza ter praktičnega delovanja.31 Naslednji vsebinski pravni argument izhaja iz razmerja med državami članicami in EU. Doslej je veljalo, da države članice še naprej primarno skrbijo za ekonomsko in socialno varnost svojih državljanov. EU nikoli ni izdelala instrumentov in politik za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti evropskih državljanov. Ta ustavna asimetrija med deklariranimi cilji EU za zagotavljanje evropskega socialnega modela in dejansko šibko pristojnostjo EU na področju evropske socialne politike se je z Lizbonsko pogodbo le še utrdila.32. Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 153 31 Nahtigal Matjaž, Evropski fiskalni pakt – preveč tog in omejevalen, Pravna praksa, številka 12, 29.3.2012, str. 28 32 Nahtigal Matjaž, Evropski fiskalni pakt – preveč tog in omejevalen, Pravna praksa, številka 12, 29.3.2012, str. 28 30. 17.

(21) 7. VNOS FISKALNEGA PRAVILA V NACIONALNO ZAKONODAJO. Države članice morajo prenesti elemente uravnoteženega proračunskega pravila iz Fiskalne pogodbe v nacionalno zakonodajo, po možnosti na ustavni ravni, v enem letu od začetka veljavnosti Fiskalne pogodbe. Evropska komisija bo poročala o tem, kako so pogodbenice prenesle pravilo v svojo zakonodajo. Vsaka država članica podpisnica lahko Evropsko sodišče pozove, naj preveri prenos pravil v nacionalno zakonodajo. Sodišče poda mnenje, ki je zavezujoče. Če država članica meni, da država sopogodbenica ni izvedla ukrepov, potrebnih za spoštovanje mnenja Sodišča, lahko Sodišče državi kršiteljici naloži finančne sankcije v višini do 0,1% BDP.33. 7.1 Ureditev vpisa pravila v nekaterih državah članicah EU V tem pogledu se bom na kratko posvetila Italiji, Španiji in Nemčiji, ki so, tako kot Slovenija, fiskalno pravilo zapisale v svoje ustave.. Italija je po ratifikaciji Fiskalne pogodbe sprožila postopek za vpis fiskalnega pravila v italijansko ustavo. Z ustavnim zakonom je 20. aprila 2012 v ustavo umestila načelo uravnoteženega proračuna, ki spreminja besedilo osrednjega člena 81, nadalje pa še členov 97, 117 in 119. Novi člen 81 ustave uvaja tako imenovano 'ravnovesno načelo'. V skladu s tem načelom država zagotovi, da bodo prihodki in odhodki uravnoteženi, ob upoštevanju gospodarskega cikla. Novo besedilo 97. člena Ustave uvaja načelo, po katerem mora javna uprava upoštevati sistem Evropske unije za zagotovitev ravnovesja in vzdržnosti dolga. Nov 119. člen Ustave določa, da imajo občine, pokrajine, velemestna mesta in regije finančno avtonomijo glede ravnovesja njihovega proračuna in njihovega. URL: https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/mb201203_focus12.en.pdf?0ea5f8ccbeb103061ba3c7 78c8208513 (22.8.2017) 33. 18.

(22) sodelovanja pri zagotavljanju spoštovanja gospodarskih in finančnih omejitev, ki izhajajo iz standardov Evropske unije.34. Španija je 27. septembra s kraljevim razglasom ustavnega zakona spremenila 135. člen svoje ustave. Cilj zakona je bil v ustavo vnesti načelo uravnoteženega proračuna. Omejitve strukturnega primanjkljaja iz spremenjenega 135. člena bodo začele veljati šele z letom 2020. Preambula zakona o proračunu za leto 2013 navaja kompromis Španije z EU glede proračunske stabilnosti in ugotavlja, da je v skladu s tem kompromisom proračun za leto 2013 znatno zmanjšal javno porabo. Dejstvo, da so ustavno reformo podpirale le tri stranke (Partido Socialista Obrero Español, Partido Popular in Unión del Pueblo Navarro), in da se je o njej razpravljalo v nujnem postopku, je privedlo do številnih kritik s strani preostalih političnih strank v Parlamentu, ki so izrazile, da dve veliki stranki nista niti poskušali doseči dogovora in da je bil konstitutivni postopek "pokvarjen". Ideja, na kateri temeljijo te kritike, je bila, da je ustavna reforma tako pomembna, da je nikoli ne bi smeli obravnavati enako kot kateri koli drug zakon. Namesto tega bi moralo biti doseganje soglasja bistvena prednostna naloga. V izraz tega nezadovoljstva je 8. septembra 2011 Izquierda Unida (politična stranka) vložila pritožbo pred španskim ustavnim sodiščem.35. Nemčija. V času sprejetja fiskalnega dogovora je nemška ustava že vsebovala uravnoteženo proračunsko pravilo, ki je bilo vključeno v letu 2009. Člen 109 (3) Ustave navaja, da so proračuni zvezne dežele in ostalih dežel načeloma uravnoteženi brez prihodkov od kreditov. Člen 115 Ustave dodaja omejitve zadolževanja, ki niso popolnoma enake tistim, ki so opredeljene v fiskalnem dogovoru. Uravnoteženo proračunsko pravilo iz Fiskalne pogodbe in pravilo iz nemške Ustave se nadaljnje razlikujeta. V nasprotju s fiskalnim sporazumom je nemško uravnoteženo proračunsko pravilo omejeno na proračune Zvezne republike in dežel in ne vključuje proračunov občin in sistema socialne varnosti. Zato je bilo treba. Pierdominici Leonardo, Constitutional change through euro crisis law: "Italy", European University Institute, 2.5.2014. URL: http://eurocrisislaw.eui.eu/country/italy/topic/fiscalcompact/ (23.8.2017) 35 Estrada-Cañamares Mireia, Gomez Ventura German, Díez Sánchez Leticia, Constitutional change through euro crisis law: »Spain«, European University Institute, 12.9.2014. URL: http://eurocrisislaw.eui.eu/country/spain/topic/fiscal-compact/ (22.8.2017) 34. 19.

(23) spremeniti več zveznih zakonov, da bi lahko izvajali uravnoteženo proračunsko pravilo. To je bilo doseženo s sprejetjem 'zakona o domačem izvajanju fiskalnega dogovora' 15. julija 2013. S tem je člen 51 (2) nemškega zakona o načelih proračuna ("Haushaltsgrundsätzegesetz") dobil novo formulacijo, ki je prenesla pravilo uravnoteženega proračuna iz Fiskalne pogodbe v nemško pravo, vendar na ravni zveznega zakona in ne na ustavni ravni. Zakon o izvajanju fiskalnega dogovora je spremenil tudi nemški zakon o Svetu za stabilnost ("Stabilitätsratsgesetz"). Svetu za stabilnost je bila dana pristojnost, da preveri, ali se upošteva zgornja meja strukturnega proračunskega primanjkljaja, določena v členu 51 (2). Svet za stabilnost ima samo pristojnost, da pripravi predloge v primeru kršitve zgornje meje strukturnega proračunskega primanjkljaja.36. 8. FISKALNO PRAVILO V SLOVENSKI ZAKONODAJI. V skladu s Fiskalnim paktom, ki državam pogodbenicam nalaga, da fiskalno pravilo vnesejo v nacionalno zakonodajo, je Vlada RS na 5. redni seji 8. marca 2012 določila besedilo predloga za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave RS. Predlog spremembe 148. člena ustave, s katerim bi Slovenija v ustavo vnesla fiskalno oz. zlato pravilo, obvezuje, da morajo biti državni proračuni brez zadolževanja uravnoteženi ali v presežku, dovoljene so le redke izjeme, kadar je to potrebno za odpravo večjih posledic naravnih nesreč ali drugih izjemnih okoliščin, ki imajo pomembne finančne posledice za državo. Tako nastali primanjkljaji pa se morajo pokriti s presežki drugih let. Predlagana sprememba 148. člena Ustave RS po navedbah Ministrstva za finance »vzpostavlja okvir za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ, skrbi za aciklične učinke in predvideva neodvisen fiskalni nadzor nad proračuni pred njihovim sprejemom«. Pri tem vlada ne predvideva fiksno zapisane zgornje meje zadolževanja, kar pojasni z naslednjimi argumenti: 1. psihološki vidik fiksne meje: z mejo se ne ukvarjamo, dokler nismo blizu nje, takrat pa ni mogoče več rešiti problema in zato popravimo mejo; Mair Sabine, Kröger Malte, Constitutional change through euro crisis law: »Germany«, European University Institute, 4.7.2014. URL: http://eurocrisislaw.eui.eu/country/germany/topic/fiscalcompact/ (22.8.2017) 36. 20.

(24) 2. v časih visoke gospodarske rasti ni motivacije za varčevanje, zato dolgoročno ne zmanjšujemo ravni zadolženosti in ostajamo obremenjeni z visokimi obrestmi; 3. fiksna meja otežuje fleksibilnost proračunov v časih gospodarske krize, ko bi bil proračunski primanjkljaj upravičen. Rešitev z zahtevo po izravnanem proračunu in fiskalnem pravilu (prociklično delovanje) po oceni vlade odpravlja vse navedene slabosti ter je ne le dolgoročno finančno ugodna, temveč tudi socialno ugodnejša za čas krize, ko niso zahtevane tolikšne omejitve javne porabe. Ustavna komisija je v tem pogledu tudi predlagala, da se ustavni člen spremeni tako, da je v njem določeno tudi to, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih širše države. Predlagala je še, da se določi, da morajo biti javne finance uravnotežene na način, ki zagotavlja, da država za svoje delovanje ne povečuje svoje zadolženosti oz. na dolgi rok znižuje javni dolg. To naj bi se uredilo tudi v izvedbenem zakonu.37 Državni zbor RS je nato, po vseh potrebnih postopkih, 24. maja 2013 sprejel Ustavni zakon o spremembi 148. člena Ustave RS.. 8.1 Sprememba 148. člena Ustave Republike Slovenije. Z zgoraj omenjenim ustavnim zakonom je Slovenija spremenila 148. člen Ustave. Ta se je pred spremembo glasil tako:. 148. člen (proračun). Vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih.. Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 156157 37. 21.

(25) Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.38. Spremenjen 148. člen z vnesenim fiskalnim pravilom se glasi:. 148. člen (proračun). Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države. Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo. Z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, se določijo način in časovni okvir izvajanja načela iz prejšnjega odstavka, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja ob njihovem nastopu. Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.39. 8.2 Pomen vnosa pravila v Ustavo in posledice. Fiskalno pravilo v Ustavi RS od leta 2015 določa obveznost, ki izvršilni oblasti nalaga, da predlaga, zakonodajno oblast pa obvezuje, da od tedaj vsako leto sprejme proračunsko uravnotežene zakone. 38. Ustava RS, Uradni list RS, št. 33/1991, Ljubljana, 28. 12. 1991. 39 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a,. 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99, Ljubljana 1991. 22.

(26) Fiskalno pravilo v Ustavi RS na splošno vpliva na celotno proračunsko politiko Slovenije. Zaradi določbe o srednjeročno izravnanem proračunu brez zadolževanja v 148. členu Ustave RS in s ciljem zagotavljati vzdržne javne finance Slovenija tako ne bo več mogla državne potrošnje financirati z javnim zadolževanjem. Sprejeto fiskalno pravilo vpliva in bo vplivalo predvsem na Vlado RS in Državni zbor RS ter njuno odgovornost do proračuna in proračunskega postopka. Zahteva po uravnoteženem proračunu v Ustavi RS z letom 2015 nalaga Vladi RS obveznost oblikovanja proračuna, ki bo skladen z ustavnimi javnofinančnimi omejitvami. V zvezi s tem pa je ključnega pomena tudi vloga parlamenta v proračunskem procesu. Dvig norm na ustavno raven terja večjo zadržanost in spoštovanje ter vzpostavitev visokih načel z mehanizmom sankcij, ki se uporabi, če se te ne spoštujejo. Do nespoštovanja lahko pride s strani Vlade RS in posledično Državnega zbora RS že z Zakonom o izvrševanju proračuna ali z intervencijskim zakonom, na drugi strani pa z referendumi, ki preprečijo uveljavitev zakonov, ki zagotavljajo srednjeročno izravnan proračun brez zadolževanja. V prvem primeru lahko zaradi kršitve Ustave RS Državni zbor RS izglasuje nezaupnico Vladi RS, najmanj deset poslancev ali opozicija sproži interpelacijo ali Državni zbor RS celo pred Ustavnim sodiščem začne postopek obtožbe zoper predsednika vlade ali ministre.40. 8.3 Odstop od pravila Glede na zaveze držav članic v Fiskalni pogodbi lahko pogodbenice samo začasno odstopijo od srednjeročnega proračunskega cilja oz. od ukrepov za doseganje tega cilja v izjemnih okoliščinah (v primeru izjemnega dogodka zunaj njihovega nadzora ali v primeru hudega gospodarskega padca), če to začasno odstopanje ne bo ogrozilo srednjeročne fiskalne vzdržnosti. Poleg tega lahko strukturni primanjkljaj pogodbenice doseže 1 odstotek BDP, če je javni dolg države občutno pod 60 odstotki BDP in če so tveganja glede srednjeročne vzdržnosti javnih financ majhna. V primeru občutnih odstopanj od srednjeročnega proračunskega cilja oz. ukrepov za doseganje tega cilja bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo od kršiteljice v določenem roku terjal izvedbo ukrepov za odpravo odstopanj. V kolikor države članice ne bi imele uravnoteženega proračuna, bi v okviru postopka zaradi Janežič Tine, Diplomsko delo: Vpis fiskalnega pravila v ustavo Republike Slovenije, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, oktober 2013, str. 45-46 40. 23.

(27) čezmernega primanjkljaja morale Komisiji in Svetu predložiti program gospodarskega partnerstva, v katerem bi pojasnile, s katerimi strukturnimi reformami bodo zagotovile učinkovito in trajno odpravo presežnega primanjkljaja, izvajanje programa pa bi nadzorovala Komisija in Svet. Poleg tega je predviden tudi ex ante mehanizem za ukrepanje ob neustreznih načrtih držav članic glede nacionalnega javnega dolga.41. 9. ZAKON O FISKALNEM PRAVILU (ZFisP) Zakon o fiskalnem pravilu je bil sprejet 10. julija 2015. Za sprejetje je bila potrebna dvotretjinska večina. Za je glasovalo 62 poslancev, proti pa 7. Slovenija je s sprejetjem izvedbenega zakona močno zamujala (več kot 500 dni). Takratni minister za finance Dušan Mramor je poudaril, da je bila Slovenija zaradi te zamude tik pred tožbo Komisije, poleg tega pa je zamujala tudi pri prenašanju določb Fiskalnega pakta, zaradi česa bi lahko dobila kazen v višini do 0,1 odstotka BDP.42 Zakon o fiskalnem pravilu je bil objavljen 24. julija 2015, veljati pa je začel dan kasneje.. 9.1 Predmet urejanja Zakon o fiskalnem pravilu določa način ter časovni okvir izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja, merila za določitev izjemnih okoliščin, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, in način ravnanja ob njihovem nastopu oziroma prenehanju. S tem zakonom se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa. S tem zakonom se v pravni red. Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 150 42 Hrovat Monika, Poslanci so podprli izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, v: Delo, 10.7.2015. URL: http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-so-podprli-izvedbeni-zakon-o-fiskalnem-pravilu.html (1.9.2017) 41. 24.

(28) Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic.43. 9.2 Fiskalni svet Slovenija se je k ustanovitvi fiskalnega sveta zavezala z ratifikacijo Fiskalnega pakta, na podlagi katerega je leta 2013 v ustavo zapisala fiskalno pravilo, leta 2015 pa sprejela še izvedbeni zakon. Fiskalni svet je neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. Osnovna naloga je spremljanje izvajanja fiskalnega pravila, srednjeročno uravnoteženih prihodkov in odhodkov brez zadolževanja, razen ob nastopu izjemnih okoliščin, ter izvajanja predpisov EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah. Fiskalni svet ima tri člane, ki jih na predlog vlade imenuje Državni zbor. Kot predsednik ga s petletnim mandatom vodi dr. Davorin Kračun, člana sta mag. Tomaž Perše in Alenka Jerkič.44. 9.2.1 Naloge in pristojnosti Fiskalni svet v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu opravlja vrsto nalog. Med drugim na podlagi predloga Okvira za pripravo proračunov sektorja država in osnutka programa stabilnosti ocenjuje ali je javnofinančna politika vzdržna in skladna s fiskalnimi pravili, z vidika njihovega spoštovanja presoja tudi predlog državnega proračuna ali njegovih sprememb, ter ali so nastale izjemne okoliščine, ki omogočajo odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.45 Naloge Fiskalnega sveta so podrobneje urejene v 7. členu Zakona o fiskalnem pravilu:. Zakon o fiskalnem pravilu, Uradni list RS, št. 55/15, Ljubljana 2015 URL: http://www.fs-rs.si/aktualno/ (1.9.2017) 45 URL: http://www.fs-rs.si/aktualno/ (1.9.2017) 43 44. 25.

(29) 7. člen (položaj in naloge Fiskalnega sveta) (1) Fiskalni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in javno objavlja ocene, ki lahko vključujejo tudi priporočila, v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, ki so določena v tem zakonu, predpisih, ki urejajo javne finance, ali predpisih EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah. (2) Fiskalni svet opravlja naslednje naloge: 1. ocenjuje vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka Programa stabilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena, 2. pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil na podlagi predloga državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna oziroma rebalansa državnega proračuna, ki je predložen v sprejem državnemu zboru, 3. spremlja tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne, 4. pripravlja oceno skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili, 5. ocenjuje ustreznost predloga sprememb okvira in predloga programa ukrepov za odpravo odstopanj od srednjeročne uravnoteženosti iz drugega odstavka 11. in drugega odstavka 14. člena tega zakona, 6. ocenjuje skladnost izvrševanja odpravljanja odstopanj iz prvega in drugega odstavka 11. in prvega in drugega odstavka 14. člena tega zakona s predpisi in drugimi akti, 7. ocenjuje, ali so nastale okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ter ali so okoliščine iz prvega odstavka 12. člena tega zakona prenehale, 8. ocenjuje ustreznost predloga sprememb okvira iz drugega odstavka 13. člena tega zakona glede na naravo okoliščin iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, 9. opravlja druge naloge, potrebne za izvajanje svojih pristojnosti. (3) Fiskalni svet ocene iz prejšnjega odstavka pripravi in posreduje vladi ter državnemu zboru: 1. glede 1. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi osnutka Programa stabilnosti v seznanitev in predloga okvira iz drugega odstavka prejšnjega člena v sprejem državnemu zboru, 2. glede 2. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga državnega proračuna ali sprememb oziroma rebalansa državnega proračuna v sprejem državnemu zboru, 26.

(30) 3. glede 4. točke prejšnjega odstavka – na podlagi konsolidiranih bilanc sektorja država, ki mu jih posreduje ministrstvo, pristojno za finance, do 30. junija tekočega leta za preteklo leto, 4. glede 5. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga spremembe okvira in predloga programa ukrepov iz drugega odstavka 11. in drugega odstavka 14. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru, 5. glede 8. točke prejšnjega odstavka – po predložitvi predloga spremembe okvira iz drugega odstavka 13. člena tega zakona v sprejem državnemu zboru, 6. glede 3., 6., 7. in 9. točke prejšnjega odstavka – na podlagi zaprosila državnega zbora, vlade ali po lastni presoji. (4) Vlada na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi pisno obrazloženo stališče do ocene Fiskalnega sveta in ga posreduje državnemu zboru. Državni zbor lahko naloži vladi, da na podlagi ocene Fiskalnega sveta pripravi spremembe predlaganega akta ali dodatne ukrepe. (5) Podrobneje se delovanje Fiskalnega sveta uredi v zakonu, ki ureja javne finance.46. 9.3 Napaka in odklon glede na ustavno določeno fiskalno pravilo V mnenju za Delo je dr. Marjan Senjur izpostavil napako in odklon fiskalnega pravila v izvedbenem zakonu glede na to, kako je pravilo določeno v ustavi. Kot napako dr. Senjur izpostavil uporabo neprimernih kategorij. Ustava v drugem odstavku 148. člena določa fiskalno pravilo na naslednji način: »Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi ...«. V tretjem odstavku istega člena določa: »Z zakonom … se določijo način in časovni okvir izvajanja načela iz prejšnjega odstavka …«. Fiskalno pravilo v ustavi se ne zdi sporno. Izvajanja takega fiskalnega pravila temelji na proračunskem saldu in dejanskem nominalnem bruto domačem proizvodu (BDP). Srednjeročno naj bi bil proračun izravnan. To pomeni, da je v posameznih. 46. Zakon o fiskalnem pravilu, Uradni list RS, št. 55/15, Ljubljana 2015. 27.

(31) letih proračun lahko v primanjkljaju oziroma v presežku, s tem, da se proračunski primanjkljaji povprečno srednjega roka poravnajo s presežki. Metodološko vprašanje pri takem razumevanju fiskalnega pravila je izračun in napoved proračunskega salda na podlagi razmerja med dejanskim in povprečnim BDP. Proizvodno vrzel bi bilo treba opredeliti kot odstopanje dejanskega BDP od povprečnega. Ob pozitivni proizvodni vrzeli bi proračun bil praviloma v presežku, ob negativni pa bi lahko bil v primanjkljaju. Povprečen BDP bi bilo mogoče izračunati s trendom nominalnega BDP in trendne stopnje rasti – kot povprečne stopnje rasti BDP. Za izračun in napoved trenda BDP ter stopnje rasti bi bilo treba upoštevati daljše obdobje, in ne zgolj »obdobje gospodarskega cikla«, kot navaja izvedbeni ustavni zakon o fiskalnem pravilu. Zakon o fiskalnem pravilu je izvajanje fiskalnega pravila zapletel. Trdi namreč, da srednjeročna »dejanska raven BDP iz nadpotencialne ravni BDP preide v podpotencialno raven in se povprečno izenači s potencialno ravnjo BDP«. Po tej logiki bi bil potencialni BDP enak povprečnemu. Taka razlaga bi bila mogoča, vendar je v zakonu izračun potencialnega BDP drugačen od izračuna povprečnega BDP. Običajno je v stroki potencialni proizvod določen ob polni zaposlenosti proizvodnih faktorjev, kot sta delo in kapital. Tako opredeljen potencialni proizvod očitno ni enak povprečnemu. Proizvodnja ob polni zaposlenosti je prej izjema kot pravilo. Ustavni zakon sicer uporablja izraz »potencialni«, vendar ne uporablja ustaljene opredelitve potencialnega BDP. Po zakonu bi naj bila potencialna raven BDP ocenjena kot raven BDP, ki nima inflacijskih učinkov. Taka opredelitev je izvedena iz koncepta »naravne stopnje brezposelnosti«, to je stopnje brezposelnosti, ki ne pospešuje inflacije. Gre za koncept »neinflatorne« ravni BDP in neinflatorne stopnje rasti. Uporaba koncepta neinflatornega BDP je v posamezni državi znotraj območja evra neprimerna. V majhni državi, kot je Slovenija, ob povsem prostem pretoku blaga in kapitala ter skupni denarni politiki na ravni območja evra, je slovenski neiflatorni BDP neuporaben koncept. Slovenska inflacija je določana predvsem z razmerami v območju evra. Enačenje povprečnega, potencialnega in neinflatornega BDP je napačno. Vsak od teh treh konceptov je drugače opredeljen in daje drugačne izračunane rezultate. Gre za mešanje makroekonomskih konceptov iz različnih kontekstov. Zakonsko uporabo potencialnega BDP, kot je opredeljen v zakonu, avtor razume kot napako.. 28.

(32) Izvedbeni zakon temelji predvsem na kategorijah, kot so potencialni proizvod, neinflatorni proizvod, strukturni saldo, proizvodna vrzel. To niso dejanske, statistične kategorije, ki so preverljive v statističnih publikacijah. To so analitične in umetne kategorije, ki jih je treba izračunati in oceniti, za kar je mogoče uporabiti različne metodologije. Različne metodologije pa ne zagotavljajo enakih rezultatov. To omogoča pristranske ocene in tudi manipulacije. Za spremljanje izvajanja ustavnega fiskalnega načela uravnoteženih financ ni potrebna tako zahtevna metodologija. Dr. Senjurju se zdi sporna tudi drugačna interpretacija fiskalnega pravila. Izvedbeni zakon se ne sklicuje na slovensko ustavo, temveč na ratificirano mednarodno pogodbo, ki ureja stabilnost, usklajevanja in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji. Povrhu tega merilo srednjeročne uravnoteženosti javnih financ ni več proračunski saldo kot v ustavi, temveč »strukturni saldo«. V 3. členu zakona piše: »Prihodki in izdatki proračunov države so srednjeročno izravnani …, če strukturni saldo sektorja države v posameznem letu ni nižji od minimalne vrednosti (določene v mednarodni pogodbi … ), v srednjeročnem obdobju pa je najmanj izravnan ...«47 Iz tega je mogoče sklepati, da slovenski zakon o fiskalnem pravilu ni neposredno izvedbeni zakon fiskalnega načela v slovenski ustavi, temveč je izvedbeni zakon pakta o stabilnosti in rasti na ravni EU. To je odklon od ustave. Taka razširitev Zakona ni bila nujna.48. Senjur Marjan, Napaka in odklon pri fiskalnem pravilu, v: Delo, leto 57, št. 230, 3.10.2015, str. 5. URL: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/napaka-in-odklon-pri-fiskalnem-pravilu.html (1.9.2017) 48 Senjur Marjan, Napaka in odklon pri fiskalnem pravilu, v: Delo, leto 57, št. 230, 3.10.2015, str. 5. URL: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/napaka-in-odklon-pri-fiskalnem-pravilu.html (1.9.2017) 47. 29.

(33) 10.. SKLEP. Fiskalno pravilo je izoblikovala Evropska unija z namenom preprečiti oz. omejiti zadolževanje držav in poglabljanje krize. Fiskalno pravilo nalaga, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Pravilo je zapisano v Evropskem fiskalnem paktu (pogodba o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v gospodarski in denarni uniji), ki ga je marca leta 2012 podpisalo 25 voditeljev držav članic EU. Evropski fiskalni pakt državam podpisnicam nalaga, da fiskalno pravilo v enem letu od uveljavitve pogodbe vnesejo v svojo nacionalno zakonodajo, zaželeno pa je, da ga vnesejo v ustavne določbe. Fiskalno pravilo je bilo 31.5.2013 vpisano v 148. člen Ustave Republike Slovenije. Ustavni zakon je določil, da mora državni zbor v 6 mesecih od spremembe ustave sprejeti zakon, ki bo podrobno urejal način in časovni okvir izvajanja fiskalnega pravila. Zakon o fiskalnem pravilu, ki se je začel uveljavljati leta 2015, določa način in časovni okvir izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja in merila za določitev izjemnih okoliščin ter način ravnanja ob njihovem nastopu. Izvajanje fiskalnega pravila določa Zakon o javnih financah. Zakon o fiskalnem pravilu, ki podrobneje opredeljuje načelo srednjeročne uravnoteženosti, zahteva postopno odpravo strukturnega primanjkljaja sektorja države. Odprava strukturnega primanjkljaja mora potekati skladno z dinamiko, ki jo predvideva Pakt za stabilnost in rast. Zakon o fiskalnem pravilu vsebuje tudi določbe o Fiskalnem svetu in njegove pristojnosti. Med ustavno določenim fiskalnim pravilom in pravilom, ki ga določa izvedbeni zakon, obstajajo razlike. Slovenski zakon o fiskalnem pravilu ni neposredno izvedbeni zakon fiskalnega načela v slovenski ustavi, temveč je izvedbeni zakon pakta o stabilnosti in rasti na ravni EU, kar je odklon od ustave. Napačna je tudi uporaba kategorij v zakonu, ki se razlikujejo od tistih, zapisanih v Ustavi. Zaenkrat še ne gre predvideti, ali bo uvedba fiskalnega pravila dosegla svoj namen, saj je čas izvajanja ukrepov še prekratek. Vendar je podatek, da se je javni dolg Slovenije prvič po letu 2008 znižal, vzpodbuden.. 30.

(34) 11.. VIRI IN LITERATURA. Ambrožič Borut, Zlato fiskalno pravilo v: Denar, št. 409/2012, februar 2012, str. 2732. Ambrožič Borut, Dimitrovski Maja, Petkovič Dejan, Pro in contra prepovedi proračunskega zadolževanja, ki ga predvideva »zlato fiskalno pravilo«, v: Poslovodno računovodstvo, letn. 5, št. 1, marec 2012, str. 79-92. Hojnik Janja, Fiskalna pogodba EU: pravni in ekonomski pomen za EU in Slovenijo, v: Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava: (pravo gospodarskih družb, gospodarske pogodbe, sodni postopki, davčno pravo, delovno pravo), Pravna fakulteta Maribor, 2012, str. 144-160. Kešeljević Aleksandar, Aristovnik Aleksander, Pregled problematike na področju uvedbe fiskalnega pravila, v: Naše gospodarstvo: revija za aktualna gospodarska vprašanja, 3/4, str. 58-66. Kopits George, Fiscal Rules: Useful Policy Framework or Unnecessary Ornament?, IMF Working Paper, WP/01/145, 2001. Janežič Tine, Diplomsko delo: Vpis fiskalnega pravila v ustavo Republike Slovenije, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, oktober 2013 Nahtigal Matjaž, Evropski fiskalni pakt – preveč tog in omejevalen, Pravna praksa, številka 12, 29.3.2012. Razpotnik Nataša, Diplomsko delo: Fiskalna pravila, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, julij 2007. Predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave RS, Republika Slovenija, Vlada Republike Slovenije, EVA: 2012-1611-0041, številka: 00000-3/2012/7, 8.3.2012 (Gradivo Državnega zbora RS). 31.

(35) Zakon o fiskalnem pravilu, Uradni list RS, št. 55/15, Ljubljana 2015 Ustava RS, Uradni list RS, št. 33/1991, Ljubljana, 28. 12. 1991. Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99, Ljubljana 1991. Pierdominici Leonardo, Constitutional change through euro crisis law: "Italy", European University Institute, 2.5.2014. URL: http://eurocrisislaw.eui.eu/country/italy/topic/fiscal-compact/ , 23.8.2017. Estrada-Cañamares Mireia, Gomez Ventura German, Díez Sánchez Leticia, Constitutional change through euro crisis law: »Spain«, European University Institute, 12.9.2014. URL: http://eurocrisislaw.eui.eu/country/spain/topic/fiscalcompact/ , 22.8.2017. Mair Sabine, Kröger Malte, Constitutional change through euro crisis law: »Germany«, European University Institute, 4.7.2014. URL: http://eurocrisislaw.eui.eu/country/germany/topic/fiscal-compact/ , 22.8.2017. Hrovat Monika, Poslanci so podprli izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, v: Delo, 10.7.2015. URL: http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-so-podprliizvedbeni-zakon-o-fiskalnem-pravilu.html , 1.9.2017 Senjur Marjan, Napaka in odklon pri fiskalnem pravilu, v: Delo, leto 57, št. 230, 3.10.2015, str. 5. URL: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/napaka-inodklon-pri-fiskalnem-pravilu.html , 1.9.2017. URL: https://tradingeconomics.com/slovenia/government-debt-to-gdp , 1.9.2017 URL: http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/1/86 , 4.9.2017. URL: https://www.statista.com/statistics/269684/national-debt-in-eu-countriesin-relation-to-gross-domestic-product-gdp/ , 1.9.2017. 32.

(36) URL: https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/mb201203_focus12.en.pdf?0ea5f8ccb eb103061ba3c778c8208513 , 23.8.2017. URL: http://www.fs-rs.si/aktualno/ , 1.9.2017. 33.

(37)

No results found